zavod za kulturo knjižnica
HriberniKova 1
3330 MOZIRJE
SN02770
VOC MOZIRJE
GENERALNI DIREKTOR PAP TELEMATIKA D.D
muzej- Gozdarstva in lesarstva
4JESAVINJSKO OSEBNOST LETA 1999

LETO XXXI, številka 23, 12. november 1999 Cena 269,00 SIT
Z G O R N J E S A V I N J S K I ČASOPIS
Zadruga mozirje
Z.O.O.
ZADRUŽNE TRGOVINE VEDNO Z VAMI
VSC zn KOLIN €
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o.
V POSLOVALNICAH - KPC LJUBIJA MOZIAJC, Ž€L. AADMIAJC, ŽCL. LUČ€ IN Ž€L G. GAAD
-MREŽE ZA ŠUNKO
-	BAKI ZA SALAME
-	BAKI ZA ŽELODCE
-	GOVEJI KOTI
-	MEHURJI
-	TANKA ČREVESA
-	KOLOFONIJA
-	MESOREZNICE - navadne in električne
-	TLAČILKE ZA KLOBASE
-	ŽAGE, SEKAČI ZA KOSTI
-	KAVU ZA MESO
-	in RAZNE VRSTE NOŽEV
-	SOL ZA RAZSOLJEVANJE - SALAMURIN
-	VEZIVO ZA MESO
-	PRIPRAVLJENE MEŠANICE ZAČIMB ZA SALAME, PEČENICE IN KLOBASE
-	RAZNE VESTE PVC ČEBROV IN KADI ZA MESO
-	ETERNA POSODA, LONCI IN KOZICE VEČJIH DIMENZIJ
UGODNA DEVIZNA POSOJILA!
Uvoznikom opreme in repromateriala nudimo ugodna devizna posojila v nemških markah z rokom vračila do enega leta.
Pogoj je, da se plačilni promet opravi preko Banke Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke.
Izhodiščna obrestna mera: 6-mesečni EURIBOR + 2,28% za nemško marko, s klavzulo o prilagajanju.
Podrobnejše informacije dobite na telefonski številki 8995-220 in 8995-223.
banka velenje
Banka Velenje d.d., Velenje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
SEIDLI
FRAN«
Grabnerjevi hiši.-Na trgu 7 vMoziej 810, tel. in faks: 83 90 84
MerkadA
PRODAJA KURILNEGA OLJA
zakaj se nakup pri nas izplača?
-	imamo dnevno najnižje cene
-	brezplačno dostavo (nad 7.000 lit)
■ možnost takojšne dostave -kurilno olje I. kvalitete -plačilo na več čekov
-	ker se bomo potrudili, da vam bomo popolnoma ustregli
-	z nakupom olja boste sodelovali v nagradni igri
Ol
co
M
ISSN 0351-8140
x:C\'
Leto XXXI, št. S3,12. noveml
l2hajavsak drugi petek ■ ' '
Ustanovitelj:
Skupščina občine Mozirje
Izdajatelj:
Savinjske novico, Franci Kotnik s.; ..Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, ' telefon: 063/83-90-790, telefon in faks: 063/83-90-791,. . -žifo.račun 52810-685-13016;. '
Glavni in odgovorni urednik:
i'Fr^cfXptmkX X-XX. '\\\
Stalili sodelavci:
Kdi Mavrič-Satviručan,' Aleksander
Jože Miklavc, Uroš Kotnik, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenki. ' Kleraše Begič, Igor Pečnik, Marija wv Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena . Zakrajšek,.Metod Rose, Vesna, Retko, j.
, Marija Sukalo, Vesna Banjevič, \\ X\\ Kmetijska svetovalna služba, Zavod za
gozdove
/ličnica uredništva:

Barbara Zacirkovnik
Xv
Računalniška obdelava:
Toiriaž’ Pajk. '\\5-N,
Trženje:	, ,	, NN
, Helena Kotnik, mobitel 041/793-063
\\V \\\\ X\X\' X\X\ '\X\ X\X\ 'X; Naslov uredništva:
Savinjška cesta 4, 3331 Nazarje/o s ' 'Telefon in faks: 063/83-90-791 E-pošta:
X^avinjske.novice@slol.net. \\
Internet:
\ v\\\ ,\\ \\ ' \\x\\.\\ \\\.\\
attp/.' ,r,vv.-.s-iv:nj-noviee-sp.si/X\
Cena za izvod: 369.00 SIT, za naročnike: 329,00 SITX-X
Tisk:
'Grafika G racer, Lava 7b. Celje
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo X najkasneje osemdni pred izidom X \\ -.^tekoče številke.XX\VXXX\ ■ XxX >\\ Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis \ Savinjske novico med proizvode, y za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji .8%.XX
.
Objavljenih rokopisov m fotografij ne
-vračatooX';:/,;'':,.; >\ 'X.Xx \xxvXxX PfidržiijemO/si.praidcdkr^	\
besedib-EJsem bralcev in oglasov ne , \\ lektoriramo.	- XN X
'\\\XJ:$NXkx' Odpovedi sprejemamo za nasledile
polletje.
Verjamem, da marsikatera misel našega rojaka Zvoneta Zupana, generalnega direktorja delniške družbe PAP Telematika, ki jo je izrekel v kontekstu intervjuja za Savinjske novice, marsikomu ne bo všeč. Gospod Zupan, kar lahko preberete na naslednjih straneh, namrečprecej kritično razmišlja o razvojnih vprašanjih Zgornje Savinjske doline. Morda kdo poreče: »Lahko njemu, ki si služi kruh v Ljubljani!« Ali pa: »Lahkoje biti pameten na račun nekoga drugega«, toda povem vam, da se z njegovimi ugotovitvami kot podjetnik v celoti strinjam. Gre namreč za to, da se nikakor ne moremo otresti kompleksa vrtičkarstva, ki pogojuje naše obnašanje tako znotraj kot izven doline.
Takšne so tudi zadnje izkušnjepripripravi poslovnega srečanja velikega in malega gospodarstva savinjsko-šaleške regije. Tako dolgo, dokler bodo prevladovala negativna stališča tistih, ki v vsakem razvojnemposkusu vidijo le še en neuspeh več in zgolj nepotrebne stroške, tako dolgo šene bomo premaknili nikamor. Takšni ljudje seveda ne živijo zgolj v Zgornji Savinjski dolini. Najdemo jihpovsodpo svetu. Problem sepojavi takrat, ko takšni posamezniki ključno vplivajo na ljudi okoli sebe oziroma celo na strateške odločitveposamezne skupnosti. V takšnem primeru je seveda zelo zelo težko prodreti s kakršno koli novostjo ali razvojno zamislijo.
Organizatorjiposlovnega srečanja velikega in malega gospodarstva Zgornje Savinjske in Šaleške doline s(m)oprepričani, da so na področju sodelo vanja med malimi in velikimi poslovnimi subjekti na tem prostoru še velike rezerve. Zgolj vprašanje volje in pripravljenosti (tako na eni kot na drugi strani) je, koliko je mogoče to sodelovanje povečati, intenzivirati. Seveda se razume, da veliki sistemi iščejo zanesljive, kvalitetne in nenazadnje cenovno ugodne dobavitelje in kooperante. Ln tovrstno srečanje naj bi bila priložnost, da mali podjetniki to tudi pokažejo ali vsaj opozorijo nase. Veliki gospodarski sistemi, ne glede na lastniško strukturo, pa bi se morali bolj zavedati odgovornosti za obstoj in razvoj lokalne skupnosti, v kateri delujejo in ustvarjajo. Lokalne skupnosti bi morale v največji možni meri podpirati razvoj gospodarskih subjektov, ne glede na njihovo velikost.
In tako se krog počasi zaključi. Zavemo se, da smo eden od drugega odvisni. No, vsi se tega očitno (še) ne zavedajo, sicer bi se do ponujenih razvojnih aktivnosti drugače obnašali.



iz vsebine: :
x-x’Xx
Intervju:	x,\
direktor PAP Telematika
d.ä. I.......,:.........4
Občinski svet Nazarje:
V	Nazarjah bo muzej . ' X: gozdarstva in lesarstva . 7 Občinski svet Gornji Grad: Odloki in medsebojna
obtoževanja.............8
Nova pokojninska zakonodaja:
Drugi steber v drugačni
obliki.......:....X:X...x. .10'
LD Rečica ob Savinji:
Nov dom rečiških
lovcev	.. 11
Anja Černevšek iž 'N \ Gornjega Grada: Pomagajmo da sanje' -
.^postanejo resničnost..13
P. Mirko Silvester iz Nazarij:
“Srečen sem tam, kamor
me pošljejo”............15
Robanov kot:
\X\\. y\\\\	\	%\X
V	trpkem znoju prigaran
'vsakdanji kruh...........13/
Zgodovina in narodopisje: Slomšek, slovenski
šolnik..................18
Akcija SN:
Izbiramo zgornjesavinjsko
osebnost leta ‘99......v,. 23
Lokostrelski klub Mozirje:
Öva neuradna svetovna o rekorda.......j'X.xxXx.. X>.>ix2%>
vandalov? ......................... 27
Fotografije na naslovnici:
Osrednja fotografija: Otvoritev lovskega doma na Rečici ob Savinji (foto: B. Kanjir) Zgoraj desno: Praznovanje jeseni v Nazarjah (foto: Marija Šukalo)
Spodaj desno: Ekipa VDC - Sožitje Mozirje (foto: David Paulič)
Zgoraj levo: Medobčinska vaja gasilskih društev v Ljubiji (foto: B. Kanjir)
Spodaj levo: Ljubiteljski kulturni ustvarjalci v Mariboru (foto: Rozka Tkavc)
Pogovor z Zvonetom Zupanom, generalnim direktorjem PAP Telematika d.d.
“Zgornja Savinjska dolina potrebuje skupno
razvojno politiko”
Zvone Zupan je naše gore list, kot pravimo. Rojen je bil v Gornjem Gradu, mladost pa je preživljal v Nazarjah. Po končani nižji gimnaziji ga je pot vodila v srednjo šolo in nato na fakulteto v Ljubljano, od koder se potem nikoli ni vrnil nazaj. Bolj pogosto se v domači kraj vrača zadnja leta. Danes je generalni direktor delniške družbe PAP Telematika, z njim pa smo se pogovarjali o dogodkih v preteklosti in sedanjosti.
Iz Nazarij sem leta i960 odšel z željo za znanjem s področja elektrotehnike, ki mi je takrat predstavljala hobi, kasneje pa je postala moj poklic. Na žalost za mojo stroko takrat ni bilo možnosti niti v Zgornji Savinjski niti v Šaleški dolini nisem našel službe, zato sem po končanem šolanju ostal v Ljubljani.
-	Kako ste “pristali” prav v PAP-u oziroma kakšna je bila vaša poslovna kariera?
Po končani srednji šoli sem še nekaj časa stanoval v dijaškem domu tehniških šol, kjer smo ustanovili tudi neke vrste študentski servis. Takrat je srednje šole obiskovalo veliko dijakov s končano poklicno šolo, zato smo se organizirali kot zadruga in opravljali storitve vsak na svojem strokovnem področju. Sam sem ob študiju, da sem se lahko preživljal, popravljal radijske in televizijske sprejemnike. Potem sem bil imenovan za upravnika te zadruge, leta 1967 pa sem našel redno zaposlitev v podjetju PAP, kjer delam še danes.
-	Kakšna je pravzaprav dejavnost podjetja PAP in na katerem področju ste začeli vi?
Nastanek podjetja PAP Telematika datira v daljnje leto 1914, ko je na lokaciji današnjega sedeža uprave nastala Signalna delavnica južnih avstroogrskih železnic. Letos torej praznujemo 85-letnico podjetja, v tem času pa se je iz nekdaj ozke dejavnosti železniških signalnovarnostnih in telegrafsko-telefonskih naprav razvilo veliko novih področ-
ij, kot so telekomunikacije, radijski sistemi, sistemi za vodenje in krmiljenje cestnega prometa, satelitski sistemi in še vrsta drugih znanj. V PAP-u sem začel z delom na terenu, saj se je prav takrat gradila koprska proga. To je bilo zame kar malce šokantno, saj je bilo moje delo bližje gradbeništvu kot elektrotehniki. Toda človek se vsega navadi. Kasneje sem delal še na progi Sarajevo-Ploče, v Turčiji, pa na prvem odseku avtoceste Vrhnika-Postojna in tako dalje. Teh objektov je bilo kar veliko. Potem smo našo dejavnost razširili na satelitske sisteme in postali eden vodilnih ponudnikov individualnih sistemov v Sloveniji. V tej vlogi smo se v zgodnjih devetdesetih letih pojavili tudi v Zgornji Savinjski dolini, še pred tem pa smo v osemdesetih letih tukaj gradili telefonsko omrežje. Na ta način sem stik z dolino tudi v tistem času vendarle ohranjal.
-	Kdaj ste prevzeli vodenje podjetja?
Podjetje PAP je bilo v osemdesetih letih organizirano v desetih TOZD-ih in je štelo okrog 1.100 zaposlenih. Nato je razpadlo na več manjših podjetij, od katerih so se tri z montažersko-projektantsko dejavnostjo konec leta 1989 na sedanji lokaciji združila v podjetje PAP Telematika. S prvim januarjem leta 1990 sem bil imenovan za generalnega direktorja podjetja, ki se je nato leta 1994 med prvimi v Sloveniji privatiziralo.
-	Poslovni rezultati vašega pod-
Otrideja
3330 Mozirje, Praprotnikova 36, tel.&fax 063/831-331, GSM: 041/727-308
ZASADITE SVOJE PRILJUBLJENO SADNO DREVO Z NAŠO POMOČJO!
IZPOLNILI BOSTE ŠE ENO OD SKRITIH ŽELJA. VABLJENI!
(pripravili smo zalogo sadik več kot 80 sadnih sort)
jetja kažejo na izjemen vzpon v devetdesetih letih. Kje so razlogi za takšen napredek?
Zvone Zupan
Ni nam bilo lahko niti leta 1990, niti nam ni lahko danes. Na začetku smo morali zaradi izgube trgov in racionalizacije poslovanja zmanjšati število zaposlenih. Kljub temu delavcev nismo “metali na cesto”, ampak smo na sedanje število 210 zaposlenih, v začetku leta 1990 jih je bilo 36O, prešli postopoma. Zadali smo si cilj do leta 2000 ustvariti I60 tisoč nemških mark letnega prihodka na zaposlenega. Leta 90 je le-ta znašal 45 tisoč DEM, letos bomo dosegli 135 tisoč DEM. Cilju torej uspešno sledimo, vendar smo v to vložili velike napore. Izgradili smo sodoben, računalniško podprt poslovno informacijski sistem, kjer nam je bil v veliko oporo in pomoč prof. dr. Dane Melavc, tudi naše gore list in zaslužni profesor na mariborski ekonomsko poslovni fakulteti. V preteklem mandatu je bil tudi predsednik našega nadzornega sveta.
Ob tem smo intenzivno gradili sistem kakovosti ter v letu 1997 pridobili certifikat ISO 9001, na katerega smo zelo ponosni. Žal ugotavljamo, da nam le-ta na popolnoma liberaliziranem trgu ne pomaga veliko. Mi namreč dobivamo posle izključno na javnih razpisih, kjer pa je praktično edini kriterij cena. Poskušamo se prebiti tudi na tuja tržišča, od koder že dobivamo naročila za naš ste-
briček za klic v sili ob avtocestah, ki smo ga predstavili na letošnjem sejmu elektronike v Ljubljani in je naletel na zelo pozitivne odzive.
-Sedanjo dejavnost vašega podjetja lahko strnemo v naslednja področja: telekomunikacije, avtomatizacija podjetij, kabelsko-komunikacijski sistemi in mednarodno sodelovanje ter zastopstva. Nam lahko poveste nekaj več o kabelsko-komu-nikacijskih sistemih, ki pomenijo korak naprej od sedanjih kabelskih sistemov?
Kar se tega področja tiče moram povedati, da sem imel leta 1989 na mednarodnem sejmu radijske tehnike IFA v Berlinu to srečo, da sem spoznal direktorja marketinga družbe Astra s sedežem v Luksemburgu, ki je izstrelila prvi komercialni satelit, ki je omogočil sprejem televizijskih programov z individualnimi sistemi. Navezali smo tesne poslovne stike in še danes smo njihov zastopnik za Slovenijo. V prvi fazi smo dali poudarek prav tem individualnim sistemom, kasneje pa se je trend obrnil v korist kabelskih sistemov. Oba omenjena načina sprejema televizijskega signala se v bistvu dopolnjujeta, saj so na redko poseljenih območjih kabelski sistemi predragi.
Mi smo delali na razvoju obeh sistemov in postali kabelski operaterji v nekaterih večjih in manjših krajih Slovenije. Danes gre trend v to smer, da se po koaksialnih kablih ne prenašajo le radijski in televizijski signali, ampak še vrsta drugih podatkov. Že lani smo na primer ponujali možnost uporabe tega medija za internet, kajti treba je vedeti, da je prenos podatkov po telefonskih kablih bistveno počasnejši, čeravno gre za priključke ISDN. Danes lahko omogočimo, da porabnik in distributer odčitavata porabo električne energije, vode in podobno, kar tovrstne storitve zelo poceni.
- Poleg tega, da vodite podjetje PAP Telematika, imate še nekatere druge funkcije. Sodelujete pri privatizaciji slovenskih podjetij, vodite slovensko združenje
za lastništvo zaposlenih, ste član upravnega odbora evropske federacije zaposlenih delničarjev...
To bi lahko bila zgodba za kakšen drug prispevek. No, kljub temu naj povem, da smo želeli v podjetju vprašanje lastninjenja čimprej “črtati z dnevnega reda” in se v celoti posvetiti naši osnovni dejavnosti, s katero ustvarjamo prihodke. Imeli smo srečo, da smo bili vključeni v projekt angleške vlade Lastniška kultura zaposlenih, kjer smo pridobili nekatere tuje izkušnje s področja privatizacije. V sklopu tega projekta, ki je trajal eno leto, sem bil na študijskem potovanju v Veliki Britaniji, kjer sem si lahko ogledal njihov model privatizacije, ki je bil zlasti aktualen v osemdesetih letih, ko so bila komunalna, transportna in nekatera druga podjetja v veliki krizi. Ta podjetja niso kupovali kapitalisti temveč zaposleni, da so ohranili delovna mesta. Najeli so kredite s hipotekami na svoje premoženje in kupnino plačali državi. Nasploh je notranje lastništvo v Veliki Britaniji zelo razširjeno. In ne samo tam. Tudi v ZDA in Avstraliji iščejo nove spodbude za gospodarski zagon, zato podpirajo takšne oblike lastništva podjetij, seveda pa morajo obstajati tudi varovalni mehanizmi.
Ko je bil omenjeni projekt končan, je bila izdana knjiga dveh angleških avtorjev, ki je bila prevedena tudi v slovenščino. Kasneje sem bil vabljen na številne mednarodne konference, med drugimi januarja 1996 na konferenco v Oxfordu. Tam je bila strani angleških strokovnjakov dana pobuda, da se v Sloveniji organizira nacionalno združenje za lastništvo zaposlenih. Zadolžili so me za izvedbo te organizacije in tako smo ustanovili društvo DEZAP, kar pomeni delničarstvo zaposlenih. Združenje, katerega predsednik sem, aktivno sodeluje pri pripravi raznih zakonov, daje pobude, sodeluje na okroglih mizah in vodi dialog z institucijami, ki predstavljajo zunanje lastnike. Doslej smo organizirali dve mednarodni konferenci, lani pa smo bili povabljeni na ustanovno konferenco evropske federacije zaposlenih delničarjev v Bruselj, kjer sem bil imenovan v upravni odbor.
- Kako pogosto se ob vseh naštetih obveznostih vračate v domači kraj?
Po mamini smrti leta 1990 sem začel obnavljati domačijo v Zavodicah oziroma na Dobrovljah, s katere so izhajali moji stari starši po očetovi strani. Tako sem v zadnjih letih skoraj vsak konec tedna tam. Kot skoraj
domačina so me v minulih letih tamkajšnji prebivalci povabili k obnovi infrastrukture, pri čemer sem se precej angažiral. Kar precej truda je bilo potrebno, da smo z lastnimi močmi, s pomočjo Občine Nazarje in ob podpori raznih sponzorjev, predvsem izven Zgornje Savinjske doline, uredili cestno povezavo najprej do Zavodic, kasneje pa še do treh domačij, ki paimajo to “srečo”, da jih je kljub temu, da so v vseh ozirih sestavni del Zavodic, ki spadajo v občino Nazarje, katastrska in predvsem nova lokalna samouprava “dodelila” v občino Mozirje oz. formalno pod naselje Dobrovlje.
- Kako ob teh obiskih doživljate razvojni zaostanek naše doline za bistveno hitrejšim razvojem v mestih, še zlasti v Ljubljani?
Vprašanje razvoja je pravzaprav relativno, saj konkretne pridobitve vsi ne cenimo enako. Takšen primer je bila posodobljena cesta v Za-vodice, nad katero so bili domačini navdušeni, marsikomu v dolini pase zdi samoumevno,da se nekaulica asfaltira do njegovega praga. Spominjam se davnega leta 1956, ko je moj pokojni oče vodil akcijo elektrifikacije tega zaselka. Zavodičani so takrat prešli s petrolejk, karbidovk in bakel na žarnice, kar bi lahko danes primerjali s pridobitvijo interneta. Pa vendar to takrat ni zaustavilo bežanja v dolino. Danes se tu dogaja obratna situacija, nekdanji domačini se vračajo, naselje dobiva novo podobo, gradi se kar nekaj novih objektov. Ljudje razmišljajo o uvedbi nekaterih ekološko prijaznih kmetijskih programov, kot je na primer uvedba ovčjereje. Nek razvoj tukaj vendarle je, ljudje ne bežijo več stran in to je zame veliko zadovoljstvo.
Seveda, gledano širše, pa je vprašanje razvoja v Sloveniji zelo pereče. Ko je dr. Janez Drnovšek prevzel vodenje vlade, sem ga vprašal, kako si predstavlja vlaganje v industrijsko proizvodnjo,ki nima perspektive, saj je bilo na zahodu že takrat razmerje med proizvodnjo in storitvami 60:40 v korist slednjih in da vidim rešitev v vlaganju v izgradnjo infrastrukture in razvoj storitev, ki potem za sabo potegne tudi ostale dejavnosti, vključno z domačo industrijo. Klasična industrijska proizvodnja pa se hitro seli v druge dežele, še posebej na Daljnji vzhod, kjer je delovna sila poceni. Klasična industrija pri nas ne more biti konkurenčna, saj so plače relativno visoke. O tem smo se v PAP-u prepričali takrat, ko smo razmišljali o sestavljanju satelitskih sprejemnikov. Mit o pridnih Slovencih nam
lahko koristi le na področju prodaje znanja kot je primer na področju programske računalniške opreme, kjer se enakopravno kosamo z zahodom.
Receptov zahitrejši razvoj Zgornje Savinjske doline ne bi rad stresal iz rokava, ker situacijo spremljam bolj od daleč predvsem iz medijev oziroma, če hočete, iz Savinjskih novic, ki jih vedno rad vzamemvroke. Moram pa priznati, da mi nekatere stvari enostavno niso jasne. Na primer nikakor ne razumem, kako je lahko gornjegrajska Smreka v takšnih težavah, če vemo, da se ekološko neoporečni izdelki, kot so lesene hiše, na Zahodu prodajajo po zelo dobrih cenah. Pa še majhno, po vseh kriterijih organizacijsko in v smislu vodenja poslovnega procesa lahko obvladljivo podjetje je to. Verjetno bi bila rešitev navezava na strateškega part-nerja, kot je primer BSH v Nazarjah.Ta odlično posluje, investira, dobiček v končni fazi sicer gre drugam, vendar zaposleni ne razmišljajo s strahom o svoji socialni prihodnosti, z bojaznijo, da bodo jutri na cesti.
In ta nesrečni turizem... Če bo propadel center na Golteh, bo trpel turizem po celi dolini, čeprav se prav na področju turizma kaže velika tržna priložnost. Pri čemer pa seveda pogrešam celovit program turistične ponudbe v dolini. Sedaj ima človek občutek, da ni nikogar, ki bi zmogel povezati vse “vrtičkarje”, ki sicer z zagnanostjo na volunterski način odlično speljejo posamezne prireditve. Vendar, ko se na primer en teden po Lučkem dnevu ustaviš v nedeljo popoldne sredi Luč, naj mi Lučani ne zamerijo, saj to velja za vse ostale turistične kraje, lahko umreš od dolgčasa, ki ga pomagajo proizvajati predvsem počivajoči domačini. Če je kdo imel kdaj kakšno nedeljo priložnost “doživeti” Berchtesgar-den, čudovito alpsko dolino v bližini Salzburga, ki bi jo brez skrbi primerjali z našo Zgornjo Savinjsko dolino, bi se samo čudil zamujenim priložnostim. Seveda pa ponudba ne sme vsebovati, še enkrat poudarjam, vrtičkarskega principa in zapiranja v neke umetno ustvarjene bariere, ki nikomur ne koristijo na dolgi rok. Vzemite še za primer našega rojaka Mermala iz BTC-ja, ki je z novim delovnim časom povzročil pravi vihar med prodajalci. Toda časa za počitek ni, za izgubljene priložnosti tudi ne, ker jih bodo jutri pobrali drugi-
Na žalost velja z redkimi izjemami to za celotno Slovenijo. Kaj pa je turizem drugega, kot sklop raznovrst-
nihstoritev?V Grčijinaprimervas v sklopu raznih turističnih potovanj pripeljejo tudi v tovarno keramike, vam razkažejo način izdelave domače obrti, potem pa popeljejo v lepo prodajalno in vam vse to tudi prodajo. Pa mi povejte, če boste v kateri od zgornjesavinjskih blagovnic našli savinjski želodec? V mozirski Savinji, vendar tolminskega. Pa nobene table ne boste našli ob glavni cesti, da vas kdo kam vabi na kakšno specialiteto, ki bi jo poskusili, potem pa še kupili. Vsa čast nekaterim turističnim kmetijam tam ob solčavski panoramski cesti, vendar bi morali vse te priložnosti celovite turistične ponudbe povezati. Golte z dvomesečno ponudbo same smučar-ije ne morejo preživeti, prav tako ne letni turizem z omejeno prodajo naravnih lepot z nekaj domače kulinarike.
Uspešni podjetniki v Zgornji Savinjski dolini dokazujejo, da se nekaj vendarle da storiti. Pri tem je pomembna tudi infrastruktura, ne smemo pa pozabiti tudi kmetijstva, ki se bo ob vstopu v Evropsko unijo znašla v težkem položaju. Rešitev vidim v pridelovanju bio hrane, ki ima na tržišču vse višjo ceno. Svetovalne službe bi morale več svetovati in pomagati izkoristiti tudi veliko možnosti financiranja iz naslova raznih evropskih pa tudi domačih projektov in skladov. Veliko naših krajev je na seznamu demografsko ogroženih in visokogorskih področij, kjer se lahko pridobivajo nepovratna sredstva za razvoj in obnovo kmetijskih površin. Iz lastne izkušnje vam lahko zatrdim, da te možnosti ostajajo neizkoriščene. Izboljšati bi morali raven svetovanja kmetom in jih podučiti, da napredka ne pomeni le nov traktor. V vsakem primeru Zgornja Savinjska dolina potrebuje skupno razvojno politiko, ne glede na to, da je razdeljena na šest občin.
In na koncu zahvala uredništvu Savinjskih novic, da se je spomnilo tudi na nas, “emigrante”. To je lahko zelo spodbudno tako za tiste, ki so ostali, kot za nas, ki nas vsesplošna globalizacija ponovno medsebojno približuje. Mogoče pa bi odgovorni za razvoj gospodarstva v dolini kdaj naredili spisek gospodarstvenikov, ki so angažirani drugje, pa bi skupnimi napori na kakšnem skupnem srečanju našli pot do vizije gospodarskega in splošnega razvoja Zgornje Savinjske doline.
Pogovarjal se je Franci Kotnik
Območna obrtna zbornica Mozirje
Posvet predsednikov in sekretarjev območnih
obrtnih zbornic
Minulo sredo so se v hotelu Štorman na Venišah zbrali predsedniki območnih obrtnih zbornic Žalec, Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah in Mozirje. Pogovarjali so se o aktualnih zadevah na področju obrtništva in skušali zanje poiskati skupna stališča ter enotne načine reševanja
problemov.
Posvet je vodil predsednik Območne obrtne zbornice Mozirje Franc Benda. Po uvodni razpravi o posledicah novega zakona o varnosti in zdravju pri delu so udeleženci posveta v nadaljevanju spregovorili o problematiki avtoprevoznikov. Najbolj je trenutno pereče vprašanje parkirnih mest in prenosa delitve dovolilnic na obrtno in gospodarsko zbornico. Kot kaže sedaj, avtoprevozniki ne bodo uspeli pravočasno pridobiti ustreznih
parkirnih prostorov, ki bodo pogoj za podaljšanje licenc, saj v večini občin še niso stekli postopki za zagotovitev primernih lokacij.
Predsedniki in sekretarji so v drugem delu posveta spregovorili še o vplivu davka na dodano vrednost na delovanje zbornic in o vključevanju obrtnikov v akcijo Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna.
Franci Kotnik
V obrtništvu je trenutno najbolj pereča problematika avtoprevoznikov (foto: Ciril Sem)
Gornji Grad
Gradbišča na reki Dreti
Petega oktobra so v Ljubljani na direkciji za ceste izbrali izvajalca za gradnjo mostu v središču kraja in s tem zaokrožili dolgoletna prizadevanja domačinov. Sedanji most z “zevajočimi” deskami pomenil resno nevarnost tako za motorna
vozila kot pešče.
Kot rečeno, pogovori okoli zemlje so zaključeni, pogodbe podpisane, pred časom so gradbišče tudi zakoličili, te dni naj bi na Dreti zabrneli tudi gradbeni stroji. Dela naj bi zaključili v šestih mesecih, do občinskega praznika prihodnje leto naj bi bili urejeni tudi brežini in povezovalne poti.
Približno v istem času naj bi zgradili most tudi na Kropi pred Bočno. Za-
časnarešitevvoblikivojaškegamos-tu nikakor ne zadovoljuje potrebam prometa, zato si odgovorni v Gornjem Gradu prizadevajo pridobiti zemljišča in še letos zakoličiti novo traso mostu. Glede na dejstvo, da je izvajalec del že izbran, računajo, da bo tudi most na Kropi zgrajen do občinskega praznika.
Savinjčan
Cizej Parižlje
Otvoritev gostinskega lokala
Le malo je tistih, ki so v zadnjih letih potrebovali material za centralno ogrevanje, vodovod, opremo kopalnic in podobno, niso pa še slišali za podjetje Cizej iz Pariželj. V njihovem družinskem podjetju se s prodajo in montažo naštetega ukvarjajo že od leta 1992, pred dnevi pa so osnovno ponudbo dopolnili še z otvoritvijo gostinskega lokala.
Restavracija Cizej vabi goste z urejeno zunanjo podobo in kvalitetno ponudbo (foto: B. Kanjir)
Podjetje Cizej stalno in pogodbeno zaposluje okoli 15 delavcev, ki se že sedem let trudijo za čim boljše storitve, ki jim dvigujejo ugled in povečujejo njihovo tržno uspešnost. Prodaja in montaža materiala zaogrevan-je in vodovod ter vsega, kar spada zraven, zahtevakonkurenčnost, saj je podobnih podjetij vse več. Cizejevi se konkurence ne bojijo, saj njihov ugled ustvarjajo nizke cene in kvalitetne usluge.
Pred leti so začeli razmišljati o dopolnitvi osnovne dejavnosti. Začetne dvome je kaj kmalu premagal izziv, ki so se ga lotili z vso vnemo. Odločili so se za izgradnjo gostinske-
ga lokala, v katerem bi gostom nudili kvalitetno hrano in pijačo.
Primerno lokacijo so našli v kraju Studenci, nekaj sto metrov od kamnoloma v Veliki Pirešici v smeri proti Velenju. Na izbranem mestu je zrasel objekt, obdan z lepo naravo in mnogimi parkirnimi prostori. Otvoritev je bila 30. oktobra. V novem gostišču je zaposlitev našlo 12 delavcev, ki bodo skrbeli za polne želodčke in dobro počutje gostov. Sprejemali bodo zaključene družbe, priložnostno pa bodo imeli tudi “živo glasbo.”
Benjamin Kanjir
Nova Štifta
Mrliška vežica prihodnje leto
Kot kaže bodo v Novi Štifti prihodnje leto vendarle dobili potrebno in željeno mrliško vežico. Idejni projekt vežice naj bi bil gotov do sredine novembra, o katerem se bodo krajani lahko na zboru opredelili še letos.
Na gornjegrajski občini so prepričani, da bodo tudi gradbeno dovoljenje uspeli pridobiti še letos, preko zime naj bi zagotovili ostalo dokumentacijo in sklenili dogovore z župnijo o odkupu zemlje, tako, da naj bi z deli začeli spomladi. Glede na število prebivalcev je med zainteresiranimi prevladalo mnenje, da bo zadostovala vežica z ležiščem za enega mrliča.
Savinjčan
0 Hydroma*81
Naročniki Savinjskih novic
IMAJO 15% POPUSTA PRI ZAHVALAH IN MALIH OGLASIH.
lRSTVO LUKAČ
TRGOVINA
Miran Benda s sinom ob novem stroju (foto: J. Miklavc)
Med slednje zagotovo sodi Miran Benda, ki nadaljuje družinsko tradicijo mizarstva v nekoliko drugačni obliki. Benda se je namreč specializiral za proizvodnjo opaža in pred nedavnim v ta namen nabavil sodoben štiristranski rezkar-skobel-nik, ki v enem prehodu deske skozi
stroj opravi vse potrebne operacije za končni izdelek. Kot je dejal, je bila investicija nujna po eni strani zaradi hude konkurence, po drugi strani pa zaradi zahtev kupcev po vrhunski kakovosti.
Jože Miklavc
Možnost plačila na več čekov! Gotovinski popusti!
Miloš LUKAČ, s.p.
Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel. & Faks: 063/ 831 848
AKCIJA V NOVEMBRU
15% popust
na gotovinsko plačilo za notranja in zunanja vrata.
Mizarstvo Benda Trnovec
Najsodobnejša proizvodnja opaža
Nekoč čudna beseda prestrukturiranje, ki jo je sprva poznalo le veliko gospodarstvo, se vse bolj seli tudi na področje malega gospodarstva. Lesna proizvodnja v takšni ali drugačni obliki je prisotna tako rekoč v vsakem zgornjesavinjskem kraju in tudi nekdaj idilična kmečka vasica Trnovec pri tem ni izjema. Ljudje se organizirajo in preživljajo, kakor najbolje znajo, in nekateri so pri tem zelo uspešni.
Občinski svet občine Nazarje
V Nazarjah bo muzej gozdarstva in lesarstva
Nazarski občinski svet se je na deveti redni seji sestal zadnji četrtek v oktobru. Dnevni red po številu točk ni bil preobsežen, zato pa toliko bolj zahteven. Med ostalimi zadevami so člani občinskega sveta med štiriurnim zasedanjem sprejeli sklep o začetku aktivnosti za ustanovitev muzeja gozdarstva in lesarstva v Nazarjah.
Slovenska razvojna družba kot večinska lastnica Glina Holding in Občina Nazarje sta se sporazumeli, da bo slednja v zameno za 14 milijonov tolarjev dolga Holdinga do nje postala lastnica dela gradu Vrbovec, v katerem so bili doslej skladiščni prostori in dvorana glasbene šole. Muzej gozdarstva in lesarstva bo edini v Sloveniji. Gradbene oziroma tehnične pogoje zanj bo zagotovila Občina Nazarje, po strokovni plati pa bo sodeloval celjski muzej novejše zgodovine. V prihodnjih dneh bo imenovan projektni svet, ki ga bodo sestavljali predstavniki gozdarskih in lesnih podjetij iz doline. Svet bo deloval vse do otvoritve muzeja, kije predvidena v sklopu občinskega praznika leta 2001.
Najobsežnejša razprava se je na tokratni seji razvila v zvezi s predlogom Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do 2000, dopolnjenega leta 1989, in srednjeročnega družbenega plana Občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do 1990, usklajenega leta 1989, za območje občine Nazarje. Na vprašanja svetnikov (odlok je bil v prvi obravnavi) je odgovarjala predstavnica Zavoda za urbanizem Velenje Saša Piano.
Točka, kije napovedovala predlog odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za turizem Zgornja Savinjska dolina, je bila nekoliko spremenjena, saj je Marko Lenarčič pojasnil, naj bi namesto omenjenega zavoda ustanovili gospodarsko interesno združenje. Družba z omejeno odgovornostjo Zgornja Savinjska dolina, ki so jo občine ustanavljale skupaj z nekaterimi turističnimi subjekti, po novem zakonu o pospeševanju turizma od pristojnega ministrstva namreč ne bi dobila statusa lokalne turistične organizacije, kar je pogoj za sofinanciranje s strani države. Slednja v tej funkciji pod-
pira ustanovitev javnih zavodov ali gospodarskih interesnih združenj in zgornjesavinjski župani ter županja so se po prvotnem predlogu o ustanovitvi zavoda odločili za GIZ, v katerega se bodo poleg občin vključili tudi ostali subjekti, ki so neposredno ali posredno vezani na turizem.
Začasni direktor Zgornjesavin-jskega podjetniškega centra Franci Kotnik je članom občinskega sveta razložil predvideno vključitev občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki vZPCd.o.o.V takšno širitev sili podjetniški center država, ki bo v prihodnje podpirala le tiste lokalne podjetniške centre, ki bodo pokrivali območje z več kot 25 tisoč prebivalci in 750 enotami malega gospodarstva. Šaleške občine bodo vplačale enake deleže kot so jih ob ustanovitvi zgornjesavinjske, zato bodo imele v organih podjetja enakopraven status. Financiranje rednega delovanja savinjsko-šaleškega podjetniškega centra bo potekalo po ključu števila prebivalcev. Občinski svet je po krajši razpravi soglašal s predvideno vključitvijo šaleških občin v ZPC.
V zadnjem delu seje so svetniki potrdili čistopis odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje, sprejeli sklep o določitvi športnih objektov občinskega pomena v občini Nazarje in uskladili cene v nazar-skem vrtcu. Na vprašanje, kako je z gradnjo telovadnice pri osnovni šoli, je župan Ivan Purnat odgovoril, da je spremenjeni projekt pokazal, da je treba dokupiti še nekaj malega zemljišča in da bo nato objavljen skupni javni razpis za izvajalca gradnje A in C objekta, kar pomeni poleg telovadnice še rekonstrukcijo stare šole. Po Purnatovih zagotovilih ni nikakršne bojazni, da telovadnica ne bi bila gotova do začetka šolskega leta 2000/2001.
Franci Kotnik
Občinski svet Gornji Grad
Odloki in medsebojna obtoževanja
Občinski svet občine Gornji Grad je na 8. redni seji najprej obravnaval poročilo lokalnega podjetniškega centra in na predlog direktorja Francija Kotnika potrdil priključitev občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki v omenjeni center. Svetniki so nato začeli razpravo o združevanju turističnih subjektov Zgornje Savinjske doline.
Po dolgotrajnih nedorečenostih obstaja možnost ustanoviti gospodarsko interesno združenje (GIZ), podobna oblika kot prej načrtovana družba z omejeno odgovornostjo. Po besedah Marka Lenarčiča je gradivo v pripravi, ustanovitveni postopek naj bi speljali v čim krajšem možnem času, združevanje še naprej ostaja odprto za občine in zainteresirane posameznike. Župan Toni Rifelj je menil, da bi GIZ deloval znotraj Zgomjesavinjskega podjetniškega centra, kar je za direktorja Francija Kotnika sprejemljivo; vendar strateške odločitve niso v njegovi pristojnosti temveč skupščine centra.
Nadaljevanje seje je bilo namenjeno nekakšnemu rutiniranemu potrjevanju odlokov. Najprej so potrdili premoženjsko bilanco za preteklo leto. Gre za vsakoletno obveznost, dokler ni zaključena delitvena bilanca. Večina svetnikov je bila mnenja, da se epilog delitve vleče nenormalno dolgo, zato naj bi vse občine zahtevale od občine Mozirje, da se stvari vendarle dokončajo. Nato so bili po vrstnem redu potrjeni odloki o ustanovitvi javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom, o javnem redu in miru, ekonomski ceni vrtca, potrdili so spremembo odloka o prostorskih planih in obravnavali probleme denacionalizacijskih postopkov. Kot se zdi, bodo ti za občino Gornji Grad precej neugodni, saj je v Zgornji Savinjski dolini največji zavezanec za vračilo zemlje in objektov. Cerkev se je sicer pripravljena pogovarjati, je dejal župan Rifelj, vendar pričakuje, da bo občina predlagala ceno za odkup denacionalizacijskega zemljišča. Gre za zemljo, ki je v občinskem interesu, vse skupaj pa je vendarle nekoliko skregano z logiko, saj mora občina vračati zemljo, katere še ni zemljiško knjižni lastnik. Svetnik Jakob Filač je bil mnenja, da bi za finančno plat postopkov morala poskrbeti
država. V kolikor bo breme morala nositi občina, bo to pomenilo precejšnje nazadovanje, vrednost občine se bo zmanjšala, lahko se zgodi, da Gornji Grad pristane na najslabših pozicijah v Sloveniji, je razpravljal Filač.
Precej burna razprava se je razvila ob točki razno. Precizneje rečeno, dialog med županom Tonijem Ri-fljem in svetnikom Jakobom Filačem. Vzrok - tri utice v parku, katere je z dovoljenjem župana postavil gostinec Matevž Zavo-lovšek in katere mora po nalogu inšpekcije odstraniti. Vsa stvar naj bi bila menda moteča za sosede, predvsem za Nado Kovšak in skupino krajanov ter za Turistično društvo. Zgodba ima ozadje v lanskem letu, ko je občinski svet sprejel salomonsko odločitev, da ostane park nedotaknjen, z novo zakonodajo so pristojnosti odločanja prešle na župana in ta je odločil po svoji vesti. Tako je bila slišati, res je tudi, da je občinska uprava zgoraj omenjeno pismo naslovljeno na svet preprosto zatajila. In zato od svetnikov prejela kritiko. Po mnenju Filača naj bi bil župan precej angažiran pri pogovorih o najemu gostilne Menina. Najemnik prej omenjeni Zavolovšek naj bi župana celo podkupil, tako se menda sliši (v Gornjem Gradu se tudi sicer marsikaj sliši, op.p.), kar je župan seveda kategorično zavrnil. Kdo je komu tlakoval pozicije, bi lahko rekli ob zanimivi, vendar za Gornji Grad izrazito negativni razpravi. Seveda tudi župan ni ostal dolžan. Svetu je kronološko predstavil angažiranje predsednika sveta v prejšnjem mandatu, menda vse skupaj z namenom onemogočiti Zavolovška. Za celovitostvelja zapisati, da nekaterih svetnikov, to so “upali” celo jasno poudariti, gostinske usluge v parku ne motijo. Celo dobrodošlo popestritev ponudbe naj bi predstavljalo vse skupaj.
Savinjčan
HittftrH

za
turistični utrip
Težko je izmeriti, koliko energije se skriva v ljudeh. V občanih občine Gornji Grad, vsaj nekaterih, je je očitno precej in preveč. Ob raznih skupnih akcijah, te sov zadrečkiprestolnici že taka redkost, dasoposebnost, tega dejstva ni zaslediti, vendar občutek vara. Kako si sicer tolmačiti prepih, kije nastal zaradi treh lesenih utic j iiparku, pred zgradbo nekdanje posojilnice. Praksa, o teoriji ne kaže izgubljati besed, je pokazala, da sistem konkurenčnosti v Gornjem Gradu ne deluje. Gostinstvo buri duhove v tolikšni meri, da se z njim ukvarja edini korektiv družbene moči v občini, imenovan občinski s ret
Občutek je, da v Gornjem Gradu vedo kajhočejo. Naj se sliši še tako patetično, toda zdi se, da se je župan Toni Rifelj postavi! na lastne noge. Nadvse žalostna in za slogo nevarna debata med njim in bivšim predsednikom občinskega sveta in aktualnim svetnikom Jakobom Filačem je razkrila poslednjo tančico zlaganosti gornjegrajske zgodbe o turističnih perspektivah. Župan bi pač moral vedeti, da prah z bogom kregat se ne sme. Ob upravičeni,kritiki svetnikov, ker jim je zatajil pismo užaljene občanke in skupine krajana v, je vendarle izkoristil zakonsko možnost lastne odločitve in dovolil postaviti tri ute, v katerih sejepreko poletja vršila gostinska ponudba, zjesenskimprepihom pajenjihovafunkcija tako ali tako ugasnila. In ker se v Gornjem Gradu nič ne dogaja slučajno, je 'krivda" župana tudi to. da se menda Zadruga Mozirje pogovarjaš "spornim "lastnikom Pizzenje 902 o najemu gostilne Menina. Temu mogoče velja dodati, da v zaresnih turističnih krajih gostinski subjekti tekmujejo, kdo bo imel več in boljšo ponudbo. Za vsakim vogalom in vse ulice so polne konkurenčnosti. Zdrave in neškodljive. Taka razpoznavnost naj bi bila izziv tudi za Gornji Grad
Zgodba o oslovi malici bi bila pravzaprav dobrodošla sprememba, če bi svetniki zmogli toliko energije, kot lastnim interesom, posvetiti problemom Smreke. Kljub kadrovskim spremembam, tako se vsaj sliši od zelo kompetenhtih in seznanjenih ljudi, je usoda edinega gori jegrajskegapodjetja vse prej kot perspektivna. Smreka za svetnike očitno ni pereče vprašanje, logično, nihče več ni neposredno vezan nanjo. Samo župan, tudi z veliko zakasnitvijo, se nekaj trudi in vrši nekakšne razgovore. Da o socialnih vprašanjih ne govorimo in o tem, da bo potrebno kmalu zaposliti eno delavko na tem področju. Taka je logika občinskega sveta v Gornjem Gradu: Razjmavljati, kadar so v igri osebni interesi, dejanske probleme naj rešuje župan z svojo upravo. Ironija je precejšnja. Užaljenost bo še večja, vendar tako neravnovesje lahko zaobrne samo temeljil prepih. Precej krivde gre pripisati tudi političnim strankam, katere poskrbijo za izvolitev svojih predstavnikov, kaj, če sploh kaj, pa potem v štirih letih ti ljudje storijo, jih več ne zanima. Pa bi jih morah. Ne zaradi discipliniranja svetnikov, preprosto zaradi higiene poslanstva. Sreča, da župan in bivšipredsedn ik občinskega sveta pripadata isti stranki.
Pred Gornjegrajcijepomembno leto. Praznovanje860. obletnice ustanovitve benediktinskega samostana. Smeli plani praznovanja lahko pomenijo motiv ali priložnost celovitega razhoda. Tega, da nepoznajo zakonskih pristojnosti, pa svetnikom ne kaže zameriti. Navsezadnje celo predsednik Državnega zbora dr. Janez Podobnik1 še vedno pošilja dopise, naslovljene na z zakonom ukinjene predsednike občinskih svetov
i Savinjčan
riž:
::
Občina Nazarje
Sanacija po lanski poplavi delno zaključena
Skoraj natančno leto dni po katastrofalni poplavi, ki je prizadela kraje ob Dreti, so vodarji v Nazarjah zaključili s sanacijo njene leve brežine v bližini stanovanjskih blokov, kjer se je reka lani razlila v center kraja. Na nazarski občini ne skrivajo zadovoljstva, da so bila sanacijska dela realizirana kljub številnim perečim točkamna celotnem vodotoku Savinje in Drete.
Kot je znano, je urejanje vodotokov v pristojnosti države, zato občina na morebitno hitrejšo sanacijo ni imela neposrednega vpliva. Je pa v ta namen prispevala del lastnih sredstev ob hkratnem zavedanju, da je potrebno varovanje pred poplavami reševati dolgoročno. Po besedah tajnika občine Nazarje Jožeta Štiglica pristojne strokovne službe pripravljajo potrebne ukrepe, ki naj bi v prihodnje preprečili poplave, kakršna je bila lanska.
Ob tem se velja spomniti, da je bila lani v omenjeni naravni ujmi na večih mestih poškodovana komunalna infrastruktura (vodovodi, kanalizacija, telefonija, kabelsko-razdelil-ni sistem), poškodovane so bile javne
in gozdne ceste ter mostova v Kokarjah in Spodnjih Krašah, sprožili so se številni plazovi, precej škode pa je nastalo tudi na objektih (individualnih in ostalih) ter kmetijskih površinah.
Večina sanacijskih del je bila kljub pomanjkanju finančnih sredstev realizirana. Država sredstva v ta namen zagotavlja postopoma, občina pa se je uspela dogovoriti s posameznimi izvajalci (na primer GG Nazarje inCestno podjetje Celje), da so dela opravili vnaprej oziroma z lastnimi sredstvi. Celotna sanacija torej še ni zaključena, kljub temu pa lahko krajani Nazarij odslej nekoliko mirneje spijo.
Franci Kotnik
Občinski svet Ljubno
Občina odkupila župnišče v Okonini
Po tehtnem premisleku so se ljubenski svetniki poenotili in soglasno potrdili odkup župnišča v Okonini. Denacionalizacijski upravičenec rimskokatoliško župnišče Radmirje, katerega zastopa msgr. Jože Vratanar, je predlagalo odkupno ceno pet milijonov tolarjev, ki jo mora občina plačati v desetih letih.
Odprodaja lastninskega deleža gornjegrajske Smreke je bila umaknjena z dnevnega reda, svetniki pa so izrekli soglasje za priključitev šaleških občin v Zgornjesavinjski podjetniški center.
Potrdili so tudi pravilnika o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi in v vzgojnoizobraževalnem zavodu OŠ Ljubno enota vrtec in sprejeli čistopis odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje. Potrdili so tudi odlok o spremembah in dopolnitvah sestavin srednjeročnega plana. Sprejetje plana je bil pogoj, na podlagi katerega bodo lahko zainteresirani občani pričeli pridobivati gradbeno dokumentacijo.
Kot rečeno, so svetniki potrdili odkup župnišča v Okonini in tako stanovalcem dolgoročno zagotovili streho
nad glavo. Prvotno nezainteresiranost občine za odkup je verjetno prepričala finančno ugodna ponudba dena-cionalizacijskegaupravičenca. Namesto prvotnih sedem bo občina odštela pet milijonov tolarjev in tako rešila stanovanjski problem sebi in stanovalcem te hiše.
V nadaljevanju so se seznanili z delovanjem Zgornjesavinjskega podjetniškega centra Mozirje in potrdili vključitev občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Šaleške občine se bodo lahko priključile centru na podlagi soglasij vseh občinskih svetov in sicer kot enakopravne partnerke z vplačanim revaloriziranim ustanovnim deležem.
Savinjčan
Obnovljeni nasip daje upanje, da je lanska poplava zares le še stvar preteklosti
(foto: F. Kotnik)
Turizem na razpotju
Zakaj tak naslov? Ko poslušamo ministra za turizem na televiziji, se zdi, da nismo glede razvoja te pomembne gospodarske panoge m istem tiru. Sploh imam vtis, da rešujejo sli ari v Ljubljani uradniško m ne prodorno, domiselno, skladno s stanjem v državi m obsodelovanjuzdejavni-ki po krank ki /ih označujemo za turistične, (icn onmu le o turistični industriji«, pri tem pa pozabljamo, da smo turizem ljudje in ti živijo vse naokoli i Slovenili m nelei ljubljeni
Ko reče minister, da turističnih društev po mestih in drugih krajih v državi ne mislijo pospeševati, se človeku utrne misel o tistem: “Leva ne ve, kajdesnadela. ” Tujci sipa ne želijo le večja turistična naselja, vse več je takih, to bi lahko gospod minister tudiprebral v raznih revijah (tujih in domačih), ki želijo spoznati deželo in ne zgolj osrednja turistična naselju. Tam na deželi so pa tistiljudje. ki so potem središče pozornosti tujcev,pa tudi čudovitf lepote krajine odlikujejo našo domovino.
Toda tam (zunaj večjih središč) delujejo pridni domačini, kijim je do svojega kraja in Slovenije, zato delajo v turističnih društvih in s svojim delom jrritegnejopozornost domačih in tujih krogov. Nebom našteval primerov, koje tako, kerjihjepreveč! Ali sedaj gospodje v ustreznih ura-dih ne ledo kaj \c ploh dogapu te/deželi tn kdo so tisti ki ludt zaslužijo njihovo (tudigmotno)pozornostšKončnOikajbiljubnobrczflosarskih Jinreditei lučebnz nnhoiega dncia Solčaiubrc: mirnihpnkazoi življenja nekoč, Mozirje brez Savinjskega gaja, Rečica brez številnihprireditev odprangerja do lenartorega sejma, Šmihel brez ovčarskega praznika in še bi lahko naštet ali. Ali ljudje, ki vse to delajo, ne zaslužijo jiozornostt >usokih«uradov lam vl/ubljani?
Ko smopredtednomi '-elen/itogledo,ahrazstavoiunstic-nhsjiommk ov in drugih predmetov te zvrsti, sem sezamislil nad našimi razmerami v zgornji Savinjski dolini Mi se grenuriobčinske* turizme, kopa celotna dolina m za primerno ponudbo nekega predmestja v svetu: Torej bi morali vse konje vpreči v skujien voz, da bi zvozili strmino, ki nas čaka i neusmiljenem bo/u :a twiste Imeti i rsto turističnih kmetij se m vse’ Treba jih je znatiponuditi in ko imamo -množico-' turistov, jimje treba nuditi pestro ponudbo. Pa ne te dobro hrano, ugodno bivanje, toje samo Jjo sebi umevno! Dolina je polna lepot, zanimivosti in posebnosti, skrbeti moramo, da ljudem, nosim godom n i dolgočasnopri nas. Ne sprem-Ijati, napotiti jih moramo znati, opozoriti na posebnosti, lepote in ljudi, njihoioživlienjeindei
Kaj hočem reci - turizem m le nek emblem, m le dober prospekt, ki ga nihče ne dobi v roke, ni le jmiudba več zvezdic,je veliko, Velikovec. Tu se združuje precej znanja in poznavanja, ponosa nad našimi lepotami in prepričanje, da ni lejiše dežele, kolje naša, medljreto in Savinjo.
Aleksander Videčnik
Nova pokojninska zakonodaja
Drugi steber v drugačni obliki
V Mozirju je minuli petek potekala javna tribuna, na kateri je predstavnik v Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Marko Štrous razložil bistvene značilnosti novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki v parlamentu čaka na zadnjo, tretjo obravnavo, v veljavo pa naj bi stopil z novim letom. Po Štrousovi razlagi bo zakon predvidel tudi prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, kar bo v bistvu pomenilo posredno uvedbo drugega stebra pokojninskega zavarovanja.
Štrousa je v Mozirje povabil poslanec v državnem zboru Jakob Presečnik, ki je javno tribuno tudi vodil. Povedal je, da je bilo v zakonu od začetka obravnave že veliko sprememb ter zahtevnih usklajevanj med socialnimi partnerji. Bistvo, ki ga je treba poudariti v zvezi z omenjenim zakonom, je, da se že pridobljene pravice iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne krčijo in da se upoštevajo bonitete iz
zaslužek večji od minimalne plače.
Vsak, ki bo dopolnil 65 let in je v Sloveniji živel vsaj 30 let, bo upravičen do državne pokojnine, ki bo znašala okrog 25 tisoč tolarjev. To bo veljalo tudi za vse tiste, ki niso bili nikoli pokojninsko zavarovani. Po Štrousovih besedah bo takšnih primerov okrog 18 tisoč. Višina prispevkov za zaposlene se (v odstotkih) ne bo spremenila, manj svobode pri izbiri pokojninske osnove pa bodo
Na predstavitvi nove pokojninske zakonodaje sta sodelovala Marko Strous in Jakob Presečnik (foto: CS)
naslova drugih zakonov, kot je na primer zakon o žrtvah vojnega nasilja-
V uvodu je Marko Štrous poudaril nujnost pokojninske reforme, saj bo v prihodnje glede na gibanja slovenske natalitete vse manj tistih, ki bodo ustvarjali prihodek, od katerega se obračunavajo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pomembno je namreč vedeti, da zaposleni ne plačujejo prispevkov za svojo pokojnino, ampak za pokojnine sedanjih upokojencev. Masa sredstev, potrebnih za izplačilo pokojnin na državnem nivoju, znaša trenutno okrog 50 milijard tolarjev.
Novi zakon predpisuje, da se mora vsakdo, ki opravlja neko dejavnost poklicno, vključiti v pokojninski sistem in plačevati prispevke. Obveznost bo veljala tudi za kmete na kmetijah z vsaj 165.000 tolarji katastrskega dohodka. Zakon bo zahteval vključitev v sistem tudi za vse tiste, ki niso zaposleni, vendar na kakšen drug način (na primer pogodba o delu) mesečno ustvarijo
imeli v prihodnje podjetniki. Glede na rezultate poslovanja jih bo republiška davčna uprava razporedila v posamezne razrede.
Dodatek za rekreacijo, ki je bil zadnjih nekaj let že redna praksa Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, bo poslej zakonsko določen. Nekaj sprememb bo pri vdovskih pokojninah, pomembno pa je, da se bodo lahko vsi tisti, ki bodo do konca letošnjega leta izpolnili pogoje za upokojitev, pod sedanjimi pogoji upokojili kdajkoli kasneje.
Novi pogoji upokojevanja bodo vezani predvsem na starost. V osnovi bo meja (za polno delovno dobo) postavljena pri 63 letih za moške in pri 61 letih za ženske, s tem da se bo meja zviševala postopoma, seveda pa bo ob izpolnitvi določenih drugih pogojev tudi nižja (pri ženskah na primer število otrok, delo pred 18. letom starosti itd.). Država bo stimulirala tiste, ki bodo želeli delati po izpolnitvi pogojev za upokojitev, s posebnim dodatkom, ki bo
opredeljen z odstotkom od pokojninske osnove. Slednja se bo poslej računala drugače kot sedaj. Namesto 10-letnega povprečja čistih plač bo služilo za izračun 18-letno povprečje.
Zavarovanci, vključeni v obvezni pokojninski sistem, se bodo lahko vključevali tudi v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. To bodo lahko storili samostojno (v kateri od pooblaščenih zavarovalnic in bank), zakon pa bo omogočal tudi dodatno zavarovanje preko poklicnih shem podjetij, kar pomeni, da bodo lahko podjetja sama dodatno zavarovala svoje zaposlene, za kar bodo stimulirana z davčnimi olajšavami. Obe obliki bosta podrobno urejeni s pokojninskimi načrti, v ka-
L) ubijana
terih bodo opredeljeni načini in roki plačevanja premij, možnosti za njihovo spreminjanje in posledice neplačevanja. Zneski premij bodo omejeni navzdol in navzgor (predvidoma od 3.000 do 30.000 tolarjev). Ko se bo zavarovanec upokojil, bo iz naslova prostovoljnega zavarovanja prejemal mesečno rento.
Na ta način bo posredno vzpostavljen drugi pokojninski steber. Podjetja bodo zaradi davčnih olajšav zainteresirana, da bodo sama ali skupaj z drugimi zavarovala svoje zaposlene, zaradi stimulativnih določb v zakonu pa bodo za to zainteresirani tudi sindikati in zaposleni.
Franci Kotnik
O pravilih prangeriade
Na enem od prejšnjih srečanj, ki so jih pripravili člani turističnih društev Rečica in Pilštanj, se je porodila ideja o srečevanju krajev, ki imajo pranger oziroma sramotilni kamen. Niti slutili niso, da je v Sloveniji kar 14 krajev, ki se ponašajo s simbolom srednjeveškega sodstva.
Kot kaže, bodo srečanja krajev, ki imajo sramotilni kamen, postala tradicionalna. Prvo srečanje je bilo v Pilštanju lanskega septembra, drugo na Rečici ob Savinji junija letos.
Na Rečici so pripravili tudi okroglo mizo, kjer so se predstavniki krajev in Turistične zveze Slovenijedog-ovorili, da postavijo določena pravila za srečanja in se dogovorijo o vrstnem redu, po katerem si bodo sledila srečanja v različnih krajih. Za organizacijo sestanka, kjer bi se podrobneje dogovorili o naslednjih srečanjih in ostalih nalogah, so zadolžili gostitelja letošnje prangeriade Turistično društvo Rečica ob Savinji.
Na prvi delovni seji so se sredi oktobra v Domu sindikatov Slovenije v Ljubljani zbrali predstavniki “prangerskih” krajev. Na sejo, ki sta jo pripravila 'hiristična zveza Slovenije in TD Rečica, so povabili tudi predstavnike Geološkega zavoda Slovenije, ki se ukvarja z raziskovanjem sestave sramotilnih kamnov in
njihovim izvorom.
Po pozdravnem govoru predsednice TD Rečica Vide Orlovič in tajnika TZS Alojza Šosterja so predstavniki TD Pilštanj razgrnili predlog pravilnika, ki naj bi se ga v bodoče držali kraji organizatorji. Udeleženci so v diskusiji o pravilniku plodno sodelovali in pripravili kar nekaj dopolnil. Dopolnjeni pravilnik bo postal osnova za organizacijo tradicionalnih srečanj. Enotni so si bili, da ima prednost v organizaciji srečanja kraj, ki v tistem letu praznuje pomemben jubilej.
Tako se bodo kraji s prangerjem na tretjem tradicionalnem srečanju v letu 2000 srečali sredi junija v Piranu, leta 2001 pa bo organizator prangeriade Lemberg. Vsebina srečanj bo vezana na srednji vek in na zgodovino kraja, vsak udeleženec pa bo lahko predstavil svoj kraj, občino in seveda svoje delo na posebej pripravljeni stojnici.
Marija Sukalo
Savinjski meddruštveni odbor planinskih društev
Politična trenja ne sodijo v planinsko organizacijo
Osemnajsta seja Savinjskega medruštvenega odbora planinskih društev je bila tokrat v Gornjem Gradu. Kraj sklica seveda ni naključen, v Gornjem Gradu namreč deluje eno najštevilčnejših planinskih društev, nenazadnje je v zadrečki prestolnici živel in deloval dolgoletni načelnik Savinjske podružnice SPD Franc Kocbek.
Prisotne sta najprej pozdravila promisen način delovanja planincev. naravnega poslanstva.
Zdene Purnat, predsednik domačega društva in gornjegrajski župan Toni Rifelj. “Tradicija planinstva bo v Gornjem Gradu živela, intenzivno in načrtno delo z mladimi že rojeva sadove,” je izpostavil Purnat.
Župan Toni Rifelj je prisotne v kratkih besedah seznanil s krajem zgodovine, kot je imenoval Gornji Grad, v novejšem času pa poskuša občina predvsem uresničevati ekološke projekte, za katere je država izrazito zainteresirana.
Delovno konstruktivna in plodna razprava se je pravzaprav ves čas vrtela okoli bodočega delovanja osrednje slovenske planinske organizacije. V soboto, 23. 10., (zapisano 19-10., opomba Savinjčan) bo namreč v Ljubljani nadaljevanje skupščine Planinske zveze Slovenije, organizacije katera združuje vse starostne in stanovske kategorije. Zato, je dejal Adi Vidmajer, podpredsednik PZS, je potrebno politična trenja izključiti. Osrednja planinska organizacija mora z vizijo razvoja omogočiti brezkom-
Veliko tega je potrebno spremeniti, potrebno bo vzpostaviti enoten red, ki mora veljati za vse v državi. Planinstvo je namreč specifična dejavnost, zato bi bilo prav, da tudi izobraževanje, seveda na podlagi kvalitetnih programov, ostane pri planinski zvezi. Po Vidmajerju je ravno izobraževanje in delo z mladimi temelj planinskega in
Delo z mladimi bi pravzaprav morali začeti že v vrtcih in osnovnih šolah. Učitelj mora biti sposoben priti na tri ure oddaljen hrib, sicer naj ne soli pameti ljudem, ki po društvih ljubiteljsko skrbijo za tozadevno izobraževanje otrok, je še dodal podpredsednik Adi Vidmajer. Podobnega mnenja je bila Natalija Marovt, v med-
Planinstvo mora ohraniti nadstrankarski status
(foto: Ciril Sem)
ruštenem odboru je zadolžena za delo z mladimi, Jože Melanšek, zadolžen za statutarne spremembe in dopolnila pa se je v razpravi precej kritično dotaknil centralističnih teženj slovenske planinske organizacije. Po njegovem bo potrebno uskladiti pravila igre, sedanja menda za društva niso dobra. Prav tako bo potrebno pravilnike uskladiti s statutom, nekateri ga celo prehitevajo. Nihče ne želi podirati starega, če je dobro. Zatečeno stanje bo potrebno za razvoj planinstva nadgraditi, vse mora biti v dobro društvom. Tako Melanšek, Maks Korošec je pograjal neažurno objavljanje v planinskih Obvestilih, piko na i pa je dodal Martin Aubreht, predsednik Savinjskega medruštvenega odbora planinskih društev. Prav nič diplomatsko je upravičeno kritično izpostavil predstavnike društev, ki se sej ne udeležujejo. V tem primeru je bila bodica namenjena tistim iz Zgornje Savinjske doline, ki jim je bila pot v Kocbekov Gornji Grad prehudo breme.
Edi Mavrič - Savinjčan
Lovska družina Rečica ob Savinji
Nov dom rečiških lovcev
Člani LD Rečica so 2 3. oktobra v Poljanah svečano otvorili nov lovski dom. Želja po lovskem zbirališču v bližini Rečice je med lovci tlela dolga leta, uresničila pa se je po treh letih skupnega dela, vloženih naporov in opravljenih neštetih prostovoljnih urah.
novo pridobitev s skromnimi darili počastili člani ostalih krajevnih društev, vsi skupaj pa so se ob golažu
Nov lovski dom se je pridružil lovskima kočama na Medvedjaku in Stonu, ki ju že ima v lastništvu rečiš-ka zelena bratovščina. Z njim so pridobili prostore, v katerih se bodo lahko srečevali, na razpolago pa bodo tudi ostalim krajanom, ki jih bodo lahko vzeli v najem za svoje potrebe.
Slavnostni govornik je bil predsednik družine Alojz Šimenc. Opisal je dolgoletna prizadevanja, ki so leta 1996 dobila bolj trdne temelje. Takrat so namreč imenovali gradbeni odbor, ki se je svojega dela lotil nadvse resno. Najprej so poiskali ustrezno lokacijo, odkupili zemljišče, uredili dovoljenja in 2. aprila 1997 pričeli z delom. Družina združuje 40 članov, ki opravljajo različne poklice. Prav vsak izmed njih je tako lahko s svojim poklicnim znanjem doprinesel k izgradnji.
Finančna sredstva so v štirih letih pridobili z organizacijo vsakoletne lovske veselice na Stonu, pri kateri
jim priskočijo na pomoč sponzorji in krajani, ki se teh veselic radi udeležujejo. Krajani in člani družine so prispevali potreben les, v letošnjem letu pa so se vsi člani odrekli odstrelu trofejne srnjadi in le to prepustili lovskemu turizmu. Na pomoč so jim priskočili tudi lovci iz drugih lovskih družin. “To dokazuje, da je zelena bratovščina složna, da si kolegi lovci priskočimo na pomoč, kadar je potrebno,” je poudaril Šimenc. Levji delež je seveda padel na ramena domačih lovcev, ki so se morali odpovedati prenekateri prosti uri, da so lahko delali na gradbišču bodočega doma. Opravili so preko 5000 prostovoljnih ur, strokovna, organizacijska in fizična dela pa so po dveh letih in pol obrodila obilen sad, ki jim je lahko v ponos.
Za kulturni program ob otvoritvi so najprej poskrbeli Štajerski rogisti, ki so stalni spremljevalci podobnih prireditev, za njimi so se predstavili učenci rečiške osnovne šole, ki so z
mentoricami pripravili pesmi, deklamacije in zaigrali igrico z lovsko tematiko, ob koncu pa so na instrumente zaigrali še domači godci iz Šentandraža.
Kot se spodobi, so lovce in njihovo
in kozarcu rujne kapljice na prostoru pred domom zadržali dolgo v noč.
Benjamin Kanjir
Rečiški lovci so upravičeno ponosni na novo
pridobitev (foto: 8. Kanjir)
Solčava
5 5 let od požiga
Konec oktobra je preteklo 55 let odkar so Nemci požigali hiše in gospodarska poslopja v Solčavi in okolici. Krajevni odbor zveze borcev Solčava je ob tej priložnosti pripravil spominsko slovesnost.
“Ljudje so se veselili obilne letine, veselo razpoloženje, ki se je naselilo med Solčavane v drugi polovici leta 1944, se je stopnjevalo. Vrstile so se praznične volitve, partizanski mitingi in proslave, nakar prispe med praznovanjem, 22. oktobra, obvestilo o nemški hajki. Maloštevilni partizani, ki so še ostali na Solčavskem, so poskušali preprečiti najhujše. Nemci so bili v premoči in Solčava je zagorela. Požigi so se vrstili, dokler ni v plamenih končalo 64 stanovanjskih hiš in 162 večjih gospodarskih poslopij. Ob požigu je bilo odgnanih 141 krajanov.” je pou-
daril tajnik KO ZB Solčava, Ivan Grudnik. Govorniki so podoživljali tragiko takratnih dogodkov in jih približali poslušalcem v skoraj polni solčavski dvorani.
Mladost, igrivost in optimizem pa so tudi ob spominih na težavno obdobje našli pot do ljudi. Mladi iz vrtca in šole so s plesi, pesmimi in recitacijami poskrbeli za prijetno vzdušje in prenašali razveseljivo poslanico:”Mi se imamo radi... plešemo, pojemo pesmice za vse nas ... Naj živi otroški glas!”
Marko Slapnik
KD Zgornje Savinjske doline
Državna tekma šolanih psov
Kinološko društvo Zgornje Savinjske doline je v soboto, 9-oktobra, organiziralo državno tekmo šolanih psov na društvenem vadišču v Varpoljah. Tekme se je udeležilo 26 tekmovalcev. V najvišji kategoriji IPO III so nastopili praktično vsi najboljši slovenski tekmovalci.
Zelo lep uspeh je dosegel član programu ISP A, kjer je Dominik
domačega društva Zdenko Purnat s psom Dustyjem, ki je s prav dobro oceno naredil izpit IPO III in se uvrstil na četrto mesto. Izpit je pogoj, da se lahko poteguješ za mesto v državni reprezentanci. V isti kategoriji je Roman Kvas zasedel šesto mesto.
V kategoriji IPO I se je Ivan Škoflek uvrstil na četrto mesto, najhujša konkurenca pa je bila v najlažjem
Horvat s 97,5 (od možnih 100) točkami zasedel osmo mesto, Sebastjan Trbovšek je bil deveti, Petra Potočnik enajsta in Dejan Bastelj trinajsti.
Vsi nastopajoči so dobili medalje in praktične nagrade, prvi trije v vsaki kategoriji pa pokale. Udeležba vseh najboljših v državi je dokaz, da so tekme dobro organizirane, zato se tekmovalci v Varpolje radi vračajo.
Duška Hrovat
Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti
Seniorsko literarno srečanje v Mariboru
Sklad Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti s sedežem v Ljubljani nam vsako leto omogoči seniorsko literarno srečanje v Mariboru. Letos je seminar potekal v hotelu Areh na Pohorju.
Udeležba je bila polnoštevilna. Imeli smo pester program. Sprostili smo se šele ob branju in lektoriranju naših stvaritev v pesmi in prozi, ki smo jih poslali spomladi na
državni natečaj. S pismenimi pohvalami in koristnimi napotki za naše nadaljnje ustvarjanje smo se vrnili domov novim idejam naproti.
Rozka Tkavc
GLEDALIŠČE NASMEH SLEPIH IN SLABOVIDNIH
Edino O Sloveniji in eno izmed štirih V Evropi ter petih na sVetu je že gostovalo V Zgornji Savinjski dolini s sVojo prvo predstavo Dan oddiha V Lučah in Nazarjah ter z drugo Častni povabljenec V Lučah in na Ljubnem.
Tokrat pa se bo predstavilo na Rečici v kulturnem domu, v soboto 20.11.1999, ob 19.30 s komedijo Častni povabljenec.
______________Prijazno vabljeni!
SPECIALIZIRANA TRGOVINA Z MATERIJALOM ZA CENTRALNO OGREVANJE
AMV D.O.O.
EXPORT - IMPORT & REPRESENTATIVES LJUBLJANSKA C. 69 KOČEVJE - SLOVENIJA TEL.FAX: —336 61 353 395 TEI__FAX: —386 61 354 915
KUPON ŠT. 01 M ZA UVELJAVLJANJE	POPUSTA!
(VEUA SAMO ZA KONČNEGA KUPCA OB GOTOVINSKEM PLAČILU DO PREKLICA)	
RADIATOR K0RAD	-20%
RADIATORSKI VENTILI C0MAP	-15%
PEČI VIADRUS	-15%
OSTALI MATERIJAL	-10%
VSEM NAŠIM KUPCEM	
BUGO DOSTAVIMO BREZPLAČNO
KUPON ŠT. 01 M VEUA D015.12.1999
Zdenko Purnat je z belgijskim ovčarjem opravil izjemno zahteven izpit IPO III (foto: DH)
Velenje
10. Pikin festival
Velenjčani so septembra živeli z mladostjo, razigranostjo in v pravljičnem svetu. Pikin festival - vseslovensko srečanje najmlajših in šolske mladine - je v Velenje privabilo na tisoče otrok, ki so se zabavali v kar 150 delavnicah in zabaviščih, si ogledovali kakovostne gledališke in filmske predstave, deležni so bili najboljših glasbenih gostov, veliko pa jih je sodelovalo v soustvarjanju in igri neposredno. Med njimi so bili tudi lučki osnovnošolci, ki so se v družbi Erinega Erika takole postavili pred fotografski objektiv.
Jože Miklavc
Klub zgornjesavinjskih študentov
Noč čarovnic...
Ja, drage študentke in poceni študentje, malo se vam oglašamo, kaj se pri nas dogaja in kaj se še bo. Zadnjo oktobrsko noč smo pomahali čarovnicam z Mozirske planine. Nočnega pohoda se je udeležilo 20 neustrašnih študentk in prestrašenih študentov. Čarovnice smo dočakali na Mozirski koči, kjer so nas lepo sprejele in nas povabile da bi prišli tudi prihodnje leto.
V bodoče pričakujte: spoznavni večer zgornjesavinjskih študentov v pivnici Kra-Kra v Ljubljani. Prav tako opozarjamo/opominjamo vse nove brucke in bruce na brucovanje v dolini. Točne datume dogajanja boste izvedeli preko študentske deske, po pošti ali v Savinjskih novicah. Obetajo se tudi potopisni večeri in razstava slik študentov iz doline.
20. novembra ste vabljeni na pohod na Raduho, kjer se bomo srečali s koroškimi študenti in imeli družabni večer ob »čajčku in toplih besedah«. Za uro odhoda glejte študentske deske in medije.
Prav tako ste vabljeni na letošnje martinovanje s študenti iz jeseniškega kluba, ki bo v soboto, 13. novembra, na Ptuju. Za prijave pokličite spodaj navedene številke.
Vsi, ki bi se radi včlanili v klub ali izvedeli kaj več o njegovem delovanju, ste vabljeni na petkove sestanke v prostorih grada Vrbovec Nazarje, lahko pa nam pošljete tudi kartico iz svojega kraja in pripišite svoj naslov, kamor želite, da vam pošiljamo pošto. Naslov kluba: KZSŠ, Zadrečka cesta 19,3331 Nazarje. Za podrobnejše informacije in nujne primere pa pokličite 041/833-866 (Franci) ali 041/771-846 (Jure).
Ne spreglejte naslednje številke Savinjskih novic!
Uprava KZSŠ
Največja tragedija človeka je v živem telesu nositi mrtvo dušo.
Savinjčan
Anja Černevšek
Pomagajmo, da sanje postanejo resničnost
V Gornjem Gradu živi mlada prikupna Anja Černevšek, ki se od svojih vrstnikov ne razlikuje po željah in ambicijah, njene sanje so sanje mnogih mladih deklet: šola, služba, družina. Ima rada glasbo, poje, hodi na sprehode. Lahko bi uživala v svoji mladosti in svojim osemnajstim letom, če se kruta narava ne bi poigrala z njeno usodo in ji vzela najdragocenejše - vid.
Njena življenjska pot je bila posuta s trnjem že ob rojstvu, saj je bila rojena s sedmimi meseci in obsojena na inkubator. Zapletom pa ni bilo konca. Zaradi prevelike doze kisika se tudi
Anja Černevšek
vid ni razvil tako kot bi moral....
Do svojega petega leta je živela pri dedku in babici v Šentjurju, nato pa se je s starši preselila v Gornji Grad. Za malo dekletce je bila sprememba prevelika. Stežka se je privadila na novo okolje. Le dobrim sosedom in ljubečim staršem se ima zahvaliti, da se je privadila. Okolica jo je lepo sprejela. Pridobila si je tudi dobro prijateljico Saro, ki ji večkrat krajša čas s klepetom. V pomoč pa ji je tudi teta Beba, ki ji pomaga spoznavati okolico Gornjega Grada na dolgih spreho-
dih ob vikendih, ko je doma. Osnovnošolsko obveznost je zaključila v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani. Slovo od doma je bilo težko, a se je s časoma privadila. Šolanje je nadaljevala v Škofji Loki, kjer sedaj obiskuje tretji letnik Srednje šole za telefoniste. Rada se uči in svoja znanja tudi dopolnjuje. A zaradi teme, kije obkroža, so njene možnosti omejene. Pisalnistroj z brajlovo pisavo je že zdavnaj preživel, saj živimo v času, ko napredek in tehnologija prehitevata čas. Tudi Anja bi se rada izobraževala času primerno. Rada bi imela računalnik, ki bi ji omogočil, da si sama pripravlja izpiske predavanj -večjo samostojnost pri učenju. Njena dnevna soba bi lahko postala okno v svet, če...
Vse skupaj je povezano z visokimi finančnimi sredstvi. Računalnik z bra-jalovo vrstico je za Anjo samo sen, saj njegova vrednost krepko presega vse njene možnosti nakupa. Astronomska cena, preko 2 milijona tolarjev, je za Anjo magična vrednost, ki jo sama vsekakor tudi ob pomoči staršev ne zmore. Pri tem pa ji je na pomoč priskočilo Društvo prijateljev mladine Gornji Grad, kije pokrenilo dobrodelno akcijo zbiranja sredstev za nakup širom po Sloveniji. V društvu upajo, da se bodo tudi med Zgornjesavinjča-ni našli dobrotniki, ki bodo pomagali uresničiti željo slepemu dekletu.
Marija Sukalo
OBVESTILO
Nova telefonska številka zasebne zobozdravstvene ordinacije dr. Ana Lenko
063/839-40-30
Luče
Zapoj z menoj
Konec oktobra so Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - Območna izpostava Mozirje, Občina in Kulturno društvo Luče v lučkem kulturnem domu pripravili 2. območno srečanje ljudskih pevcev Zgornje Savinjske doline, ki so ga naslovili Zapoj z menoj.
Pevce in poslušalce je pozdravila Valerija Robnik, ravnateljica OŠ Luče, ki je vsem zaželela veliko užitkov. Po mnenju Robnikove ne smemo pozabiti na pomen ljudske glasbe in ohranjanje starih napevov. “Naj se na ta način odraža naše okolje izpred davnih časov - ljudske glasbe ne smemo pusti ti v pozabo, saj morajo mlajši rodovi ohranjatistara.apomembnaizročila,” je poudarila.
Med obiskovalci je bila tudi Jasna Vidakovič, urednica oddaj o ljudskem petju na Radiu Slovenija, ki je med drugim ugotovila, da je na podeželju še vedno živo zanimanje za ljudsko glasbo, medtem ko v urbanih mestnih središčih upada.
Na odru so se v dveurnem programu, ki ga je povezoval Darko Žvižej, zvrstili ljudski pevci iz Luč, citrarka Mihaela Rak iz Šmihela, ljudske pevke iz Nove Štifte, fantje iz Celja, harmonikar Andrej Rak iz Šmihela, kvartet ljudskih pevk Pušeljc ob spremljavi harmonike, harmonikarka in pevka Jožica Grudnik z Ljubnega, ljudski tercet iz Luč, ljudske pevke iz Solčave s citrarjem Alozem Lipnikom, duet Marije Ročnik in Dragice Vršnak, skupina ljudskih godcev iz pevcev z Gneča, harmonikar Uroš Točaj iz Lepe Njive in kvartet Planika.
V svojem programu so obudili že stare in pozabljene ljudske pesmi, ki se danes le redko slišijo.
Težko bi izpostavili najboljše, saj so vsi, vsak po svoje, navdušili občinstvo v dvorani lučkega kulturnega doma. V pesmi so stkali svoje glasovne sposobnosti in poslušalcem ponudili veliko užitkov.
Marija Sukalo
PD Nazarje
Ustanovni občni zbor
Nazarski ljubitelji planin, doslej včlanjeni v različna planinska društva, so se pred nedavnim odločili, da se organizacijsko povežejo v lastno društvo. Opravili so potrebne aktivnosti in formalne postopke, danes pa bo sledil še ustanovni občni zbor Planinskega društva Nazarje.
Sklican je ob 18. uri v kulturnem domu, člani iniciativnega odbora pa vljudno vabijo vse ljubitelje planin in pohodov v naravo, da se občnega zbora udeležijo v čim večjem številu.
KF
OŠ Nazarje, vrtec
Praznovanje
jeseni
Poletje je potihoma zamenjala jesen. V svojo zlato rumeno barvo je odela vso naravo. Kot se kmetje veselijo svojih pridelkov, tako so se tudi otroci razveselili vseh dobrot, ki jih prinaša jesen. Veselje ob prihodu tega poletnega časa so pričarali tudi malčki v nazarskem vrtcu, ki so sredi oktobra skupaj z vzgojiteljicami pripravili praznovanje jeseni.
Na igrišču pred vrtcem so postavili stojnice s sadjem in jesenskimi dobrotami. Za branjevke so jim na pomoč priskočili starši, ki so na stojnicah prodajali jesenske dobrote. Medse so povabili tudi lončarja, ki jim je pričaral lepoto lončarskega dela. Marsikateri kratkohlačnik je svoje male prstke preizkusil v oblikovanju gline in v drugih delavnicah, kjer so jim pomagali starši in vzgojiteljice. Obdelovali so testo, izdelovali možičke iz plutovinastih zamaškov, košarice iz lepenke..., kmetice pa so otrokom prikazale ličkanje koruze in pletenje različnih izdelkov iz koruzne slame. Pekli so kostanj, se sladkali s sadnimi nabodali in pečenim krompirjem ter kokicami. Pri vsem tem pašo se dobro zabavali.
Marija Šukalo
Krnčevo nad Mozirjem
WZ Mozirje, vrtec Rečica
Jesensko
rajanje
Mali kratkohlačniki iz rečiškega vrtca so skupaj s tovarišicami sredi oktobra povabili medse svoje starše in otroke, ki ne hodijo v vrtec; vsi skupaj pa so pripravili pravo jesensko rajanje. Starše in otroke je pozdravila ravnateljica mozirskega vrtca Ana Kladnik, ki je vsem skupaj zaželela veliko zabave.
Kakšna je jesen, so s kratko lutkovno igrico Nasvidenje spomladi, prikazale vzgojiteljice Jerica, Jožica, Milka in Danica. Živali se pripravljajo na zimo vsaka po svoje. Medved sladko sanja v svojem brlogu, veverica prezimi v duplu, zajček si išče hrano, lastovica pa se odpravi v tople kraje. Vendarle so “živali” ugotovile, da lastovki, kljub temu, da ji je najtopleje, ni najlepše - celo pot jo spremljata domotožje in želja po vrnitvi v domače kraje.
Poleg igrice, nad katero so bili vsi navdušeni, so se otroci lahko pozabavali ob kupovanju sadja na tržnici, v najrazličnejših delavnicah so zaposlili tudi svoje starše, ki so jim pomagali izdelovati ogrlice iz usnja, košarice iz lepenke ter figurice iz krompirja, kostanja in koruzne slame, tiskali so z različnimi žigi... Posladkali so se z vročim kostanjem in kokicami ter sladkim moštom.
Marija Šukalo
Srečanje bratrancev Prislan
Zavedanje svojih korenin in spoštovanje prednikov je osnova vsake kulture. Proučevanje preteklosti pa je težko delo, ki lahko obrodi sadove samo z vztrajnim in zavzetim delom.
Kakšno je to delo, se upokojeni učitelj Jože Prislan dobro zaveda. V zadnjih treh mesecih je proučeval korenine svoje rodbine in iskal neznane podatke o svojih prednikih ter sorodnikih. Opravil je dobro delo, saj mu je uspelo zbrati ogromno podatkov, ki so mu osvetlili vsaj delen pogled v preteklost.
Kakor je že navada, se sorodniki večinoma srečujejo na pogrebih. V tistih dnevih se zberejo družine, se na hitro kaj pogovorijo, tu in tam obudijo kakšen zamegljen spomin in življenje teče naprej.
Pri Prislanovih pa ni tako. Ko so se pred časom zbrali na pogrebu svojega sorodnika so sklenili, da bodo prekinili žalostno tradicijo srečevanja le ob takšnih prilikah. Dogovorili so se in se 25. septembra res srečali.
Na Krnčevem, to je pod Rožnikom nad Mozirjem, se jih je tistega dne zbralo okoli 80. Prišli so dobre volje, saj so vedeli, da se bodo srečali s svojimi sorodniki, prijatelji, obudili spomine na tiste, ki jih ni več med njimi in naredili tudi kakšen načrt za skupno prihodnost. Jože Prislan, ki je bil glavni organizator srečanja, je napravil družinsko deblo. Podatke je zbral iz starih matičnih knjig, iz nekaterih spominov, marsikaj pa je izvedel tudi v knjižnici škofijskega arhiva v Mariboru.
Ob srečanju so izdali tudi lično brošuro, v kateri so vsi, predvsem pa tisti mlajši, spoznali del svojih prednikov in zgodovine svojega rodu.
Benjamin Kanjir
Številčna rodbina Prislanovih
p. Mirko Silvester iz Nazarij
“Srečen sem tam, kamor me pošljejo!”
Sredi letošnjega julija je zlato mašo, torej 50 let duhovniškega stanu, v nazarski cerkvi daroval pater Mirko Silvester. V ta kraj je prišel 1. avgusta 1989, prej pa je svoje redovniško in duhovniško poslanstvo opravljal tudi v Združenih državah Amerike.
Prosim, če se lahko najprej predstavite našim bralcem, poveste nekaj o svoji družini in svoji življenjski poti.
p. Mirko: Rojen sem v Ljubljani kot drugi od šestih otrok, sin Ivana Silvestra in Marije Petrič. Naša hiša je rasla, ko so na drugi strani ceste gradili novo Plečnikovo cerkev svetega Frančiška. Odkar se spominjam, smo bili s patri tesno povezani. V osnovni šoli me je učil verouk pater Bogdan Markelj. Večje prijateljstvo pa je z leti nastalo med menoj in p. Metodom Valjavcem, ki je bil po duhu in vedenju resnično idealen Frančiškov sin. Ne da bi se zavedal, sem od zgodnjih let hotel postati “pater Metod”. Njega je Bog izbral, da me je popeljal med manjše brate. Za vsem tem je bilamolitev, dosledno krščansko življenje in spodbuda staršev.
Pred 58. leti, natanko 23. avgusta ste vstopili v frančiškanski red. Kdaj, kje in kako vas je pritegnil Frančiškov ideal manjših bratov?
p. Mirko: Po petem razredu klasične gimnazije sem odšel leta 1941 v noviciat v Novo mesto skupaj s pokojnim p. Bazilijent Valentinom in z žrtvijo ljubezni do bližnjega - fr. Ksaverijem Pav-ločičem.
Pred drugo svetovno vojno ste bili v kleri-katu na Tromostovju, kjer so se vzgajali frančiškanski gimnazijci in tudi bogoslovci. Vojna vihra in težka povojna leta so se dotaknila tudi vaše življenjske poti. Povejte kaj o tej preizkušnji v vašem življenju.
p. Mirko: Po noviciatu sem hodil na škofijsko gimnazijo, ki so jo Nemci iz Šentvida izgnali v Ljubljano. Razen mene so morali vsi kleriki preživeti med vojno vsaj dve leti zunaj samostana in niso mogli nadaljevati študija. Zato sem bil nekaj let skupaj z njimi v ljubljanskem klerikatu. Po vojni sem šel v Avstrijo in študiral filozofijo in teologijo najprej naTirolskem v Schwazu, nato pa v Rimu. Mašniško posvečenje sem prejel 29. junija 1949 v Trentu. Eno leto sem opravljal duhovniško službo v Boznu. Ko sem končno dobil dovoljenje, sem šel z drugimi brati v Komisariat sv. križa, ki so ga ustanovili naši slovenski frančiškani v Združenih državah Amerike. V Lemontu, kjer je bilo semenišče, sem pet let poučeval slovenske in slovaške klerike. Ko so usahnili poklici, smo šli “profesorji” v slovenske župnije.
Sam sem bil najprej pri sv. Ani v Johnstownu v Pensilvaniji, nato v Willardu v Wisconsinu, v Detroitu in končno pri sv. Juriju v Chicagu. Na vseh župnijah je bilo živahno pastoralno delo ob odličnem sodelovanju vseh vernikov različnih narodnosti. Povsod so se stkale vezi resničnega prijateljstva med nami. Še zdaj, po 30 in več letih si dopisujemo. Po moji vrnitvi v Slovenijo leta 1969 so me, oziroma so nas podpirali ti plemeniti ljudje pri prenovi naših samostanov. Bog jim
P. Mirko Silvester (foto: B. Kanjir)
povrni za izredno darežljivost in še posebej za prijateljstvo. V Ameriki rojeni sobratje so postali tudi moji najboljši prijatelji.
Kot duhovnik ste delovali najprej med Slovenci v Ameriki, nato ste se vrnili v Slovenijo, kjer ste se dokončno ustalili v Nazarjah. Sedaj mašujete pri sestrah klarisah in pomagate v župniji.
p. Mirko: Ko so me poklicali v domovino, sem bil najprej v Šiški, nato naTromostovju, Sveti gori, Brezjah in zdaj v Nazarjah. Naložili so mi razne službe in izredna druga opravila. V redovniškem in duhovniškem življenju sem se držal pravila, ki nam ga je “zabičal” naš magister v klerikatu, p. Karel Dijak:
“Vedno si ponavljajte: Srečen sem tam, kamor me pošljejo!”
Kaj pomeni za vas biti frančiškan -duhovnik?
p. Mirko: Kratek odgovor. Izredna milost.
Ali vam je bilo kdaj žal, da ste se odločili za pot redovništva in duhovništva?
p. Mirko: Nikdar, niti za sekundo mini bilo žal, da sem bil “izvoljen”.
Iz bogastva svojega redovniškega in duhovniškega življenja izluščite dogodek, ko vam je bilo izredno težko biti duhovnik in ko ste doživljali veličino duhovniške službe.
p. Mirko: Kakor v vsakem poklicu ali stanu sta tudi v našem plima in oseka. Ker kljub “izvolitvi” ostaneš človek, se moraš sprijazniti ali spoprijeti s težavami, ker pač živiš z drugimi, ki so, kakor ti sam, nekaj edinstvenega. Stori svojo dolžnost;
uspeh ali neuspeh - o tem sodi Bog. Kar se včasih zdi krivica, se pozneje izkaže kot milost. Vse je milost!
Mnogi v Cerkvi poudarjajo, da bo Bogu posvečeno življenje odigralo še veliko večjo vlogo v prihodnjem tisočletju. V čem je pomen takšnega življenja?
p. Mirko: Kakor je večkrat povedal sveti oče, bi cerkev ne mogla obstati brez mož in žena, ki živijo le za Boga. Ti so “ stebri Cerkve” in zato najbolj v službi bližnjih, ker se, kakor Kristus, nenehno darujejo Bogu.
Ob koncu pogovorabi se dotaknili še naših bralcev. Smo na prehodu v novo tisočletje. Čas je poln socialnih in drugačnih stisk. Kako naprej?
p. Mirko: Pomembno je, kaj človek upa. In upati moramo, da bi lahko bil vsak človek svoboden. Svoboden do te mere, da bi lahko brez skrbi izrazil svoje mnenje, pri tem pa se ne bi bal negativnih posledic. Kot so dejali evropski škofje po sinodi v Rimu, je upanje za Evropo, in to velja potem za vsak posamezni narod, da premagamo nacionalizem in postanemo resnični domoljubi. Nacionalizem je vedno poveličeval en narod nad vse druge. Vsi pa moramo biti enaki, ne glede na to, ali smo številčno veliki ali majhni. Vsakdo mora imeti iste pravice.
p. Mihael S. Vovk, Benjamin Kanjir
Spoštovane občanke in občani Ljubnega!
Bliža se čas, ko bomo spet prestopili iz starega v novo leto, letos pa tudi v novo stoletje. Na ta velik dogodek bi se v občini Ljubno radi kar najbolje pripravili.
Turistična zveza Slovenije pripravlja vtem prednovoletnem času ocenjevanje najlepše urejenega kraja in bo najuspešnejšim podelila tudi priznanja. S tem bomo sodelovali v projektu “Moja dežela - lepa in gostoljubna ’’ in bomo tako sami najbolje poskrbeli za promocijo našega kraja. Vemo, da tudi Vam ni vseeno, v kakšnem kraju živimo, zato Vas prosimo, da po svojih močeh poskrbite za čim lepše urejeno občino. Okrasite svoje domove čim lepše in novoletnemu času primerno.
Za Vaše razumevanje se Vam najlepše zahvaljujemo in Vam želimo obilo miru in osebnega zadovoljstva v novem letu in novem stoletju, ki prihaja.
Turistično društvo “Naš kraj”
jo na svoji skopi, z znojem prekvašeni in zato tako ljubljeni zemlji iz roda v rod več sto let zaporedomain garajo od jutra do večera, da izsilijo iz rodne grude svoj vsakdanji kruh.
Od Robanove domačije sva se s kolegom Cirilom napotila po prašni makadamski cesti. V strmem bregu nad Robanom, skoraj na tisoč metrih nad morjem, gnezdi Vršnikova domačija. Nad njo, nekaj več kot dvesto metrov nadmorske višine je še potrebno premagati, skoraj tik pod Rožnim vrhom, saniu-
okoli njih je bilo v soglasju s čarobnostjo planinskega sveta. Kako dolgo še? Brez odgovora, stoletna poslopja postajajo majava in strehe raztrgane. Kakor da se je tem ljudem zgodil vihar. Hribovski kmetje trezen in marljiv. Oglejte si njegove žuljave roke, zazrite se v njegov obraz, ki ga je nenehna skrb za setev in žetev in težko delo na teh strmih njivah in travnikih že v najlepših letih globoko razorala. Kje so torej vzroki tega žalostnega propadanja?
Na starem hišnem tramu pri Vršniku
pokopavali. Samo župan Vojko Kle-menšek je pomagal, ko so gradili nov zbiralnik za vodo. Kri ni voda, je ob tem potrebno še kaj besed?
Tb je pravi planinski svet. Vse naokrog tišina, le na leseno korito žubori voda. Stara kašča krita s skodlami in v kapelici lurdska Mati Božja. Zadnja in edina priprošnjica tem ljudem. Ut še lahko človek odpre oči in srce ter zajema z vso dušo nenavadno lepoto narave. Narave, katere sestavni del so tudi samotne kmetije, ki so ostale kakor fantomi nekega preteklega časa. Besede odgovornih za kmetijsko politiko so preveč obetavne, da bi jim lahko verjeli. Treba je vedeti, da bo Robanov kot obstal tudi osorej - zaščiten del slovenske zemlje -vendar brez teh ljudi mrtva podoba prvobitnega stanja.
Savinjčan
Robanov kot
V trpkem znoju prigaran vsakdanji kruh
Za naključnega popotnika ali tistega, ki so mu prijetne travniške stečine izhodišče za plezalne avanture v Savinjskih vršacih, predstavlja Robanov kot nekakšno razlitje arhaične lepote. Zagotovo je osem kilometrov dolga in dvesto do petsto metrov široka dolinica med najlepšimi predeli slovenske zemlje. Od treh strani ga obdaja visokogorski skalni greben, iz katerega se v ostrih obrisih dvigajo proti nebu Lucijan in Grofička na zahodu, Ojstrica, Črni vrh in Veliki vrh na jugu, Molička greda in Križevnik na vzhodu. Na severni strani je greben pretrgan, nadomešča ga samo nižje hribovje. Zdi se, da podpira to hribovje visoka Raduha, ki onstran Savinje varuje vhod v Robanov kot.
Idila torej, ki ji ni kaj dodati, razen	hlevov je bilo moč sklepati, da so bile	kmetije bi s sinom borno shajala,
dejstva, da tu gorski kmetje gospodari-	kmetije nekoč bogate in vse v njih in Težko razočarjanje je kanilo v ta lepi
sončni dan. Država veliko obljublja, storila pa ni nič. Kmet v dolini životari, gori med skalnimi previsi ga bo preprosto pobralo. Kje so obljubljene olajšave pri dajatvah? Kmetijo bi rada prepisala na sina Martina, mama ga kliče Tinče, vendar, kot zakleto je potrebno imeti plačan ves davek. Težko jeza denar, Bog in cesar terjata svoje. Do zadnjega stotina je potrebno poravnati dacarjem, z dolgovi prepisa ni mogoče narediti. Krutost, ki ima korenine v neživljenski zakonodaji. Gospodje, ki obljubljajo Evropsko unijo in razne pomoči, pač težko dojamejo, da traja zima v solčavskem pogorju sedem in več mesecev, da je velikokrat potrebno živino zapreti v hlev že po prvi slani in da ti ljudje vztrajajo samo še zaradi navezanosti na te hribe, kateri so jih stoletja rojevali in
Vlado Miklavc iz Mozirja
Srebrna plaketa ZZB aktivistu OF in borcu
Konec septembra smo poročali o proslavi v počastitev 5 5-let-nice osvoboditve Zgornje Savinjske doline, ki je bila na Ven-išah. Ob tej priložnosti je predsednik Zveze združenj borcev NOB Ivan Dolničar aktivistu Osvobodilne fronte, borcu NOV in internirancu Vladu Miklavcu iz Mozirja izročil srebrno plaketo ZZB NOB Slovenije.
Glavni odbor Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije je Miklavcu podelil omenjeno priznanje na predlog Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Mozirje z utemeljitvijo, daje vse prestano trpljenje v zaporih in taborišču izpovedal vsvoji knjigi Moja pot skozi gorje, ki je na javni predstavitvi novembra 1997 v Mariboru prejela visoke ocene zgodovinarjev.
V povojnem obdobju je Vlado Miklavc aktivno delal kot član in funkcionar v različnih organizacijah in društvih ter organih oblasti. Najbolj vidni so bili rezultati njegovega dela v občinski borčevski organizaciji, ki ji je predsedoval šest let. Dvajset let je že na čelu Skupnosti bočkih partizanov, kot upokojenec in član Združenja borcev in udeležencev NOB Mozirje pa aktivno 3 ° .1 . aV.C °	sodeluje pri organizaciji in izvedbi
predstavitvi njegove	borčevskih srečanj v dolini in izven nje.
knjige v Mariboru (foto: KF)	KP
Življenje na kmetiji v Robanovem kotu je vseprej kot
brezskrbno (foto: Ciril Sem)
jeta Knez in Havdej. Povsod so naju prijazno sprejeli, vendar z nekim strahom, ki ga niso mogli prikriti. Vedno je tako, če prideš službeno h kmetu. Malo veselja so mu doslej prinašali iz uradov, strah iz prejšnjih let mu še tiči v kosteh. Dobro, da je zraven Ciril. Njega ljudje poznajo, robata beseda se lepo zaokroži, pogovor steče odkrito in prisrčno. Pri Vršniku seje mladi gospodar ravno odpravljal v dolino, mati je bila po začetni tremi prav prijetna sogovornica. Vendar o tem nekoliko pozneje.
Pri Knezu je bil gospodar doma, za delo zagrabi tudi njegova sestra, ki sicer živi na avstrijskem Koroškem, pri Havdeju pa so bili ravno pri malici. Tako se mi je zdelo vse domače, kot da hodim po poljanah svoje mladosti. Enako delo, garanje, enaka ljubeznivost povsod, povsod stare šege in navade.
Od daleč so se zdeli ti kmečki domovi kakor prave graščine, tako ponosno so stale hiše v bregu. Po velikosti in številu
je bila vklesana letnica 1846. Marija Prodnik, sedanj a lastnica kmetije je prepričana, da sta hiša in njen rod še starejša. Kakor skala Turnica v Križevnik, tako so Vršnikove korenine vsajene v strmo in kamnito zemljo, kjer je potrebno, čeprav so pri hiši tudi traktor in kmetijski stroji, še vse preveč znositi v košu in na ramenih. Samo krompir še poganja po njihovih njivah, nekdaj so v štali rezgetali tudi konji. Veliko se je spremenilo, kmeta jemlje hudič, si mislim, ko mi Vršnica pripoveduje o treh kravah, treh telicah in dveh bikcih. Mleko predeluje v skuto, večji del jo podari sorodnikom, celo mimoidoči planinci ne ostanejo praznih rok, če se jim zahoče domače hrane. Zakaj ne vozijo mleka v dolino, na odkup, vprašam. Kje pa, se ne splača, mi pripoveduje Marija Prodnik. Premalo mleka pridelajo paše predaleč je v dolino. Račun se v nobenem primeru ne izide. Še dobro, da ima nekaj malega pokojnine, samo od gozda in
Predstavljamo vam: toyoto yaris
Oblikovana za nežno žensko dušo
Ob pravem času! Vsaj tako mislijo pri Toyoti. Sicer pa - zakaj jim ne bi pustili veselja kljub uspešni prodaji mercedesa A in poplavi ostalih malčkov. Življenje je težko in tega se seveda zavedajo tudi pri Toyoti. Veliki avtomobili so “out”, medtem ko malčki prihajajo v pozicijo “in” ne glede na to, da so se nekateri pred časom obračali na streho. Ampak tako je! In takole na prvi pogled je nova toyota yaris »napisana na kožo« prav evropskim kupcem.
Oblikovalci avtomobilov so že pred davnimi časi spoznali, komu je potrebno prilagoditi obliko avtomobila. Ženskam. Seveda! Moški ostajamo predvsem za opravljanje gospodinjskih del in varstvo otrok. Pri izbiri avtomobila sicer lahko malce omenimo, kakšen naj bo motor, medtem ko o obliki in barvi jeklenega konjička z ženo sploh nima smisla razpravljati. Je pa že bolje v miru s kolegi popiti pivo, tam si vsaj svoj “tip” in barvo lahko zbereš. Ampak, kot pravim, takšno je življenje! No, in pri Toyoti so oblikovalci igrali prav na to karto.
Yaris je oblikovan za nežno žensko dušo, ki se bo hitro zaljubila v vpadljive boke in malce agresiven sprednji konec.
Ob vsem tem jo bo prijetno presenetila prostorna notranjost z nežno oblikovano armaturno ploščo in sredinsko postavljenimi merilniki, ki s sodobno digitalno tehniko navdušijo tudi voznike. Če še premaknete variabilno zadnjo klop za 15 cm naprej ali nazaj, ste povsem “opleli”.
Hitro po najbližji kredit v banko in na
vašem dvorišče je že novi avtomobilček.
Z dolžino 3,6 metra in 205/905 litri prtljažnega prostora je mali toyoti prodajni uspeh skoraj zagotovljen. Motor z enim litrom prostornine je bil razvit posebej za yaris in se odlikuje z velikim navorom že v nizkem območju vrtljajev. Za poskočno vožnjo pa je sicer spodobnih 68 konjičev malce premalo.
Vendar variš je tipičen mestni avtomobil in ni
namenjen dirkanju. Oddolži se z visokim nivojem udobja in odlično zvočno izolacijo, ki prija ušesom. Lega na cesti je zanesljiva in yaris zlepa ne bo presenetil nežnejšega spola. Navdušuje visoka sedalna pozicija, ki omogoča boljši pregled nad dogajanjem na cesti, hkrati pa razširi obzorja. Ja, narava je z višine precej drugačna.
Mali avtomobili so postali moderni. Njihova kvaliteta je na presenetljivo visokem nivoju, prav tako opremljenost. Za varnost je poskrbljeno tako dobro kot v naj dražjih luksuznih modelih izpred desetih let. Stroški vzdrževanja so čedalje nižji, saj se servisni intervali pomikajo proti 30.000 prevoženim kilometrom. Žal so porasle le osnovne cene, ki bi morale biti prilagojene mlademu kupcu, ampak kljub temu se proda vsako leto rekordno število avtomobilov. Vsaj v Sloveni-ji.
In yaris? Oba v družini morata biti milijonarja-pa je!
Igor Pečnik
Vozniški izpiti za:
• motorna kolesa
-	kolesa z motorjem
-	osebna vozila
-	tovorna vozila
-	avtobuse
-	traktorje
V Nazarjah: ponedeljek, 16. novembra, ob 17.00 uri.
Praktični del vožnje se začne in zaključi pred avto šolo v Nazarjah.
Možnost opravljanja izpita v CELJU ali VELENJU. Popust za dijake, študente in pripravnike. Plačilo do 10 obrokov brez obresti.
0OTRAFFIC
Rosenstein
Tel: 832 937 GSM 041 698 252
TEČAJI VSAK MESEC
NAJHITREJE DO VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Z RAVNO PRAVO MERO TRPLJENJA
Tečaj CPP se prične:
22.novembra 1999, ob 17. uri v gasilskem domu v Mozirju.
Tečaj je za vse kategorije, vključno za kolo z motorjem. ZA DIIAKE IN ŠTUDENTE POPUSTI PLAČILO S ČEKI NA VEČ OBROKOV!
VARNO DELO S TRAKTORJEM
Na podlagi tega tečaja in izpita "B" kategorije, ki ga že imate, pridobite izpit za traktor.
Prijave sprejemamo v avto šoli Traffic v Gasilskem domu v Mozirju.
Piše:
Aleksander Videčnik
Nekoč smo imeli klobučarja tudi v Mozirju. To so bili še časi, ko so ljudje radi segali po klobučevinasti obutvi in seveda klobukih. Posebno priljubljeni so bili »filcasti škornji,« ki so jih nosili ljudje ob hudem mrazu na planem. Najbolj so jih gotovo cenili furmani, ki so prav v zimskem času bili veliko na vožnjah. Danes imamo sicer toplo obutev, toda pred mrazom nas ščitijo umetne, sintetične tkanine! Klobučevina pa je bila iz čiste volne in torej vseskozi ugodna za telo in počutje.
Znano je, da je mladi Slomšek po končanih bogoslovnih študijah odklonil ponudbo, da bi se naprej izobraževal na Dunaju. Delo med ljudmi mu je bilo ljubše, kot doktorski klobuk. Dobro je vedel, kako je z ljudmi na podeželju in kako zelo potrebujejo šolanja. Že na Bizeljskem, kjer je najprej služboval kot kaplan, je ustanovil nedeljsko šolo, kmalu je zmanjkalo prostora, toliko ukaželjnih otrok se je želelo šolati. Po dveh letih je moral v Novo Cerkev, kjer je nedeljska šola že obstajala, pa je z njegovim prijaznim načinom poučevanja, kmalu naraslo število učencev na 130 otrok. Nič čudnega, saj je bil Slomšek odličen vzgojitelj in pridigar. Spet je moral naprej. Po dveh letih v Novi Cerkvi je prevzel v celovškem bogoslovju mesto voditelja. Bogoslovce je pripravljal na delo med ljudmi in na ustanavljanje nedeljskih šol, hkrati pa opozarjal na pomembnost materinščine pri vzgoji mladih ljudi. Tedaj je Slomšek zapisal: »Naši mladi so pisali svoj domači slovenski jezik z nemškimi črkami, zato niso znali in mogli brati. Učitelji in duhovniki so slovenski vinograd po nemško obdelovali, zato ni bilo pravih sadov, ne izobrazbe, ne
Zadnji klobučar
Ob Trnavi stoji sedaj Tratnikova hiša in le malokdo ve, da je tam delovala do leta 1942 klobučarska delavnica. Ta je bila v rokah družine Lekše. Kot je nekje zapisal raziskovalec Jože Lekše, brat Franca Lekšeta, izhaja družina z Gorenjske. Prvi klobučar je bil Jože Lekše, njegovega sina Franca, zadnjega klobučar-skega mojstra, so Nemci leta 1942 ustrelili in te vrste rokodelstvo v Mozirju je izumrlo.
Slavko Lekše, brat Franca, mi je leta 1981 pripovedoval, kako so pripravljali klobučevino in iz nje razne izdelke in kako se je to blago na sejmih dobro prodajalo. Danes bo zanimivo brati Slavkovo pripoved.
Delo v klobučarnah je bilo zelo naporno in nezdravo, zato so težko dobili človeka, ki bi se za ta poklic odločil. Seveda so v Lekšetovi družini želeli obrt nadaljevati in Slavko je bil določen za klobučarja.
Te vrste rokodelci so se vedno udomačili blizu vode, saj so jo pri predelavi volne kar obilo potrebovali. Zato ni naključje, da so Lekšetovi bivali v hiši, ki so ji nekoč rekli »pri Žličniku,« pozneje pa se je hiše prijelvzdevek »pri Klobučarju.« V okolici Mozirja so kmetje imeli veliko ovac in tako je bilo volne na pretek. Predelava v klobučevino pa je trajala kar dolgo. Najprej so volno temeljito prečesali (prekrtačili), to so večkrat ponovili. S struno so jo nato »zrahljali,« kot je dejalSlavko. Potem je sledilo nalaganje in sicer so jo nalagali križem, da se je lepo sprijela. To volno so potem vložili v žvepleno kislino. Tako prepojeno so nato valjali v 90 stopinj vroči vodi. Prav ta postopek je bil težaški in zelo nezdrav, ko so ga zaključili, so dobili »file« (klobučevino). To snov so potem naložili na kopita, če je šlo za copate ali na kalup, če je šlo za klobuk ali škornje. Sledilo je dolgo-
trajno ročno »žuljenje,« da se je klobučevina oblikovala v želeno obliko. Nato je sledilo sušenje filca na kalupih. V te namene so imeli posebne sušilnice. Lahko si predstavljamo, da je potem suha klobučevina obdržala obliko kalupa oziroma kopita. Suhe polizdelke so nato likali in jih ustrezno dokončno opremili.
V današnjih časih si težko predstavljamo mukotrpno delo klobučarjev. Vse so morali narediti ročno in z veliko telesnega napora. In če se spominjam, s kakšnim spoštovanjem je pokojni Slavko Lekše pripovedoval o tej rokodelski zvrsti, potem vem, da ji je bil kljub napornemu delu, notranje predan.
Danes je v hiši nekdanjih klobučarjev stanovanje potomcev, tudi delavnicam prodajalna optičnih pripomočkov. Toda stari Mozirjani še vedno rečejo hiši »Pri klobučarju.« Ostal je torej spomin!
Slomšek, slovenski šolnik
vzgoje, ne omike in slovenski narod ni imel pravega obraza. Slovenske knjige ni bilo videti ne v cerkvi, ne v šoli, ne po domovih.« Prav to, da ni bilo slovenskih knjig je smatral Slomšek za največjo vrzel v naporih za sodobno vzgojo mladih ljudi v narodnem smislu.
Ko je postal nadžupnik v Vuzenici, hkrati pa tudi škofijski šolski nadzornik, mu misel na slovenske knjige ni več dala miru. Tako se je odločil in leta 1842 izdal knjigo Blaže in Nežica v nedeljski šoli, ki je tako postala prva slovenska učna knjiga. Vsebovala pa je znanje o branju, pisanju, računanju, obravnavala je tudi naravoslovje, kmetijski in gospodinjski pouk. Neke vrste enciklopedija torej! Ker je knjigi zajel tudi najosnovnejše vedenje o zvezdoslovju, so ga nekateri »izvedenci« napadali, češ, da uči nesmisel... Slomšek pa je na vse to zapisal: »...da preprosti ljudje bolj poznajo zvezde po imenu, kakor mi, ki smo po 14 let šole pometali.« Knjiga je bila še polna nasvetov za življenje, zdravje, govori o strahovih in praznoverju. Opozarjala je na lepo vedenje, oblačenje, jedi, govorjenje v veselju in zabavi. Posebno je opozarjala na vzgojo
deklic, Slomšek je menil: »Ne pustite deklet brez potrebnega nauka rekoč: Čemu je dekletom šola, saj ne grejo na vojsko. Dekletom je šola bolj potrebna kot fantom, toda drugačna mora biti kakor za mladeniče. Ne bo dobrih gospodinj, ne poštenih žen, ne pametnih in skrbnih mater, tudi ne bo srečnih hiš... žena tri vogle drži in dobra ženka se težko dobi,- ako dekleta pravega podučenja nimajo.«
Prav zanimivo je Slomškovo načelo glede pomena in vloge nedeljskih šol, ko zapiše: »...nedeljske šole naj bi dale svojim učencem osnovno izo-
Robanove
Slame iz postelje daj breji svinji za gnezdo, bo pa dobra z mladiči, ne bo jih žrla ali poteptala. - Z vodo v kateri so umili mrliča, pokropi mrliča ter kote v sobi in kuhinji. S tem zanesljivo uničiš ščurke. - Z zdrobljenimi lupinami od blagoslovljenih pirhov potrosi okrog hišnih vogalov, pa ne bo kač v bližini. - Prerokovano je: da bo na svetu še taka zmeda, da bojo najvišjega gorjanca vprašali, katera vera je prava; da bo na svetu tako hudo, da bo ptica po zraku
brazbo in sicer čim več vednosti in čednosti, spretnosti pa naj jim da dom.«
Anton Martin Slomšek je torej imel za življenja posebno vlogo kot vzgojitelj in učitelj. Vse njegovo delo, zasebno in poklicno, pisateljsko, je bilo namenjeno pouku in vzgoji slovenskega ljudstva z njegovo mladino in njenimi učitelji in vzgojitelji, k najviš-jim dohovno-moralnim zgledom ter zavednemu narodnemu življenju.
Vsebina je povzeta iz nagovora prof. Slavice Pavlič ob priliki odprt-j a Slomškove razstave v Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani.
modrosti
letela in vpila: »Gorje človeku na svetu!« Kadar bo gospod suknjo prodajal, takrat bo hudo na svetu. - Eno leto je dolgo, več jih pa hitro mine. - Prestopno leto veliko obeta pa malo da. - Iz grdega jutra je lahko še lep dan. - Zima in gosposka ne šenkata. - Kadar je veliko krme, deževna leta, se reje ni treba veseliti. Dolga trava, dolga zima, izprana krma, ki se naglo jemlje, ni pa toliko tečna, kakor drobna krma v suhih letih.
Benediktinski
urbar
Officium Sewine (Urad Savina)
Villa Nelysch (Melise)
Janes grozz,
Marin,
Ničla,
Zwetecz,
Janšek,
Michel Cropphel
Ignac Orožen ne tolmači podrobneje navedenih kmetij oziroma vpisov.
Pyrch, Na Brezy (Brezje ali Huda Breza) Orožen tolmači zaselek, kot je v oklepaju navedeno. Hkrati pa navaja, da se ta nahaja med Melišem in Radmirjem (Xaveri). Poudarja, da so tod bile tri hube (kmetije).
Andre weber (lahko bi beseda »weber« pomenila, da je bil Andrej tkalec),
Jacob Cropphel (ta priimek bi kaj lahko bil Krofi),
Peter Kehoch.
Trynel Terbolech (Trbolca)
Paul, Orožen meni, da gre za Trbolška (verjetno Trbovšek),
Michael im Gelownik, po Orožnu Jelovnik, Vlrich Im Bezowiezi, gre za kmetijo Bezovšek. Prihodnjič pride na vrsto Radmirje.
Konec tlake
Lahko si mislimo, kako so bili naši predniki, tedaj še v veliki večini kmetje, veseli kmečke odveze. Stoletno izkoriščanje, poniževanje in lastništvo nad človekom, se je tako končalo. Pisalo se je leto 1848, ko so tudi Kmetijske in rokodelske novice v oktobrski številki prinesle cesarski odlok o odpravi tlake in podložništva. V kratkem bomo opisali vsebino:
»Mi Ferdinand Pervi, ustavni Cesar Avstrijan-ski, kralj Ogerski in Češki, tega imena Peti, kralj Lombarski in Beneški, Dalmatinski, Hrvaški, Slavonski, Galicije, Lodomerije in Ilirije, Nadvojvoda Avstrijanski, Vojvoda Lotrinški, Sol-nograški, Štajarski, Koroški, Kranjski, Zgornje in Dolnje Šlezije, Veliki knez Erdelski, Mejni grof Marski, Pokneženi grof Habsburški in Tirolski itd., itd.«
V	tistih časih so bile vse cesarske listine take, da so bili v glavi navedeni vsi nazivi vladarja.
V	nadaljevanju je navedenih enajst poglavij, od katerih ima osmo kar pet točk. Pa poglejmo vsebino!
V	prvem poglavju je zapisano, da se vsako podložništvo in v zvezi s tem tudi zaveza, kakor tudi vsi zakoni, ki vse to zapovedujejo, s takojšnjo veljavo ukinjajo.
Potem sledi določilo, da se posest in zemljišča
odveže vseh dosedanjih dolžnosti. Preneha pa tudi razlika med kmečko in gosposko zemljiško posestjo.
Vsi davki, ki izvirajo iz podložništva se ukinjajo, tako tudi dajatve v naravi, delu in denarju, ki izhajajo iz zaščitnih, najemnih in soseskih odnosov. Ukinja se tudi dajatev ob prepisu posestev (ob smrti).
Nekateri od navedenih davkov se bodo spet nadomestili, nekateri pa sploh ne.
Davki na osebne podložniške zadeve se ne bodo nadomestili, tudi opravilne takse v raznih uradnih postopkih, bodo odpravljene.
Za razne dajatve v blagu in denarju v svrho najemniške odškodnine, se naj kmalu določijo.
Odškodnina za pašo, pravice v gozdovih, se bo nanovo določila, dočim se dajatve soseskam, za pašo na strnišču in prahah ne določa več odškodnine.
Komisija sestavljena iz poslancev vseh dežel mora pripraviti in državnemu zboru predložiti predlog urejanja in določanja raznih najemnin, dajatev, kako izvesti odvezo, oblikovati najemne pogoje, kako odpraviti dosedanje obveze podložnikov, kako se naj določena
odškodnina plačuje in pri katerih dejanjih je potrebno sodelovanje državnih oblasti. Končno naj se določijo deleži, ki odpadejo na deželo, zemljiško gosposko in kmeta. Thdi kako nadomestiti dajatve, ki se bodo še plačevale.
Dokler ne bo država prevzela upravne in sodne posle, naj te opravljajo zemljiške gosposke za račun države.
Odpravlja se vsakršna obveza (siljenje) kmeta, da kupuje pri graščaku žganje in vole.
Zaključna določba glasi dobesedno:
»Našim ministram notranjih oprav, pravice in denarstva je povelje dano, to postavo doverši-ti.«
Sledi navedba datuma izdaje zapovedi:
»Dano v našim poglavnim in stolnim mestu na Dunaji sedmi dan kimovca tavžent osemsto in osem in štirdesetiga leta, in v štirnastim letu Našiga vladarstva.«
Podpis: Ferdinand s.r., poleg cesarja so listino podpisali še ministri, ki so zgoraj navedeni.
Vsebina objave v Kmetijskih in rokodelskih novicah je zanimiva, ker vsaj nekoliko pojasnjuje kako velik dogodek je bila kmečka odveza v tedanjem avstrijskem cesarstvu.
Robanove vremenske napovedi
Nekaj njegovih napovedi smo že objavili. Sedaj z njimi nadaljujemo.
V aprilu trava ne raste, pa če bi jo s kleščami ven vlekel, maja pa raste, četudi bi jo s kladivom nazaj zabijal. - April devetkrat na dan svinje v hlev nažene. - V času, ko kukavica poje, ima govedo slabo težo. - Majnikovaluža ne naredi slabega leta. - Če je oves vsejan do
sv.	Urbana (25. maja) zraste še oves, pozneje vsejan zraste pa ovsek. - Češnje dobro obrodijo, kadar v enem samem mesecu cvetijo. -
Pšenico sej, kadar češnjev cvet v brazdo pada. - Če je na sv. Medarda (8. junij) lepo vreme, tedaj Kranjc - če je treba - tudi suknjo proda, da si kupi ajdo za seme. - O kresu je dan tako dolg, če bi zjutraj kravo k biku gnal, bi zvečer že teleta povrgla. - Po sv. Lovrencu (10. avgust) postanejo stene bele. - Na Veliko Gospojnico (15- avgust) je tako velik praznik, da še kača ne ostane na zemlji, marveč zleze na drevo. - Če je jeseni listje dolgo na drevju, bo huda zima.
3ščemo stare fotografije
Na večjih kmetijah so včasih imeli kar velike svatbe. Slika, ki nam jo je poslala Frančiška Berglez iz Primoža, je bila posneta na dan Suhovrške ohceti (p. d. Lamprečnik) leta 1926. Kot je pojasnila Berglezova, je šlo kar za dve poroki hkrati.
Program izobraževanja s področja
govedoreje
Bliža se zimsko obdobje, ko v naši službi več časa namenimo organizaciji različnih oblik izobraževanja. Odločili smo se, da bi letošnjo zimo organizirali izobraževanje v obliki tečajev ali krožkov na določeno temo. Izobraževanje bi organizirali v kraju, ki bi bil najbližji večini udeležencev. V okviru krožkov se bomo pogovarjali o določeni tematiki, na koncu pa bomo organizirali tudi strokovno ekskurzijo. Pripravili smo tri tematske sklope in sicer dva s področja prireje mleka in enega s področja pitanja goved.
V letu 1998 je bilo v Sloveniji v odkup vključenih okrog 25.000 kmetij, ki so redile v povprečju 4,9 krav, povprečna količina odkupljenega mleka je bila 2.8671/kravo (kmetijska podjetja dosegajo v povprečju 6.4221/kravo odkupljenega mleka).
V naši dolini je bilo v lanskem letu v odkup mleka vključenih 412 kmetij, ki so v povprečju redile 7,9 krav, povprečna količina odkupljenega mleka na kravo pa je znašala 3.776 1. Rezultati pri prireji mleka se iz leta v leto izboljšujejo, kljub temu pa v povprečju zaostajajo za rezultati prireje mleka v drugih evropskih deželah.
Menimo, da je krmljenje krav osnova, ki vpliva na zdravje živali, s tem pa seveda tudi na rezultate v prireji. KrožekKrmain krmljenje krav bomo organizirali prav na to temo. Vključene bodo naslednje teme:
-	pridelava krme (Tatjana Pevec)
-	bilanca in ocenjevanje krme (Tatjana Pevec in Helena Prepadnik)
-	prehrana krav molznic (Helena Prepadnik)
-	računanje krmnih obrokov za krave molznice (Helena Prepadnik)
-	ekskurzija
Drugi krožek bomo organizirali v sodelovanju s selekcijsko službo, zajemal pa bi naslednje teme:
-	čitanje katalogabikov (mag. Jože Marovt)
-	ocenjevanje kondicije krav (mag. Jože Marovt)
-	ekonomika prireje mleka (Darko Simončič)
Pitanje govedi je v naši dolini manj prisotno kot prireja mleka. Ugotavljamo, da je prehrana pitancev dokaj enostranska, zahteve po kakovosti klavnih polovic pa nenehno naraščajo. Za doseganje najvišje kakovosti moramo izbrati primerno pasmo, pripraviti moramo kakovostno krmo, obrok mora biti izenačen (beljakovinska komponenta), važna je ekonomičnost pitanja... Za rejce pitovnega goveda smo pripravili tridnevni tečaj Od teleta do mladega pitanega goveda najvišjega cenovnega razreda z naslednjimi temami:
-	ekonomika pitanja (Darko Simončič)
-	gradnja in preureditev hlevov za goveje pitance (Peter Pšaker)
-	pridelava krme (Tatjana Pevec)
-	bilanca in ocenjevanje krme (Helena Prepadnik)
-	vzreja telet in prehrana mladega pitanega goveda (Helena Prepadnik)
-	najpogostejše bolezni pri teletih (veterinarska služba)
-	vpliv pasme na kakovost klavnih polovic (Peter Pšaker)
-	ocenjevanje klavnih polovic 0-Jakše)
-	ekskurzija - obisk kmetije, usmerjene v pitanje in ogled klavnice
Omenjeni programi se lahko še prilagajajo konkretnim potrebam. Da bomo organizacijo lahko čimbolj približali udeležencem, pričakujemo informativne prijave do 20. novembra.
Štefka GoKnik
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENIJE
Poziv k moratoriju za gensko inženirstvo v kmetijstvu in prehrani
Pet nevladnih organizacij kot predstavnice civilne družbe je letos pozvalo Vlado in Državni zbor RS k večji previdnosti pri uvajanju genskega inženirstva v komercialne namene, ker ni podprto z zadostnimi znanstvenimi dognanji, kar bi zagotavljajo varnost začlovekovo zdravje in okolje. Ker v Sloveniji še ni primerne zakonodaje, ki bi urejala to področje, pozivajo, da se do sprejemaustrezneza-konodaje v domačem kmetijstvu prepove gojenje transgenih rastlin ter da se na domačem trgu prepove prodaja in uporaba gensko spremenjenih živil.
Čimprej je potrebno sprejeti zakon, ki bo urejal to področje. Živila iz gensko spremenjenih rastlin bi morala imeti to jasno označeno, da bi se potrošniki lahko svobodno odločali, ah bodo taka živila kupovali ah ne. Če bi se gensko inženirstvo uporabljalo v kmetijstvu, bi moralo biti podvrženo strogemu znanstvenemu preizkušanju in testiranju kot npr. nova zdravila.
Svoj poziv utemeljujejo takole: Sproščanje gensko spremenjenih organizmov v okolje je povsem nova oblika onesnaževanja okolja, ki pomeni za človeštvo vrsto novih in neraziskanih tveganj, utegne pa ogroziti biotsko de-
diščino našega planeta, ki je nastajala milijone let, ter pustiti za seboj nepovratne in nepopravljive spremembe v naravi kot celoti. Z vidika človeka kot posameznika pa se zaradi uporabe gensko spremenjenih živil postavljajo številna zdravstvena in etična vprašanja, zato se svetovna potrošniška zveza (Consumers International) zavzema za:
1.	jasno označevanje gensko spremenjenih živil - pravica potrošnika, da je informiran in da ima možnost izbirati
2.	trajno zagotavljanje vzporednega trga konvencionalnih, to je gensko nespremenjenih živil
3.	varovanje tradicionalnih sort kmetijskih rastlin, ki se uporabljajo za človeško in živalsko prehrano, da se omogoča dolgoročna oskrba z gensko nespremenjeno hrano
4.	uvedbo detekcijskih metod za ugotavljanje prisotnosti gensko spremenjenih organizmov v živilih, ki bi omogočale ustrezen nadzor.
Zaradi drage tehnologije iz zapletenih postopkov preizkušanja genetsko spremenjenih rastlin ter predvsem še dražje tržne kampanje so sposobne dati na trg seme genetsko spremenjenih kmetijskih rastlin le velike multi-
nacionalne družbe (npr. Novartis, Monsanto). Tako se na trgu pojavljajo semena genetsko spremenjene soje, koruze, oljne repice, bombaža, sladkorne pese. Za te družbe je genetsko spremenjeno seme samo še en nov uspešen proizvod, ki jim bo prinašal velike zaslužke in se za negativne posledice ne menijo. Pri testiranju opravijo le tiste preizkušnje, ki jih od njih zahteva zakonodaja oziroma vlade in pristojni organi posameznih držav. V evropskih državah je vedno več zadržanosti do uporabe takšnega semena in mnoge nevladne organizacije opozarjajo na previdnost. Pojavljajo se škandali kot npr. pri genetsko spremenjeni soji družbe Monsanto, kjer niso bila opravljena vsa zahtevana testiranja. Ta soja je z genetsko spremembo odporna na uporabo uničevalcaplevela - herbicida Round up, ki ga proizvaja seveda ista družba. V časopisih se pojavljajo članki, ki opozarjajo, da lahko genetsko spremenjena koruza, kise prodaja v Veliki Britaniji, spremeni močne antibiotike (ki se uporabljajo pri zdravljenju ljudi) v popolnoma neučinkovite. Zaupanje ljudi v genetsko spremenjena živila je majhno, tako kažejo raziskave, da take hrane ne odobrava 80% Nemcev in polovica Britancev. V Sloveniji se
zaenkrat še ne uvaža genetsko spremenjenega semena kmetijskih rastlin. Gotovo pa že jemo nekatera živila, ki vsebujejo dodatek iz genetsko spremenjene rastline npr. mnoge čokolade in keksi imajo dodan lecitin iz soje, sojino olje, rastlinska olja, rastlinske maščobe, glukozni sirup, dekstrozo ali fruktozo, ki so v uvoženih izdelkih lahko pridobljeni iz genetsko spremenjenih rastlin. Kajti po dosedanji zakonodaji ni nobenih omejitev pri tovrstnem uvozu, zato se uvozniki sploh ne pozanimajo, kaj uvažajo.
Če vas problemi uporabe genskega inženirstva v prehrani in kmetijstvu bolj zanimajo, poiščite v knjižnici izvod Časopisa za kritiko znanosti iz lanskega leta, ki ima naslov Izziv genske tehnologije ali pa dvojno številko priznane britanske revije Ecologist, kije posvečena dejavnosti multinacionalke Monsanto in so se zato ob njeni izdaji pojavile neobičajne težave. Tako so jo prejeli le naročniki, med njimi Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj iz Ljubljane. Lepo vas pozdravljam z upanjem, dabomo tudivSlovenijičimprej dobili ustrezno zakonodajo za področje genskega inženirstva!
Zeleni Franček
OPTI KA
PRODAJA ORTOPEDSKIH PRIPOMOČKOV IN SONČNIH OČAL
Ob Trnavi 1, Mozirje tel. 832-240
Ekstremno lahka, visoko funkcionalna in sodobno oblikovana. To so:
- sončna očala (kot vsako leto v tem času 10 -
20% popusta)
- Adidas športna sončna očala (možen nastavek z vašo dioptrijo)
NOVO: LED-CARE - raztopina za popolno higieno očesnih vek (očesna vnetja pri očesnih operacijah in pri uporabi očesnih mazil).
Gostilna MLINAR Pavla s.p Praprotnikov»
Telefon: 833-u i
Spoštovani gostje!
Vabimo Vas da poskusite:
Vsak petek v tednu:
-	odojka s prilogo
-	prekajeno svinjsko kračo s prilogo
«postrv - lignje
«bik	m izboru.
Vsak dan pa Vam nudimo tudi malice ali po naročilu:
- kotlete
-	zrezke s prilogo in solato
-	postrvi s prilogo in solato
in gotove jedi - vampi in golaž
Se priporočamo!
Six
VIA/O.
MOZIRJE d.d.
Vas vabi, da izberete poslovna darila po zares ugodnih cenah:
■
V »
mn KOLEDAR ^STENSKI KOLEDAR POSLOVNIK DNEVNIK PLANER
KEMIČNI SVINČNIK ZA TISK VŽIGALNIK ZA TISK
od
od
od
od
od
od
od
368.00	sit dalje
146.00	sit dalje
1.249.00	sit dalje
1.100.00	sit dalje
400.00	sit dalje
55.00	sit dalje
63.00	sit dalje
Tie eahajte na jutri - odločite se danes!
Uspešni v šoli in na tekmovanjih
Najboljši na OŠ Ljubno (III.)
MAJA BOLKO je bila šes tošolka, danes pasedmošolka na OŠ Ljubno. Rojena je 5. maja 1986. Zanimajo arhitektura in gradbeništvo in si najprej želi priti na gimnazijo.
V prostem času se ukvarjam s športom predvsem z odbojko, košarko, nogometom in kolesarjenjem, rada pa tudi poslušam glasbo. Lani sem obiskovala naslednje interesne dejavnosti: angleščino fakultativno, pevske vaje in odbojko. Od vseh predmetov sta mi najbolj všeč matematika in telovadba. Učim se pred spraševanjem in kontrolnimi nalogami. Doslej najslabša ocena zame je bila pri slovenščini pridobljena trojka v šestem razredu. Brati in pisati sem se naučila v vrtcu, ko mi je bilo pet ali šest let. Takrat mi je knjiga Pet prijateljev krajšala čas in me naučila povezovati zloge v besede. Lani sem bila odlična in sem prejela naslednja priznanja: likovno na državnem nivoju, šolsko za odbojko v dvojicah, šolsko v Veseli šoli in šolsko priznanje za angleški jezik.
PETRA KOPUŠAR je bila lani v šestem, sedaj pa je v sedmem razredu OŠ Ljubno. Rojena je 19. junija 1986. Medic-ina in poklic zdravnice ji je zelo všeč, a saj je še precej časa do takrat.
Med moje izvenšolsko udejstvovanje sodijo igranje na klavir, petje v nonetu in v zboru ter učenje angleščine. Med hobije pa sem uvrstila glasbo, rolanje, gledanje napetih, pustolovskih in detektivskih filmov na TV ter branje ljubezenskih in pustolovskih knjig. Zame najljubši predmeti so biologija, telovadba in likovna vzgoja. K učenju se pripravim, ko si malo spočijem od pouka; kadar vem, da bom vprašana ali pa kadar bomo pisali. Najslabšo oceno, nezadostno sem dobila v šestem razredu pri matematiki. Branje in pisanje sem osvojila v prvem razredu. V šestem razredu sem bila prav dobra in prejela sem državno priznanje na likovnem področju, šolsko priznanje za angleški jezik in šolsko priznanje za 3. mesto pri odojki, v dvojicah.
Sošolki Maja in Petra sta skupaj ustvarili likovni izdelek, ki je bil nagrajen na državnem nivoju. Sprva sta pri likovni vzgoji delali vsaka zase, potem sta, malo za šalo, delali skupaj in kasneje je učiteljica poslala nju n izdelek, poleg še veäh drugih, v ocenjevanje. In kaj je prikazovala likovna umetnina? Grajsko ječo. Bila je narejena iz časopisnega papirja, ki je bil na podlago velikosti kakih 30 X 40 cm prilepljen s škrobnim lepilom. Ideja jima je šinila v glavo, ko sta videli, kako so v a razredu delali cele gradove. Odločili sta se, da izdelata delček grajskega poslopja. Ko je bila na ogled razstava najboljših izdelkov, sta si jo šli ogledat v Škofjo Loko. Njun izdelek je tam tudi ostal, tako da vam ga ne moremo prikazati na tej strani.
URBAN JAKOP je
lani zaključil osmi razred na OŠ Ljubno. Kot gimnazijec obisku-je Škofijsko klasično gimnazijo v Ljubljani. Rojen je 3- septembra 1984. Blizu so mu poklici v zvezi s slikarstvom. Rad bi nadaljeval s študijem na likovni akademiji.
V preteklem letu sem tekmoval pri slovenskem jeziku in osvojil zlato Cankarjevo priznanje na državnem nivoju. Spis, ki smo ga pisali, mi je tematsko odgovarjal, tako da sem bil ocen-jens47 točkami od možnih 50-ih. Podobno tematiko smo imeli že enkrat pri pouku slovenščine, v osmem razredu. Navadil sem se napi-
sati spis na štirih straneh, saj sem na ta način prislužil višjo oceno. Slovnica je zahtevala vnos zelo velikega števila podatkov (tudi tiste, ki se jih nismo učili). Ko sem izpolnil tri strani, sem vse trikrat pregledal, nakar ugotovim, da obstaja še četrta. To sem potem izpolnil v strašni naglici.
Kadar imam prosti čas rad rišem, berem knjige o II. svetovni vojni in tiste z zgodovinsko tematiko, nenazadnje pa imam rad šport, večkrat igram tenis. V šoli sem obiskoval turistični krožek, logiko in dramsko skupino. Zgodovina in likovna vzgoja sta zame najboljša predmeta. Najslabšo oceno, trojko sem dobil v prvem razredu pri matematiki. Učiti se pričnem popoldne, ko se malo spočijem. Počasi napišem nalogo, na hitro ponovim, kar smo se tistega dne učili v šoli in potem predelam še snov za naslednji dan. Preden sem prišel v prvi razred, sem se znal podpisati in poznal sem črke, toda branje se je šele začenjalo. Lani sem bil odličen in sem prejel bronasto, srebrno in zlato Cankarjevo priznanje, bronasto Preglovo, bronasto Stefanovo ter bronasto in srebrno Vegovo priznanje.
Risati sem začel pri treh letih. Najprej sem risal ladje in prereze vesoljskih ladij iz risank. Ustvarjal sem s flumastri, izrisal sem notranjost in vse to sem počel na velikih listih papirja. V tretjem razredu so me začeli zanimati ljudje nasplošno, v gibanju ali pa kot portret. Na koloniji v Mozirju sem, ko sem bil v četrtem razredu, spoznal akademsko umetnico Terezijo Bastl. Od takrat pa do danes me je, kot odlična učiteljica, naučila veliko o razmerjih, proporcih in odtenkih. Povedala mi je, kaj naj rišem in s katerimi tehnikami naj se izražam. Ob petkih sem risal pri njej doma po tri ure. Trenutno najraje rišem ljudi, roke, zavite stopnice, projekcije,... tisto, kar je težko. Stvari in ljudi rišem abstraktno, to pomeni z manj črt, simbolno. Delam s pomočjo tempera barv, z blagom in lepilom, s pasteli, ogljem, svinčnikom in tušem. Rad bi poskusil risati z oljnimi barvami. Za sliko
potrebujem tri do šest ur. Do sedaj sem imel tri samostojne razstave v OŠ Ljubno in sicer v razmiku dveh let in enega leta. Razstavljal sem približno dvajset slik velikih formatov in nekaj kipov oziroma figur. Trenutno se želim na gimnaziji vključiti k slikarski interesni dejavnosti.
GLORIA
V celjskem Golovcu je 28.10. Praznoval svojo štiridesetletnico ALEKSANDER JEŽ. Koncert, na katerem je nastopilo kar nekaj Priznanih slovenskih glasbenikov. je ovenčal z izidom svoje nove kasete. In dokazal, da še vedno v vrh slovenske zabavne glasbe. Med glasbenimi gosti so bili Andreja Makoter. Natalija Kolšek, Ptujskih 5, Natalija Verboten fna slikiJ z Zmaji gi, ki so gledalcem pričarali lep in zabaven večer.
Popularna slovenska pevka in izvajalka popularne glasbe NA BLAGNE je je v začetku meseca nastopila na tradicional-
nem festivalu “INTERNATIONAL EUROFEST” v Skopju v Makedoniji. Helena je nastopila na treh glasbenih večerih in sicer v petek. 05.11.99, s pesmijo “Srca ti več ne dam”, v soboto 06.11., s skladbo “Primadona” in nedeüo, 07.11.. s skladbo "lo sona sola”. Po glasovanju žirije in publike je Helena prejela naslednja Priznanja in nagrade. Petkov nastop: 1. nagrada publike in 1. nagrada strokovne komisije. Sobotni nastop: I. nagrada strokovne komisije in 1. nagrada za interpretacijo. Nedeljski nastop: GRAND PRIX Tv konkurenci s petnajstimi izvajalci širom EvropeJ. Naj ob tem veselem in radostnem dogodku še posebej poudarimo, da uspeh prihaja točno teden dni pred izidom nove plošče in kasete HELENE BLAGNE - “DUŠA IN SRCE”. Plošča bo izšla prihodnji teden, 15. 11. 1999, na njej pa se nahaja dvanajst novih skladb, ki napovedujejo, da bo konec letošnjega leta in začetek prihodnjega v znaku zmagovite HELENE BLAGNE. In še to: prva uspešnica s Plošče “DUŠA IN SRCE” se imenuje “OSAMLJENA”
Neutrudljiva TINA TURNER bo konec novembra proslavljala svojo šesto življensko dekado. Medtem, ko so mnogi že razmišljali o morebitni upokojitvi se Tina vrača z novo dozo energije. 1.11. je namreč ugledal luč men novi album, ki ga je
naslovila “Twenty Four Seven”. Kreirali so ga sami glasbeni velikani sodobnega popa in soula, v skladbi “Without you” jo vokalno spremlja sam Brayn Adams. Drača se torej zvezda z najprodornejšim glasom v svetu soula in z najtrdnejšimi nogami v show-business-u.
Jzrbiramo
ztmmmtm
cmeft
ur*'n
Leto 1999 se hitro bliža koncu. Nekateri zmotno trdijo, da je to zadnje leto v drugem tisočletju, kar pa seveda ne drži. Ne glede na to bo novo leto zagotovo nekaj posebnega, saj bo nosilo okroglo številko 2000.
Na podoben način kot lani bomo tudi letos skupaj z vami, spoštovane bralke in bralci, izbrali zgornjesavinjsko osebnost leta. To naj bi bila oseba, ki je po vašem mnenju v največji meri zaznamovala letošnje dogajanje v Zgornji Savinjski dolini. Razmislite in glasujte za osebo, ki si po vašem prepričanju zasluži ta laskavi naziv.
Tokrat objavljamo prvi kupon, naslednjega bomo objavili v 24. številki, ki izide 26. novembra, zadnjega pa v 25. številki, ki bo izšla 10. decembra. V 26. številki, zadnji v letošnjem letu, bomo objavili, kdo je zmagovalec, vmesne rezultate glasovanja pa bomo objavljali sproti.
Kupon št. 1 pošljite v zaprti kuverti s pripisom »OSEBNOST LETA« na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje do petka, 19. novembra 1999. Kupone, ki bodo prispeli kasneje, bomo upoštevali v drugem krogu.
Med tistimi, ki boste glasovali v prvem krogu, bomo izžrebali tri dobitnike majic, ki jih podarja turistična agencija SVIT iz Mozirja, ob zaključku akcije pa bomo med vsemi prispelimi kuponi izžrebali glavno nagrado. Ta naj do prihodnjič ostane skrivnost.
IN ŠE TO: ob zaključku akcije bomo med vsemi prispelimi kuponi izžrebali lepe nagrade!
mmm im 'n
KUPON št. 1
Glasujem za Zakaj?_____i
(IME IN PRIIMEK)
	
Ime in primek	
Naslov	
	
Alenka
Lokostrelski klub Mozirje
Dva neuradna svetovna rekorda
Na sedmem državnem prvenstvu v disciplini flight in clout, ki se ga je udeležilo preko 80 tekmovalcev iz vseh slovenskih klubov, so mozirski lokostrelci dosegli vrsto odličnih rezultatov, med katerimi velja še posebej izpostaviti dva neuradna svetovna in osem državnih rekordov.
Pri članicah je Bernarda Zemljak Perhač postavila neuradni svetovni rekord pri streljanju v tarčo na 165 metrov (clout), saj je dosegla kar 174 krogov od 180 možnih. V disciplini flight (streljanje v daljavo) je postavila tri državne rekorde: 334,82,432,92 in 464,29 metra.
Pri članih je Dušan Perhač postavil neuradni svetovni rekord pri streljanju v tarčo na 185 metrov, kajti dosegel je 171 krogov od 180 možnih. Odlično mu je šlo tudi v dis-
ciplini flight, kjer je postavil tri državne rekorde: 467,07,553,65 in
576,90	metra. V isti konkurenci je Roman Karničnik trikrat zasedel tretje in enkrat četrto mesto.
Pri veteranih je bil Miran Borštner dvakrat prvi in dvakrat drugi, pri mlajših dečkih Primož Perhač dvakrat prvi in enkrat drugi, enak uspeh kot Primožu pa je pri mlajših deklicah uspel tudijanji Perhač.
Franci Kotnik
Ju-jutsu klub Gornji Grad
Nareks in Sedušak ponovno najboljša
V soboto, 23. oktobra, je v športni dvorani Dobova potekal mednarodni turnir v ju-jutsu borbah za pokal občine Brežice. Ibrnirja so se udeležili tudi tekmovalci ju-jutsu kluba iz Gornjega Grada in dosegli zelo dobre rezultate. To še posebej velja za Miho Nareksa in Davida Sedušaka, ki sta v svojih kategorijah zmagala.
Pri kadetih do 63 kg sta nastopila David Mlačnik in Andrej Pahovnik in osvojila tretje oziroma četrto mesto. V konkurenci kadetov nad 63 kg je blestel Miha Nareks, ki je prepričljivo osvojil prvo mesto, Aleš Poznič pa je bil v tej kategoriji peti.
Pri mladincih do 69 kg je Peter Stakne v finalu moral priznati premoč tri leta starejšemu tekmovalcu iz Tacna in osvojil drugo mesto. Pri
mladincih do 76 kg je zmagal David Sedušak in dokazal, da se razvija v odličnega borca, ki bo čez leto ali dve že »mešal štrene« v članski konkurenci, v kateri je tokrat nastopil Tomi Stankovič (do 77 kg) in osvojil tretje mesto.
V skupnem seštevku so Gorn-jegrajčani med enajstimi klubi zasedli četrto mesto.
KF
Upesni gornjegrajski tekmovalci
Sožitje - VDC Mozirje
Športne aktivnosti
Člani Sožitja - VDC Mozirje so se v Mariboru udeležili 5. atletskega mitinga. Prireditelj tovrstnih tekmovanj je Nacionalni komite Specialne olimpiade Slovenije. Tekmovanje je organizirala osnovna šola Gustava Šiliha na atletskem stadionu športnega parka Tabor.
Sodelovalo je 34 ekip z 258 tekmovalci, ki so nastopali v naslednjih disciplinah: tek na 100 m z invalidskimi vozički, teki na 50 m, 100 m, 200 m, 400 m, 800 m, 1500 m, štafeta 4x 100 m, skok v daljavo z mesta in z zaletom, skok v višino, suvanje krogle (fantje 4 kg, dekleta 3 kg), met žogice (250 g), met tenis žogice z invalidskega vozička. Člani naše ekipe so bili uspešni, saj so osvojili 4 medalje v veliki konkurenci ekip iz cele Slovenije.
Rezultati:
Tek 50 m: 4. mesto Tomaž Irnar, 6. mesto Vlado Pavlič (IV. Skupina). Tek 100 m: 3. mesto Nada Brezovnik (II skupina, 2. mesto Toni Kramer, 6. mesto Matjaž Krefl (IV skupina). Skok z mesta: 1. mesto Jožica Gaber (III skupina).
Met žogice: 3. mesto Cvetka Trbovešk (III skupina).
Štafeta4x 100 m: 5. mesto (III skupina).
Državna reprezentanca Slovenije pa se je v poletnih mesecih udeležila olimpiade v Severni Karolini v ZDA. Ameriški mediji so igre propagirali kot naj večji športni dogodek na svetu v letu 1999- Iger se je udeležilo 7900 športnikov iz 152. držav vseh kontinentov sveta. Pri organizaciji tekmovanj je sodelovalo več kot 3800 profesionalcev in prostovoljcev. Otvoritev je bila izvedena z vsem ameriškim bliščem s Stevijem Won-derjem, Bon Jovijem in Arnoldom Schwarzenegerjem ter 50000 gledalci. Tekmovanje je potekalo osem dni in sicer v 19 športnih disciplinah.
Slovenska ekipa, ki je bila izbrana na osnovi rezultatov na domačih tekmovanjih, je štela 24 športnikov in je osvojila 13 zlatih, 4 srebrne in 7 bronastih medalj. Igre je zaključila ustanoviteljica Specialne olimpiade (pred 31 leti) Eunice Kennedy Schriver z besedami:«Pred leti so vas skrivali, zapirali, danes pa ste na naslovnicah največjih časopisov, na TV in se družite na sloviti DUKE univerzi.«
Naslednje veliko druženje specialnih olimpijcev s celega sveta bodo svetovne zimske igre Specialne olimpiade v Arhoragu na Aljaski marca leta 2001. Enajste svetovne letne igre pa bodo prvič izven ZDA, na Irskem leta 2003.
Prihodnje leto v mesecu maju bo na Nizozemskem potekalo evropsko tekmovanje v letnih športih. Ponosni smo, da se je v slovensko državno reprezentanco uvrstil tudi naš varovanec Tomaž Irnar. Tekmoval bo v kolesarjenju. Državno košarkaško reprezentanco bo na teh igrah vodil David Paulič.
Ob koncu naj omenimo še prijeten dan, ki smo ga z varovanci VDC Mozirje preživeli v Šport centru Prodnikvjuvanju. Zakonca Prodnik nas že nekaj let za en dan povabita v njun športni center, kjer lahko koristimo vso ponudbo centra. Po športnih aktivnostih smo dan zaključili ob kosilu in prijetnem razgovoru. Za gostoljubje se najlepše zahvaljujemo.
Za Sožitje - VDC Mozirje David Paulič
Vse ljubitelje rekreacije vabimo v Športni center Jakob
na igranje tenisa, nogometa in badmintona.
Tenis klub Ljubno
Rore 26 a, 3333 LJUBNO OB SAVINJI Tel, faks: 063/841-455 Mobil: 0609/652-215.
Zgornjesavinjska liga v malem nogometu
Jesenski prvak je Poldas-West Blue Jeans
S tekmami 9- kroga Zgornjesavinjske lige v malem nogometu se je končal jesenski del sezone 1999/2000. V dokaj izenačenem prvem delu prvenstva sta izstopali ekipi Poldas-West Blue Jeansa in Razborja, ki bosta po rezultatih sodeč imeli glavno besedo tudi v nadaljevanju. Vse ostale ekipe so precej skupaj, tako da lahko pričakujemo še zanimiv razplet v spomladanskem delu.
Športno društvo Gmajna Varpolje
Zimska rekreacija
Športno društvo Gmajna Varpolje organizira za krajane Varpolja in okolice zimsko rekreacijo, in sicer vsak torek od 17.30 do I9.3O ure v telovadnici Osnovne šole Gornji Grad. Organizirano je igranje košarke in odbojke, obstaja pa tudi možnost igranja namiznega tenisa.
Rekreacija je namenjena predvsem odraslim članom in članicam društva, otroci pa morajo biti pod nadzorstvom staršev ali znancev, saj se rekreacija izvaja na lastno odgovornost in za morebitne poškodbe društvo ne more odgovarjati.
PF
Omeniti velja tudi presenetljivo dobre nastope novincavligi, mlade ekipe športnega društva Lipa-BAG iz Šmartnega ob Dreti in njene uvrstitve na tretje mesto, ter nekoliko slabše predstave Solčave in Zadruge, ki sta v prejšnjih sezonah krojili sam vrh.
Rezultati 8. kola, 15. oktobra:
Dolman: Kozorogi 1:1, ŠD Lipa-BAG : Tekom 0:6, Zadruga : Wyatt 4:1, Poldas-West blue Jeans: Solčava2:2, Policija: Razborje 0:4.
V	izredno razburljivi in izenačeni prvi tekmi je bila sreča tokrat bolj naklonjena ljubenskim Kozorogom, ki so preko iznajdljivega Cajnerja rezultat izenačili prav vzadnjih sekundah srečanja.
Tekom je nadaljeval z odlično in predvsem učinkovito igro. Oslabljeni Šmarčani so bili tokrat preslab nasprotnik in visok poraz je bil neizbežen.
Uidi Zadruga je igrala iz tekme v tekmo vse bolje. V zanimivem srečanju so bili zadružniki spretnejši od igralcev Wyatta, ki se po izključitvi vratarja niso znali več zbrati.
V	najbolj zanimivem obračunu predzadnjega kola je Solčava spet zaigrala tako kot zna in kar nekoliko presenetljivo, vendar povsem zasluženo, odščipnila točki vodilni in do sedaj še neporaženi ekipi Poldas-West blue Jeansa.
Razborčani so z visoko zmago proti Policiji dokazali, da je bil njihov poraz proti Poldasu le slab dan in trenutna slaba forma. Ponovitvi lan-skegauspehase še zdaleč ne mislijo odpovedati in nadaljevanje bo še zelo zanimivo.
Lestvica po jesenskem delu:
Rezultati 9- kola, 22. oktobra:
Policija: Solčava 6:4, ŠD Lipa-BAG: Kozorogi 4:0, Wyatt: Razborje 0:0, Poldas-West blue Jeans: Tekom 4:3, Zadruga: Dolman 2:1.
Policija si je s pomembno zmago zagotovila visoko četrto mesto po prvem delu prvenstva, Solčava pase bo morala še precej potruditi, če se želi vsaj približati lanskemu uspehu.
Svoje dobre nastope so z zmago kronali tudi mladi Šmarčani, ki veljajo za največje presenečenje jesenskega dela, saj so na koncu osvojili kar tretje mesto. Pravo nasprotje so bili njihovi tokratni nasprotniki Kozorogi, ki se bodo morali v nadaljevanju še pošteno potruditi za obstanek v ligi.
Srečanje Razborja in Wyatta lahko ocenimo kot zelo borbeno in izenačeno, kar najbolj nazorno kaže tudi rezultat. Radmirci so s tremi točkami zaostanka še vedno v igri za končni naslov, Wyatt pa bo s takšno igro tudi izplaval iz nevarnih voda.
Prvaki jesenskega dela prvenstva so se morali pošteno potruditi, da so premagali ekipo iz Nazarij. Po prepričljivem vodstvu v prvem polčasu so v drugem zelo popustili in za las ohranili minimalno prednost. Nov komplet točk jim bo še kako koristil v boju za naslov, Telcomovci pa bodo prezimili v zlati sredini.
Po katastrofalnem začetku se Zadruga počasi vrača v staro formo. S tremi zaporednimi zmagami in remijem je zasedla peto mesto in lahko mirno pričakuje nadaljevanje, kar pa ne velja za ekipo Dolmana, ki je padla celo na predzadnjo pozicijo. Vendar so razlike v točkah med ekipami minimalne, zato se lahko v spomladanskem delu še marsikaj spremeni.
1. Poldas-West blue Jeans	9	8	1	0	43:14	(29)	25
2. Razborje	9	7	1	1	28:10	(18)	22
3. ŠD-Lipa-BAG	9	5	0	4	18:23	(-5)	15
4. Policija	9	4	0	5	21:26	(-5)	12
5.Zadruga	9	3	2	4	20:20	(0)	11
6. Tekom	9	3	2	4	25:27	(-2)	11
7. Wyatt	9	3	1	5	13:19	(-6)	10
8. Solčava	9	2	3	4	15:25	(-10)	9
9. Dolman	9	3	1	5	17:24	(-7)	8 -2
10. Kozorogi	9	0	3	6	9:21	(-12)	3
Spomladanski del prvenstva se bo pričel predvidoma konec marca oziroma v začetku aprila leta 2000.
Franjo Pukart
GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB
in Savinja Mozirje
prirejata
SEJEM RABUENE IN NOVE SMUČARSKE OPREME
v soboto, 27. novembra, od 9. do 18. ure in v nedeljo, 28. novembra, od 9. do 16. ure v dvorani TVD Na trgu 20 v Mozirju
NUDIMO:
-	individualno prodajo in nakup rabljene smučarske opreme in konfekcije
-	komisijsko prodajo rabljene smučarske opreme
-	strokovno svetovanje
-	strokovno montažo in premontažo vezi (SKI servis Matjaž Kunej)
-	nakup nove smučarske opreme s sejemskim popustom proizvajalcev ELAN, Alpina, Mont s celotnim programom športnega oddelka blagovnice Savinja Mozirje
-	ekskluzivna predstavitev proizvajalcev tekstilnih izdelkov Rivon Ni-man in Čira-čara s prodajo po sejemskih cenah
-	predstavitev atraktivnih zimskih programov turistične agencije SVIT Mozirje
-	vpis ljubiteljev smučanja v Gornjesavinjski smučarski klub
V soboto popoldne bo posebna gostja smučarskega sejma KATJA KOREN!

MOZIRJE d.c
DAVIDOV	u i ii
HRAM
Krajevna liga Nazarje
Rezultati 8. kola, 2. oktobra: Okrepčevalnica Bohač: Odpisani 3:0 bb, Zg. Nazarje : Kokarje 6:2, ŠD Gmajna: Joples 2:10, Wyatt: Pobrežje 3:3, KMN Emil: LM Mizarstvo Lukač 3:1, Prodajni center Nazarje : Derby KG-Cigale 4:5.
Rezultati 9- kola, 9. oktobra: Derby KG-Cigale : KMN Emil 1:6, LM Mizarstvo Lukač: Wyatt 3:1, Kokarje: Prodajni center Nazarje 3:0 bb, Pobrežje : ŠD Gmajna 1:2, Joples: Okrepčevalnica Bohač 4:1, Odpisani: Zg. Nazarje 3:2.
Rezultati 10. kola, 16. oktobra: Zg. Nazarje: Joples 0:6, Okrepčevalnica Bohač: Pobrežje 0:3 bb, ŠD Gmajna: LM Mizarstvo Lukač 3:0 bb, Odpisani: Kokarje 1:7, Wyatt: Derby KG-Cigale 3:3, KMN Emil: Prodajni center Nazarje 3:2.
Rezultati 11. kola, 23. oktobra: Prodajni center Nazarje: Wyatt 5:2, Derby KG-Cigale: ŠD Gmajna 0:6, LM Mizarstvo Lukač: Okrepčevalnica Bohač 2:5, Pobrežje: Zg. Nazarje 0:5, Kokarje: KMN Emil 4:0, Joples: Odpisani 6:3. Lestvica po jesenskem delu: 1. Joples 25,2. Kokarje 21,3. KMN Emil 21,
4.	Okrepčevalnica Bohač 19,5. Zg. Nazarje 18,6. ŠD Gmajna 17,7. Wyatt 13,
8.	Pobrežje 13,9- Derby KG-Cigale 13,10. Prodajni center Nazarje 8,11. LM Mizarstvo Lukač 8,12. Odpisani 4.
Liga malega nogometa Mozirje
Rezultati 8. kola, 16. oktobra: Žabe: Dolman 2:7, Poldas-West bluejeans : Policija 4:3, Trg: Lepa Njiva 3:0 bb, Ljubija: Hmeljar 1:6, Podvrh : Loke-mladi 4:3.
Rezultati 9. kola, 23. oktobra: Loke-mladi: Trg 1:5, Žabe : Policija 2:2, Dolman: Podvrh 3:3, Poldas-West bluejeans: Ljubija 10:0, Hmeljar: Lepa Njiva 10:3.
Lestvica po jesenskem delu: 1. Poldas-West bluejeans 25,2.Trg 18,3. Dolman 17,4. Žabe 17,5. Podvrh 16,6. Policija 15,7. Hmeljar 9,8. Lepa Njiva 5,
9.	Ljubija 1,10. Loke-mladi 1.
Liga malega nogometa Radmirje
Rezultati 7. kola: Juvanje: Veseljaki 3:1, Gmajna: Pekarna Kramer 4:0, Turisti : Razborje 1:5, Derby: Odpisani 3:0 bb (diskvalifikacija ekipe Odpisani), Grušovlje: Ni hud*ga 1:1.
Rezultati 8. kola: Turisti: Pekarna Kramer 2:1, Gmajna: Ni hud*ga 8:0, Derby: Veseljaki 3:4, Grušovlje: Razborje 5:3.
Rezultati 9. kola: Thristi: Ni hud*ga 5:1, Juvanje : Razborje 0:0, Derby: Pekarna Kramer 2:1, Veseljaki: Grušovlje 4:2.
Lestvicapo jesenskem delu: 1. Razborje 22,2. Derby KG-Cigale 19,3. Veseljaki 18,4. Gmajna 18,5. Turisti 18,6. Juvanje 13,7. Grušovlje 12,8. Pekarna Kramer 6,9-Ni hud*ga 3.
Veteranska liga
Rezultati 7. kola, 12. oktobra: Trnava: Hmeljar Loke 3:2, TA Svit: Veterani Lipa 3:1, MVM Trg : Ljubno 4:1, Lepa Njiva: Mizarstvo Potočnik 3:3, Odpisani: Mladost 3:4.
Rezultati 8. kola, 19. oktobra: TA Svit: Lepa Njiva 1:3, Odpisani: Veterani Lipa 2:1, Mizarstvo Potočnik: MVM Trg 3:3, Trnava: Mladost 5:3, Ljubno : Hmeljar Loke 1:3.
Rezultati 9- kola, 26. oktobra: MVM Trg: Hmeljar Loke 6:1, Ljubno : Mladost 2:11, Odpisani: Lepa Njiva 3:2, Trnava: Veterani Lipa 8:3, Mizarstvo Potočnik: TA Svit 0:2.
Lestvicapo jesenskem delu: 1. Trnava 25,2. MVMTrg21,3.TASvit 16,4. Lepa Njiva 15,5. Mladost 14,6. Ljubno 10,7. Hmeljar Loke 7,8. Veterani Lipa 7,9- Mizarstvo Potočnik 6,10. Odpisani 6.
PGD Mozirje
Nujno sodelovanje med sosedi
Ob mesecu požarne varnosti se vsako leto na skupni gasilski vaji srečajo gasilci prostovoljnih društev iz Letuša, Šmartnega ob Paki, Paške vasi in Mozirja. Medsebojno spoznavanje, predvsem pa spoznavanje terena vsako leto združijo člane teh štirih gasilskih društev, katerih ozemlja delovanja med sabo mejijo.
Med nesrečo ni meja, zato bi si v primeru večjih požarov ali kakšnih drugih nesreč med sabo pomagali. Vsako leto se zato zberejo na skupni vaji, ki jo organizira eno izmed društev in je zato vsako leto drugje.
Letos je skupno medobčinsko vajo organiziralo Prostovoljno gasilsko društvo Mozirje. Namišljen požar se je zgodil v Ljubiji pri Lenčku. Postavitev objektov na njihovi domačiji predstavlja klasično kmečko postavitev s celo vrsto nizkih in strnjenih objektov, ki bi jih bilo v primeru požara težko gasiti.
Že kakšno minuto po danem alar-
mu so se na prizorišču požara zbrali mozirski gasilci, kmalu za njimi pa so na prizorišče prišli tudi iz ostalih sodelujočih društev. Veliko umetnega dima je bilo kmalu zadušenega, ranjenci rešeni, imobilizirani in z vozilom nujne medicinske pomoči odpeljani na zdravljenje.
Sodelujoči gasilci so se po uspešno izvedeni vaji zbrali naprostoru pred mozirskim gasilskim domom, kjer je mozirski občinski poveljnik Sandi Sedovšek opravil analizo vaje in opozoril na določene nepravilnosti.
Benjamin Kanjir
.N.-Ä.MSSTO
Presoja ljudi
Dolga leta smo vozniki, nekdo z malo več izkušnjami in kilometri, nekdozmanj, vendar vsakje moral opraviti vozniški izpit. Stemjepri-dobil dovoljenje, da se lahko udeležuje v prometu.
Žal to marsikdaj pomeni napačnemisli, kot so npr: »Super, dobilsem izpit, sedaj pa gremo, gas...«
Vsakdan lahko prisluhnemo po radiu in televiziji, kako nedolžni ljudje umirajo na cestah, in ob tem se nam zastavlja vprašanje, kaj je krivo za vse to: mordaprevelika h itrost, so to morda ceste, ki sopri nas vzelo slabem stanju, morda tehnična neizpravnost avtomobila ali pa morda voznikipreveč verjamejo v svoj »Jaz« in svoj jekleni konjiček.
Zato imamo organizacije, ki naj bi skrbele za varnost v cestnem prometu, vsak seveda na svoj način in po najboljših močeh, toda z večinskim (nesodelovanjem državljanov jim takšna naloga težko uspeva.
Ljudje, postavite se v položaj, da vozite že po tako slabih cestah tudi neizpraven avtomobil, da vam ob vsakem zavijanju, naj bo to levo ali desno, občutek stabilnosti avtomobilaza delček sekunde izgine, dahoče ob vsakem močnejšem zaviranju avto spremeniti smer, da o mokrem in spolzkem cestišču ne izgubljamo besed. Zraven sebe imate sopotnico, kije vaša soproga, na zadnjih sedežih sedita dva otroka. Naslednji dan pa prebiramo o vas v časopisu na straneh črne kronike.
Verjemite, da boste hoteli imeti izpraven avtomobil, za sanacijo cest pa sami veste, daje to obdobje nekaj let. Vaš avto je lahko izpraven že v enem ali dveh dnevih in vsaj vi kot posameznik boste imeli čisto vest, da se v promet podajate pravilno.
Zatone bodite brezobzirni do ostalih, ki za takšno vamostskrbijo, in ostalih udeležencev v prometu ter postorite tiste minimalne stvari, ki sopotrebne za večjo varnost vas in vaše družine ter vseh ostalih, predvsem pa otrok.
Voznik - vozniku
Franjo Pukart
Šentjanž
Zbirališče gasilcev ali vandalov?
Amerikanizacija družbe je seveda poleg pozitivnih učinkov, zaznavni bodo šele v prihodnosti, prinesla v deželo na sončni strani Alp, kot Slovenijo radi sami ljubkovalno imenujemo, kopico problemov in negativnih vzgledov. Uničevanju družbene in zasebne lastnine niso podvržena zgolj urbana mestna središča, saj se pobalinstvo vedno bolj izrazito odraža tudi na podeželju. Med drugim tudi na prostoru nekdanje gmajne v Šentjanžu, kjer so v preteklih letih gasilci iz Grušovelj, v potu lastnega obraza, uredili vzgleden veselični prostor in poligon za vaje. Vse udarniško in v interesu društva, izrazito so se pri delu izkazali mladinci.
Komu je torej v potrebo in čast razbiti in popisati prostor namenjen za glasbenike in slovesne trenutke, da o izpraznjenih in razbitih vinskih steklenicah ne izgubljamo besed? Krajani in gasilci so ogorčeni, nepridipravi pridejo namreč “na delo” zvečer, ko si ljudje želijo počitka. Za zvrhano mero pa so menda s poligona pregnali gasilski podmladek. Janko Prislan, član upravnega odbora GD Grušovlje je ogorčen in obenem žalosten. Kako tudi ne, skupaj z Gašperjem Hribernikom, pokojnim predsednikom
društva, sije močno prizadeval, da gmajna tudi pravno pripada gruš-oveljskim gasilcem. “Ni namen kazati s prstom, čeprav bi lahko. Razgrajače sem videl osebno, za slehernega vem čigav je in od kod prihaja. Iz sosednjih vasi se zbirajo, stari pa so od 16 do 19 let”, pravi Janko.
Res je kar pravi. Ni namen kazati s prstom. Zaenkrat. Prav pa bi bilo vendarle za pričakovati, da se starši vprašajo, kje in v kakšni družbi se nahajajo njihovi mladoletni otroci. Pivske in vinske steklenice
postavljajo dodatna vprašanja. Od kod otrokom denar, zaslužen z lastnimi rokami? Težko. Torej starši, verjetno nehote, podpirajo svoje otroke na poti v alkoholizem od koder je korak do trdih drog in kriminala komaj razpoznaven. Mogoče pretiravamo. Zdi se, da ne pretirano. Primerov, kot je gruš-oveljski, je iz dneva v dan več, tudi v našem okolju. Pred tem si, žali-bog, ne kaže zatiskati oči. Samoza-vajanje, naš pač ni takšen, brez korenite preverbe početja mladoletnih pobalinov, ni nič drugega kot
odprta pot v pogubo. V družbi, naj bo še tako pluralna in prizanesljiva, obstajajo vrednote in norme, ob katerih si slej ko prej podobni razbijejo glave. V kolikor jim je dano do družbenih sten prikolovratiti. Solze in vprašanja zakaj vendar, pa slej ko prej ostajajo v posesti najbolj odgovornih. Staršev. Zapisano velja konkretnim, čeprav neimenovanim. Premislek pa vendarle ne more škodovati nikomur.
Savinjčan
KER HODI SAMO PO VESELICAH, SE TEMU PRIMERHO TUDI OBHAŠAI
j
SPY občine Nazarje
Stopimo iz teme
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Nazarje in Policijska postaja Mozirje sta v ponedeljek, 18. oktobra, izvedla akcijo Stopimo iz teme. Člani ekipe so opozarjali pešce in kolesarje, ki so v večernih urah (mraku) hodili oziroma se vozili po cesti brez ustreznih svetlobnih teles. Vsak ustavljeni udeleženec v prometu je brezplačno dobil kresničko.
Komu je potrebno razbiti in popisati prostor za prireditve v Šentjanžu? (foto: Ciril Sem)
V prihodnje bodo tovrstni kršitelji kaznovani s kaznijo 10.000 tolarjev. V mesecu novembru bo izvedena podobna akcija, v kateri bo SPV občine Nazarje v sodelovanju s Policijsko postajo Mozirje in
Združenjem šoferjem in avtomehanikov Zgornje Savinjske doline pregledoval svetlobna telesa in ustreznost pnevmatik na vozilih pred bližajočo se zimo.
Igor Pečnik
GASILCI SE JEZIJO, KER JE MLADEŽ S POPIVANJEM IN KAJENJEM ONEČASTILA NJIHOV PRIREDITVENI PROSTOR V GMAJNI.
HJA, DRAGI M0JI...KAJ HOČEMO MLADINA SE UČI NA ZGLEDIH.
OBVESTILO BRALCEM
Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani.
Odmev na članek “Je tragična smrt vzpodbujalka nizkotnih intesov?”
Za Sedmak Frančiško, oziroma Hojnikovo Franco, ni bilo tako lepo, kot se sliši. Ona je zelo pogosto prihajala k nam, saj smo najbližji sosedje. Hodila je tudi k Robnikovim, po domače Oprčanovim. In velikokrat se je prijokala, češ da so domači tako hudobni do nje. Kot npr. vrgli so vrata iz njene sobe in še več hudobij. Ona je prišla k nam jokat in prosit, naj jih gremo pomirit in obesit vrata nazaj. To je in še marsikaj vedelo več ljudi.
Franca je hodila tarnat in jokat - mi pa smo stali križem rok, ničesar nismo storili v njeno korist, da bi jo spravili v dom onemoglih, ali kaj podobnega. Uresničile so se besede njene sestre, sedaj že pokojne, Jožefe Plešnik, ki je večkrat govorila: “Kako bo naša Franca uboga, ko bo ostala enkrat sama s ta mladimi”
Domači veliko poudarjajo na njeno sklerozo, delno je bilo to res, vendar ne popolnoma. Govorila je, da so ji oporekali, da ni Hojnikova, pa je rekla: “Jaz sem že Hojnikova, vi niste - vi ste prišli od drugod.” Če bi bila res sklerozna, tudi tega ne bi vedela.
K nam je prihajala zelo pogosto in nikoli prej nas niso vprašali za njo, kot na zanjo usodni ponedeljek, 5. julija.
Hojnikovi govorijo, da si želijo mir in slogo med sosedi - delajo pa ravno obratno, z nekaterimi ljudmi se razumejo več kot preveč, do nekaterih imajo pa zelo nečloveški odnos. In med njimi je bila tudi njihova Franca.
Če bi Jeraj Vinko, ki smo ga izvolili kot pravičnega svetnika za Savino, uvidel, kaj je prav in kaj ne, ne bi videl pri Hojnikovih samo lepih reči in tudi med nami sosedi ne.
Potem je bil poudarek na nekem namišljenem gobarju, o Mlinar Stankotu, kot nepismenem in lažnivem človeku. Jaz bi rekla, da nepismen človek ni nujno tudi lažnivec.
Če pride k hiši policija, zaslišuje tudi otroke - češ, otroci govorijo resnico, pa čeprav so mogoče nepismeni.
Sedaj si želimo mir, brez Hojnikovega nenehnega napadanja - tudi fizičnega.
Dešman Marija, Savina 58, Ljubno ob Savinji
Enakega mišljenja sta tudi Robnik Frančiška, Savina 60 in Mlinar Stanko, Savina 63
POLICIJA SVETUJE !
“STOPIMO IZ TEME” IN PRAVOČASNO POSKRBIMO ZA LASTNO VARNOST
Pešci so poleg voznikov koles najbolj ogrožena kategorija udeležencev v cestnem prometu, predvsem to velja za jesensko zimski čas, ko je na cestah pogosteje zmanjšana vidljivost zaradi noči, megle in padavin. V tem času se po statističnih podatkih zgodi tudi največ prometnih nesreč z najhujšimi posledicami za pešce, predvsem so žrtve tisti pešci in vozniki koles, ki ne poskrbijo za svojo opaznost ob zmanjšani vidljivosti.
Pešcem zato priporočamo, da ponoči, v mraku in ob zmanjšani vidljivosti (megla, močan dež, sneženje...) nosiio svetlejša oblačila. kresničko ali odsevnike, ki odsevajo belo svetlobo. Pešci naj hodijo po pločniku, če tega ni pa po levi strani ceste. Tako lahko pešec pravočasno opazi vozilo, ki vozi nasproti in se mu po potrebi umakne, če ga voznik ni opazil.
Cesto naj pešec prečka na označenem prehodu za pešce, če tega ni, se naj previdno ustavi korak pred robom pločnika ali vozišča, pogleda na levo in desno ter še enkrat na levo in če se ne približuje vozilo, prečka vozišče. Cesto je treba prečkati vedno po najkrajši poti, pravokotno na smer vozišča ter na sredini ponovno pogledati na desno. Cesto se prečka z običajno hitrostjo hoje.
VOZNIK OPAZI PEŠCA PONOČI ALI V MRAKU:
-	temno oblečenega na 26 metrov
-	svetlo oblečenega na 38 metrov pešca s kresničko ali odsevnim trakom na 136 metrov.
Zakon o varnosti cestnega prometa v 58. členu določa, da morajo pešci, ki ponoči hodijo ob cesti, izven naselja ali v neosvetljenem naselju nositi ob strani, ki je obrnjena proti vozišču, belo luč ali odsevnik bele barve. Za neupoštevanje te določbe je predpisana denarna kazen 5000,00 tolarjev.
VARNA ZIMSKA VOŽNJA
Ker je zima že pred vrati je zadnji čas, da poskrbite za ustrezno zimsko opremljenost vaših vozil. Pravočasno preverite pnevmatike, zavore, svetlobe naprave in zimsko opremo.
Najpomembnejše za varno zimsko vožnjo so nedvomno PNEVMATIKE, ob upoštevanju pravila 4x4:
-	4 kolesa opremimo z zimskimi pnevmatikami,
-	4 milimetre naj bo najmanjša globina profila zimskih pnevmatik,
-	4 mesece (najmanj) imejmo zimske pnevmatike na vozilu (od 15. novembra do 15. marca),
-	4 leta je priporočljiva naj večja starost zimskih pnevmatik.
Samo zimske pnevmatike na vseh kolesih omogočajo uspešno speljevanje in pospeševanje, učinkovito zaviranje, nespremenjeno smer pri zaviranju in varno vožnjo skozi ovinke. Zaradi posebne snovi pa bodo zimske pnevmatike tudi pri temperaturi pod sedem stopinj celzija dovolj mehke, da bodo zagotovile ustrezen oprijem tudi na suhi in nezasneženi cesti.
Le zadostna globina profilov bo omogočila dobro odstranjevanje vode in brozge izpod koles ter stabilnost v snegu in ledu. Kadar je na cesti več snega je priporočljiva uporaba verig.
Ker se guma kot organska snov stara, po štirih letih, ne glede na obrabljenost, izgubi sposobnost optimalnega oprijemanja na cestišču. Pnevmatike so edini stik našega vozila z voziščem, zato skrbimo, da bo vedno dober.
DRUGA ZIMSKA OPREMA
V avtomobil, pripravljen za zimsko vožnjo, spadata tudi metlica in strgalo za čiščenje stekel. Pomembni so brisalci, morda je guma natrgana ali drugače poškodovana, zamenjajte jih. V posodi s tekočino za čiščenje vetrobranskega stekla naj bo dovolj tekočine, ki v mrazu ne bo zmrznila. Naprave za odtaljevanje in sušenje vetrobranskega stekla ter naprave za ogrevanje in zračenje morajo zagotoviti normalno vidljivost skozi steklo. Pred daljšo vožnjo preverite ali imate v rezervoarju dovolj goriva. Sneg pogosto preseneti tudi zimsko službo in zgodi se, da vozilo z nemočnimi potniki obstane na cesti, zato tudi odeja v vozilu naj ne bo odveč.
Zakon o varnosti cestnega prometa in pravilnik o dimenzijah, skupnih masah in osni obremenitvi... določata, da morajo imeti motorna vozila v cestnem prometu pozimi in v zimskih razmerah, na pogonskih kolesih nameščene pnevmatike za zimsko rabo (M+S) ali pnevmatike s poletnim profilom in verigami za pogonska kolesa. Profil zimskih pnevatik pa mora biti po celotnem obsegu globok najmanj 4 milimetre. Za neupoštevanje te določbe je v 100. členu Zakona o varnosti cestnega prometa predpisana denarna kazen 20.000,00 tolarjev.
GROZIL MU JE
26. oktobra je bil dežurni PP obveščen, da je Jernej P. na Ljubnem grozil Jožetu L, da mu bo prerezal vrat, če ga zaradi obratovanja gostinskega lokala še enkrat prijavi policiji. Omenjene grožnje bo moral razložiti na sodišču.
FIZIČNO SO GA NAPADU
Istega dne ob 19-10 uri je bil dežurni obveščen, daje bil okrog 18.30ure v Nazarjah Maks P. fizično napaden. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da sta bila napadalca Leon M. in Niko L, oba iz Nazarij. Maks se je pred njima branil s sprejem in s tem preprečil hujše posledice.
PRETEP V GOSTINSKEM LOKALU
1. novembra ob 21.15 uri je bil dežurni obveščen, o pretepu pred gostinskim lokalom Pod brajdo v Mozirju pretepa več oseb. Patrulja, ki je odšla na kraj, je ugotovila, da se je tam pretepalo pet oseb in da sta bili dve lažje telesno poškodovani.
NAJDENO MOTORNO KOLO
24. oktobra ob 13. uri je bil dežurni PP obveščen, da so otroci v gozdu v Podvrhu našli motorno kolo kros izvedbe, rumene barve, z belim rezervoarjem za gorivo. Ker lastništvo še ni znano, lastnika obveščajo, da ga lahko prevzame v prostorih PP Mozirje.
radio alfa
24 ur na frekvenci 103,2 MHz in vsak dan od 10.00 do 14.00 ter od 19.00 do 24.00 na frekvenci 107,8 MHz
Oglašujte tam, kjer vas slišijo! Pokličite marketing Radia Alfa 0602 42 330
VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU
Razmišljam, da te ni, pa vendar vem, kot veter si, ki zvezde šteje, in preko časov in daljav si večni vonj cvetočih trav.
(L. Novy)
ZAHVALA
Ob bridki izgubi ljubeče žene
Stanke MEJAČ
1911-1999
sem globoko hvaležen vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so drago pokojnico med boleznijo obiskovali in ji izkazovali drobne in večje pozornosti.
Posebno zahvalo za topel človeški odnos in nego sem dolžan zravnikom g. dr. Ivanu Butu, ga. dr. Karmen Fürst in ga. dr. Kseniji Steiner, zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica, naši požrtvovalni patronažni sestri ga. Sonji in ostalim sestram.
Hvala za ustne in pisne izraze sožalja, za prelepo cvetje in sveče, ZB za organizacijo prevoza na pokopališče v Polje ter Mozirjanom za spremstvo na Stankini zadnji poti, mozirskim pevcem za občuteno zapete žalostinke, ga. Miri Kvas za prisrčne poslovilne besede, g. Žviplju za zaigrano “Tišino” ter vsem, ki se pokojnice spominjate z lepo mislijo. V tej žalostni preizkušnji mi je v tolažbo to, da me obkrožajo dobri in plemeniti sosedje, ki mi nesebično pomagajo premagovati težave in žalost. To velja zlasti za Rakunove: g. teto, g. Ivico in ostale družinske člane. Vedno jim bom globoko hvaležen.
užaloščeni Jože Mejač
Šiviljstvo in trgovina
Velika izbira:	* hlač «- mikic
-jeans hlač «majčk -jaken - velurjev -bluz in meterskega blaga
UGODNE CENE IN UGODNI PLAČILNI POGOJI! Možnost plačila tudi s kartico AKTIVA!
Na trgu 2, Mozirje
Tel.: 041 720-571
POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 720-003, 720-660. 7000-640
VETERINARSKO DEŽURSTVO
8.11.	- 14.11. LEŠNIK MARJAN, dr. vet. med., MOZIRJE, tel. 0609-633-419,
15.11.	- 21.11. KRALJ CIRIL, dr. vet. med., LJUBNO, tel. 0609-633-417,
22.11.	- 28.11. ZAGOŽEN DRAGO, dr. vet. med., LJUBNO, tel. 0609-633-418. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, tel. 831-017,831-418,839-02-20,839-02-21. Delavniki: od 7. do 8.30 ure, nedelje in prazniki: od 7. do 8. ure.
IZDAJA ZDRAVIL: vsak delavnik od 7. do 8.30 ure, nedelje in prazniki: 7. do 8. ure. KONJAŠKA SLUŽBA: tel. 451-031, sobote, nedelje in prazniki, tel. 0609-631-933. VETERINARSKI ZAVOD SLOVENIJE, Marija Rup, dr. vet. med, tel. 0609-649436. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: dopoldne od 7. do 8.30, popoldne od 16. do 17. ure. Vsak dan razen ob sobotah, nedeljah, praznikih in dan pred prazniki.
ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE *
Nadzorništvo Nazarje
8.11.	- 14.11. Tratnik Franc, Pusto Polje, tel. 845-263,
15.11.	- 21.11. Marolt Marko, Šentjanž, tel. 841-288,
22.11.	- 28.11. Lever Peter, Paška vas, tel. 885-150,
Med službenim časom od 7h - 15h pokličite 831-910 - Nazarje, 702-118 Šempeter, 441-242 - Celje.
Izven službenega časa - če se dežurni ne javi doma, pa pokličite Elektro Celje 441-242.
SINDIKALNA POMOČ
Koristijo jo lahko člani panožnih sindikatov, ki so združeni v ZSSS.
Vsako sredo od 15. do 16.30 je v prostorih Delavskega doma v Nazarjah na razpolago odvetnik Miran Jeromel.
Javno podjetje Komunal Mozirje
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950.
MATIČNA KRONIKA ZA MESEC OKTOBER 1999
ROJSTVA:
Rodilo se je 8 deklic in 11 dečkov.
POROKE:
Boris Pirečnik iz Skornega pri Šoštanju in Veronika Sara Kockar iz Lepe Njive, Jože Krefl iz Pustega Polja in Katarina Velam iz Rečice ob Savinji, Franc Be-zovšek iz Lenarta pri Gornjem Gradu in Jožica Slapnik iz Rovta pod Menino, Robert Kotnik iz Preserja in Helena Završnik iz Dobrovlja, Ljuban Lakič iz Varpolj in Željana Duronič iz Varpolj.
SMRTI:
Anton Mlačnik iz Podveže, Bojan Kosmač iz Konjskega Vrha, Branko Rihar iz Raduhe, Frančiška Skok iz Brda, Ana Firšt iz Radmirja, Stanislava Mejač iz Mozirja, Anton Podbregar iz Šmartnega ob Dreti, Rafael Ročnik iz Ljubnega ob Savinji.
Na trgu 7,3330 Mozirje Tel. 83-90-810
Kot pogodbeni partner Gorenjske BPD, d.d. Kranj opravljamo vse vrste poslov z vrednostnimi papirji.
Pri nas lahko na borzi prodate ali kupite delnice skladov in podjetij:
Atena, Nacionalna fin. družba, Triglav, Krona, Kmečka družba, Maksima, Krekova družba, Mercata, Gorenje, Mercator, Kovinotehna, Petrol, Telekom,... Nudimo vam informacije o dnevnih cenah delnic.
KINO MOZIRJE
13-/14.11.1999
VOJNA ZVEZD - EPIZODA 1 - znanstveno-fantstični spektakel
Režija: George Lucas
Vloge: Liam Neason, Ewan McGregor
Film je spektakel za oči in ušesa.
Zgodba pripoveduje o prihodnosti, o bojih med različnimi narodi, na različnih planetih za ekonomsko prevlado in moč. V prvi epizodi spoznamo dečka Anakina ter mladega viteza Jedijev Obi-Wan Kenobija, ki kasneje postane junak svoje generacije...
20./21.11.1999
PODLE IGRE-triler
Režija: Roger Kumble
Vloge: Sarah Michelle, Ryan Phillippe
Kathryn in Sebastian, polbrat in polsestra, bogata, spletkarska najstnika, skujeta zaroto za spolno trofejo, ki naj ne bi imela posledic. Vendar se v zlobni a hkrati zabavni zgodbi o zapeljevanju in izdajstvu stvari obrnejo drugače... PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI, NEDEIJA OB 17. URI. VSTOPNINA 500 SIT.
KINO NAZARJE
13-/14.11.1999 VOJNA ZVEZD 20-/21-11.1999
10 RAZLOGOV ZAKAJ TE SOVRAŽIM - rom. komedija
Režija: Gil Junger
Vloge: Patrick Verona, Julia Sties, Larisa Oleynik Film je smešna najstniška komedija in govori o dveh sestrah: čedni in priljubljeni Bianci ter starejši zlovoljni in zoprni Kat. Mlajša Bianca si želi fanta, a ji ga družinsko pravilo prepoveduje; dokler si fanta ne omisli tudi starejša sestra. Zato podkupijo Patrica Verona, mrkega, čednega mladeniča, s skrivnostno preteklostjo, da dvori in osvoji Kat...
PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJA OB 17. URI. VSTOPNINA 500 SIT.
KINO LJUBNO
13-/14.11.1999
4

MATRICA-ZF/akcija
Režija: Andy & Larry Wachowski Vloge: Keanu Reeves, Laurence Fichbume
Kaj je matrica? Neo že vse življenje išče odgovor na to. Prepričan je, da mu na to lahko odgovori le najnevarnejši mož na svetu - Morfej. Končno s pomočjo lepotice Triniti Leo le spozna Morfeja v drugem svetu. Tu pa ju čaka tudi borba za življenje...
20./21.11.1999 VOJNA ZVEZD
PREDSTAVE: SOBOTA OB 19-30 URI IN NEDEIJA OB 18. URI. VSTOPNI NA 500 SIT.
ZAVAROVALNICA MARIBOR
PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 83945-00, faks: 83945-01 KASKO ZAVAROVANJE GSM: 041/695-208 Z VKLJUČENO KRAJO VOZILA.
POSEBNI POPUSTI PRI SKLENITVI NOVEGA ZAVAROVANJA.
GOTOVINSKI POPUSTI!
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI
Cvetke in koprive
CVETKA S KITARO
Marija Ročnik - Bencetova Micka iz Potihoma pri Bočni, zadnja leta sploh ne šteje let, ki se ji potihoma plazijo pod srebrne kodre. Veseli se kulturnih dogodkov, stikov z ljudmi, dobrih knjig in vsakdanjega dela na kmetiji. Pred kratkim je po 30 letih vzela kitaro iz kamre in nastopila pred polno dvorano: »Brenka, brenka, stara Lenka!« (APLAAAVZ PRESS)
LEPOTA NA VODI
Bilo je pred nekaj dnevi, ko so na mozirski ribnik na vsem lepem prileteli labodi. Le kaj jih je prineslo, so se spraševali obiskovalci gaja, ko so jih občudovali, kako so mirno plavali sem ter tja pred ribiškim domom. Tisti, ki so vraževerni, so dejali, da je to kompliment Mozirju, ki je letos drugič zapored osvojilo naslov najlepšega izletniškega kraja v Sloveniji, spet drugi pa so menili, da je to posebno znamenje pred občnim zborom turističnega društva, na katerem bodo volili novega predsednika. Kandidatov je menda toliko, kolikor je bilo labodov. Je res ali ni, ne ve nihče. Sicer pa počakajmo na občni zbor. (TURIST PRESS)
Cvetke in koprive so preverjeno neresnične
Oven od 21. 3. do 20. 4.
Počutje: Polni boste energije in poguma, le v drugi polovici tega obdobja boste nekoliko zaskrbljeni zaradi stvari, ki so se začele zapletati, ker pa boste pozitivno nastrojeni do vsega, kar se bo v tem času dogajalo, se vam težav ni treba bab. ljubezen: Partner vas bo razvajal, vi pa boste uživali kot še dolgo ne. Vso tolažbo boste našli v partnerjevem objemu, zato tudi ničesar ne boste jemali preveč resno, konec tega obdobja boste preživeli čudovit vikend v dvoje, ki ga še dolgo ne boste mogli pozabiti.
Delo: Tudi tu se vam obeta uspeb na vseb področjih, zato skušajte vzeti čim več stvari v svoje roke. Varujte se pretiravanja, ki vas ne bo nikamor

n
Bik od 21. 4. do 20. 5.
Počutje: Veliko boste razmišljali vendar boste do sebe težko odkriti. Predvsem pazite na obstoječe stvari, da se vam tudi tu ne bo zalomilo. O zdravju razmišljajte resno, saj boste v prihajajočem času pogosto prehlajeni.
Ljubezen: Radi boste moralizirali, še posebno ob opazovanju napak drugih. Do partnerja boste pogosto krivični. Dovolite mu vsaj to, da se zagovarja. Delo: Uspelo vam bo razrešiti neki konflikt glede dela, vendar na lovorikah ne more počivati. Nekdo komaj čaka, da naredite usodno napako. Obstaja tudi možnost, da nekoliko izboljšate odnos z nekaterimi sodelavci, vendar morate biti previdni, ko boste izboljšali odnos, ne bodite preveč zaletavi in dobro razmislite kaj govorite.
Dvojčka od 21. 5. do 21. 6.
Počutje: Vaš ostri opazovalni čut ne bo kmalu otopel, to je zlasti ugodno zg poslovne pogodbe in pogajanja, na katerih gre za vaše ugodnosti, lahko bi imeli nekaj težav, če boste neizmerni v tem obdobju. Mislimo predvsem na ponočevanje in premalo počitka.
V tem času se bo vaš partnerski odnos zelo poglobil. Partnerja boste zagledali v povsem novi luči. Nekatere stvari, ki so nam ostale skrite, se vam bodo zdele še posebej zanimive. Imeli boste priložnost spoznati, koko povezujoče delujejo skupne težave. Vaš odnos bo v tem času iskren, kar bo čutil tudi partner. Poskušajte obdržoti ta položaj.
Delo: Posebno poklicno znanje vam bo vsak čas prišlo zelo prav. Bodite pripravljeni na razprave in izkoristite govorne sposobnosti.
Rak od 22. 6. do 22. 7.	><—««.
Počutje: V pvem tednu se boste morali imeti v oblasti, soj bi sicer nekaterim spreobrnil pozitivne tokove, tega pa si seveda ne želite.
Ljubezen: Za depresijo nimate vzroka, tudi če se bodo v partnerskem odnosu v drugi polovici tega obdobja zgodile reči, za katere ne boste nič krivi. Čas je, da začnete misliti na darila za svoje drage, da v decembru
reci.
Delo: S svojim delom ne boste ravno zadovoljni, ker se boste zavedali, da se preveč podrejate ljudem, ki pravzaprav nimajo nobene pravice vmešavanja v vaše delo. Ker se bojite sporov, ste preveč popustljivi, kar ovira vaše napredovanje.
Lev od 23. 7. do 23. 8.
Počutje: Obstajale bodo stvari mimo katerih ne boste mogli in jih boste še bolj zakomplicirali. Poskušajte tovrstno ravnanje nekoliko omiliti, saj bo to krajša pot do rešitve.
Ljubezen: Tu vam je sreča naklonjeno. Predajali se boste vsakodnevnim užitkom, to pa velja zlasti za ljubezen s svojim partnerjem. Okrog 12. nikar ne dvomite, zato ne boste imeli vzroka, nasprotno, s privlačnostjo boste pritegovali pozornost no slehernem koraku. Če ste vezani, se pazite, da ne boste dajali neosnovanih obljub.
Delo: Marljivi boste, delali boste celo več, kot bi bilo potrebno, končno pa vam bo nekje uspelo tudi odločneje zastopati pravice. Za stvar za katero ste prepričani, da jo obvladate, se potegnite.
Devica od 24. 8. do 23. 9.
Počutje: Končno si boste lahko privoščili nekaj oddiha, ki ga že dolgo časa čakate. Če se boste odločili za krajše potovanje, pojdite somi, na poti utegnete spoznati novo simpatijo.
Ljubezen: Partner presenečeno opazuje vašo spremembo, razmišljal bo, kaj je povod za drugačnosti. Naklonjen vam bo, vi po boste olajšani, ker mu boste končno zaupali. Še naprej se tako trudite zase.
Delo: Pri delu se vam je znatno povečala odgovornost, ki se je končno morate navaditi. Z njo so povezane tudi denarne ugodnosti in prednosti, kar vam silno ugaja. Neka oseba na delovnem mestu vas zaljubljeno gleda, a se ne more odločiti.
Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.
Počutje: Ker vam bo veliko stvari, ki ste si jih zastavili, Jk JLm uspelo, boste ponosni nase. Marsikomu, ki vam je očital nesposobnost, boste sedaj lahko dokazali ravno obratno. Marsikaj vas bo še grizlo, na splošno pa bo vaše počutje dobro.
Ljubezen: V prvi polovici tega obdobja boste do partnerja zadržani in nezaupljivi, potem pa boste ugotovili, da so bila vaša sumničenja in črne misli neutemeljena. Lažje boste zadihali in vajin odnos bo postal zopet odkrit in pristen. Čutili boste globoko predanost, kar vas bo spodbudil» k nesebičnosti. Delo: V neki stvari boste potrebovali pamoč in prav je, da si ja pravočasno priskrbite. Pomembna je natančnost, še pomembneje pa je, da ne izgubite potrpljenja. Čaka vas nekaj dolgočasnih in zoprnih obveznosti. Škorpijon od 24. 10. do 22. 11.
Počutje: Če se vam bo uspelo izogniti nepotrebnim skrajnostim, z zdravjem ne boste imeli težav, kljub temu, da boste prve dni tega obdobja malo razdražljivi in napeti.
Izogibajte se nestrpnosti.
Ljubezen: V domačem okolju bi lahko prišlo do prepirov zaradi obiska starejših sorodnikov, ki si jih resnično niste želeli. Kakorkoli, malo stisnite zobe, saj ne bo dolgo in ne kažite navzven slabe volje. Lahko pokvarite nekaj, kar bi kasneje težko popravili.
Delo: Dosegli boste nek uspeh, ki si ga že dolgo želite, bodite pa previdni, da vos ne bo preveč opijanil. Pomembno je, da ste še naprej delovni in ne popustite, saj boste vsem no očeh.
Strelec od 23. 11. do 21. 12.
Počutje: Vaša vitalnost bo nekoliko nizka, zato se varujte prehladov in drugih oboljenj. Koristilo bi vam, da se zavarujete z dodatnim odmerkom vitaminov.
Ljubezen: Patnerja boste potrebovali predvsem kot prijatelja. Erotično boste v tem obdobju precej topi. Ker še sami ne boste vedeli, zakaj je tako, lahko pričakujete, da bo med vama prišlo do napetosti. Proti koncu tego obdobja se boste nekoliko sprostili in marsikatera težava se bo rešila sama od sebe.
Delo: Tudi v teh dneh bo šlo kot si želite in kot ste predvidevali, zato boste silno zadovoljni. Zvezde vam svetujejo skupinsko delo, da se boste dopolnjevali s sodelavci, zato rezultati ne bodo izostali. Če boste delali v skupini, boste imeli več časa za zasebnost.
Kozorog od 22. 12. do 20. 1.
Počutje: Po dolgem času boste zadovoljni s sabo, Mars bo zapustil vaše znamenje, zato se boste umirili, hkrati pa se bodo že pokazali uspehi vaših prizadevanj. S svojo iznajdljivovostjo boste rešili nek nesporazum.
Ljubezen: Še nekaj načrtov morate izpeljati, po bo tudi na tem področju vse v najlepšem redu. Srčnega izvoljenca nikakor ne smete več zanemarjati, da ne boste preveč presenečeni, če vam bo obrnil hrbet. Morda bi tokrat zaleglo kakšno lepo darilo. Poskusite. Odnosi z nekim prijateljem se bodo izboljšali.
Delo: Postali boste bolj ambiciozni in bolj delovni. Nekateri vam bodo zamerili, da se lotevate predvsem stvari od katerih imate večjo finančno korist. Pojasnite položaj, da ne bo prevelike zamere.
Vodnar od 21. 1. do 20. 2. «"VW Počutje: Nagibali se boste k zaskrbljenosti, ki bi lahko imela več razlogov. Na zdravje popazite, ker boste na splošno imeli bolj malo energije. Nikar ne pretiravajte s telesno močjo, sicer vam bo kmalu zmanjkalo tol pod nogami.
Ljubezen: Vaši odnosi na ljubezenskem področju bi lahko zašli v slepo ulico, če se o težavah, ki vas pestijo, ne boste pripravljeni pogovarjati. Poiščite prijatelja ali sorodnika in mu zaupajte. Odleglo vam bo.
Delo: Imejte se v oblasti. Vaše finančno stanje nikakor ni dobro, čas za sposojanje pa zelo neugoden. V službi bo zelo pestro. Če se boste izkazali sedaj, vam bo koristilo v prihodnosti.
Ribi od 21. 2. do 20. 3.
Počutje: Dokaj nenavadno boste optimistični za tole turobno jesen. Toda vi boste odkrili skrite zaloge moči, ki vam bodo pomagale k uspehu.
Ljubezen: V prvi polovici tega obdobja se boste še nekoliko razhajali v stališčih s partnerjem, ko boste vse še enkrat razmislili, boste popustili, saj nočete nikogar prizadeti. Toka se bodo zasebni odnosi na srečo uredili. Delo: Ugoden čas za vključevanje v družbo, skupine in razne organizacije. Tudi na finančnem področju se boste izognili polomu s svojo iznajdljivostjo in dobrimi prijatelji. V drugi polovici tega obdobja se ne lotevajte težjih nalog. Čeprav imate pravi občutek, ste samozavestni in dovolj častihlepni, da boste s poti odrinili tekmece, se vam lahko zalomi. Počakajte na ugodnejši čas.
Znanstveno dokazano je, da smo pametni.
Vemo kakšna je temna plat lune, saj smo za njo!
NASVET
NOVOPEČENEMU
POLITIKU:
Pri nas je že politika taka, da če upoštevaš navodila, je ustava za bedaka!
Opozorilo državnikom!
ČE V SVOJI OBČINI NIMATE DRSEČEGA PLAZU,
NEUREJENEGA POPOPLAVNEGA PODROČJA,
CEST NEVREDNIH IMENA, POTRESNA PODROČJA, DEMOGRAFSKO OGROŽENE PREDELE,
STE VOHUN IZ TUJE DRŽAVE.
"Rek za v breg'
NI VSAK GRD PES BULDOG, NI VSAK LOPOV POLITIK.
Kritika iz Evrope:
Tako slabo planiranega vodenja državepa še ne! Glas iz domačih logov:
Kaj imamo plan?
NEGATIVNO ZA VSE
Gospodarji gospodarstva Zgornje Savinjske doline niso na psu, saj jahajo osle!
Prvak nad prvaki
Pogovarjata se dve želvi v živalskem vrtu v Ljubljani:
-Si slišala, da je umrl stoletnik Leon Štukelj?
-Sem... Res zelo žalostno, da ljudje umrejo že kar v srednjih letih...
Pomaranč Tavrlč
Dal vam bom nekaj proti bolečinam...
Zadrečke novice smo, torej
Kritika ne presega dejanskega stanja, torej je tudi ona pod vsako kritiko!
Zakaj je slovenski nogomet v vzponu?
Po tolikih porazih, se nimamo nikogar več bati.
VIOLE
Poročilo s tekme:
Povratne tekme ne bo, ker imajo nasprotniki opravka z obnovitvijo domačega mesta.
NAVODILA
NOVOPEČENEMU
SODNIKU
-Kaj ne smeš narediti, če na igrišče zaide bik?
-Če na igrišče zaide bik, ga ne smeš izločiti z rdečim kartonom!
NAVODILA
NOVOPEČENEMU
NOGOMETAŠU
-Kdaj nogometaš izstopi iz kluba?
-Čega odkupi drug klub...
In kdaj še?
-Če ga odkupi žena z otrokom...
PAROLA
Ni važno, če zmagujejo tujci z našim državljanstvom, samo da je znanje naše!
Pivovarna Laško
KRIŽ, ŽOGA IN ZVEZDA
Tudi v cerkvi molimo za naše nogometaše... Da bi več molili in manj kleli.
Tudi ateisti molijo za naše nogometaše... Da ne bi kleknilipred nasprotniki...
DOMAČE MOŠTVO SE TUJE OBNAŠA
-Jože, jaz bi gledala film...
-Ne boš! Na drugem programu je nogomet...
-Ampak,... veš, je ljubezenski film...
-Že mogoče, ampak najbolj strastne trenutke ponavljajo v upočasnjenih posnetkih samo pri športu!
Brconja Tavrlič
Turizem na kmetih
-Gospod, bi vstali od mize. Gospodinja bi vam rada pripravila posteljo, pa jeste na svojem prtu...
Domatič Tavrl
KAJ JE PESNIKOVO PREKLETSTVO?
Pod vplivom alkohola je dobil navdih za svoje pesmi, pod vplivom alkohola je izgubil spomin na svoj e pesmi...
VIŠEK VSEGA.
Ko obujajo spomin na njegove pesmi, posnamejo nadaljevanko brez navdiha.
Tudi zdaj še ni tople vode!
Napad na integriteto
načina služenja roka črevesja vojnemu udejstvovanju
Vodnik najde prazno stražarsko mesto, na stražarja pa naleti v kasarni na stranišču.
-Vojak Stojan, na straži ni nikogar!!! Kaj to pomeni?!
-To pomeni, -se sliši glas med ploščicami WeCeja, -da trenutno civilno služim vojaški rok...
Mirko In Vojko Tavrl
Mirno bi spali, če...
-Nejc, ne oklevaj toliko! V rokah držiš puško, ne pa svoje punce...!
Vojko in Mirko Tavrl
Vaši problemi - naši nasveti
Če že rinete v težave, zakaj ne bi še zagreznili vanje?
-Moji ženi ne gre verjeti. Kadarkoli seji zlažem, mi da prav. V omari sem našel tujega moškega. Ali mislite, dame vara?
-Če ničesar ne pogrešate, potem že ni lopov!
-Zadnje čase se imam v postelji fino s svojim možem, čeprav sva skupaj že par let. Alije z mano kaj narobe?
-Nič ni narobe, če v zakonu kdaj kaj zaškriplje. Najlepše pa je, kadar škriplje zakonska postelja.
-Povejte, ali sem ravnal prav... Šel sem na službeno pot in sosedu naročil, da naj popazi na mojo ženo, da me ne bi varala z drugimi.
-Z drugimi mogoče res ne, kaj pa s sosedom?
-Odkar smo premaknili uro, se zmrači že popoldan. Oni dan sem se vračal domov in zaradi gostega mraka zašel v tuj zakonski stan, v posteljo k ženski, ki sploh ni moja. Ali naj ženi to povem?
-Svoji nikdar nikar, ona druga je pa verjetno s tem že seznanjena.
-V omari sem našel ženinega ljubimca. Kaj naj storim ?
-Kupite prašek proti moljem.
-Bo to pomagalo?
-Vam ne, vašim oblekam pa gotovo...
-Moja žena me vara!
-Stepite se zanjo!
-Ne morem... Jih je preveč!
-Mož bi kar naprej, jaz pa bi samo vsake toliko časa. Kako naj se uskladiva? -Pustite možu, da naj kar naprej, vi pa uživajte vsake toliko časa...
Psiho dr. doc. Šaban
Sponzor tokratnih nasvetov je psihotična delavnica neozdravljenih toiažnikov.
Ksantom, roparka, ica, mik, Le, Kana, koran, AD, Eregli, blitva, vonjava, igram, aba, Hitachi, Karon, emitent, Unec, Onan, der, AO, estet, Gela, Cvetko, enorog, ikt, Ikaros, Gl, Jonec, skalnik, ataka, Tamilka.
OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami nagradne križanke iz 22. številke SN smo izžrebali naslednje dobitnike bonov v vrednosti 2.500 SIT, ki jih prispeva Turistična agencija Svit Mozirje: 1. Špela ianžovnik, Praprotnikova 18, Mozirje; 2. Marija Poljanšek, Luče 23, Luče; 3. Mojca Robida, Za Ljubnico 16, Ljubno; 4. Darinka Umek, Zadrečka 31, Nazarje. Dobitniki prejmejo nagrade v turistični agenciji Svit v Grabnerjevi hiši v Mozirju. Čestitamol
Rešeno križanko iz 23. številke SN izrežite iz časopisa in jo najkasneje do 19. novembra 1999, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3332 Nazarje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri nagrade, ki jih prispeva podjetje Caffe-Tropic iz Žalca: 1. nagrada: 3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 3. in 4. nagrada: 1 kg vrhunskemešaniceTropickave+Tropickartica.
vro p/e
Cafi® CAFFE-TROPIC t o * PRAŽARMA ŽALEC
718-285
VEDNO SVEZA MINAS kava po izredno nizki ceni!
89,00 SIT
Tiskanje
5g servirnega sladkorja z vašim logotipom
Nagradno žrebanje za cenjene kupce! Vljudno vabljeni v dnevni bar v Žalcu!
NI VSAKA KAVA TROPIC KAVA
Morda ste iskali prav to. ..
KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
PVC OKNA IN VRATA
Izdelujemo in montiramo PVC stavbno pohištvo - OKMA - Marovt Gregor s.p., Bočna 60. Tel. 845-210
ANTENE IN RTV SERVIS
Nudimo antenske meritve in montaža sistemov. Vrtljivi sistemi in dekod-erji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p., 845-194.
RTV SERVIS PIJRNAT
Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 843-424.
GOSTIŠČE TROHEJ FILAČ in SLOVAN FILAČ
Nudimo varmhrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke,skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Gornji Grad tel. 843-006, Vransko tel. 725-430.
AGENCIJA AZIL - NEPREMIČNINE
Posredujemo pri prodaji, nakupu, oddaji, najemu in menjavi nepremičnin. Nudimo izdelavo vseh vrst pogodb. 063/863-462,041/759-476.
GLIN GOSTINSTVO NAZARJE
MALICE, KOSILA, JEDI PO NAROČILU, SLOVESNE POGOSTITVE za manjše in večje naročene skupine. Tel. 42 31 270.
ŠIVANJE PO NAROČILU
in popravilo vseh vrst oblačil. Remenih, Šentjanž 61, tel. 841-354.
POPRAVILO PRALNIH IN SUŠILNIH STROJEV
Hitro in kvalitetno popravilo pralnih in sušilnih strojev Gorenje. Jure Dobrovcs.p., Žlabor 8, Nazarje, tel. 832-525, GSM 041/727-861, GSM 041/ 793-636.
POGREBNE STORITVE ANUBIS
Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic, radmirje, tel. 841-029, mobitel 0609-654-651.
Morda ste iskali prav to...
OBVESTILO
Sivec Ana, s.p. galanterija in tapetništvo, Bočna-Delce 3, 3341 Šmartno ob Dreti, preneha z dejavnostjo 31.12.1999, zaradi preselitve.
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 24. številki S N
j ime in priimek ! naslov
NAROČ. ŠT.
rrrr
Prodam Jugo 45, L 90, dobro ohranjen, tel. 834-186.
Prodam Renault megane 1,4 RL, 1.96, 70.000 km, metal plave barve, reg. do 7/2000. Cena po dogovoru. Tel. 041/
265-179-__________________________
Kravo za zakol prodam. Tel. 841-196. Prodam prašiča krmljenega z domačo krmo. Tel. 885-223,041/783-811. Kupim visoko brejo telico ali zdravo kravo molznico. Tel. 041/748-631. Poceni prodam posteljo z nočno omarico in otroško posteljo 140x75-Tel. 835-562.
R 9 1,6 GTD, 1. 84, reg. do 14.12.99, poceni prodam ali zamenjam. Tel.
885-103.__________________________
Prodam hišo na Prihovi. Tel. 83 5-081. Otroško diatonično harmoniko kupim. Tel. 846-060.
Prodam 4 zimske gume 185/70 R 14 Fulda. tel. 832-733.
Bord Nidecker laser 152 cm s trdimi vezmi, prodam. Cena 30.000 SIT. Tel. 041/758-699, ali čez vikend 844-268. Prodam prašiča za zakol 170 kg. Tel.
835-235.__________________________
Oddam 5 mesecev starega psa mešane pasme. Tel. 841-672.
Tiskalnik barvni, nov z garancijo in računom, prodam. Tel. 041/730-793-Instrukcije iz matematike in angleščine za osnovne in poklicne šole. Tel. 041/282-419.
Prodam kravo ali telico brejo. Tel. 844-476 (zvečer).
Prodam 200 kg težkega prašiča. Tel. 841-654.
Kupim krmilni krompir. Tel. 835-430. Fizeoterapija na vašem domu. Tel.
831-737.__________________________
Prodam novo francosko posteljo in prašiča krmljenega z domačo krmo. Tel. 835-245.
Prodam glasbeni stolp po zelo ugodni ceni. Tel. 843-398 ali 0609/653-
259-______________________________
Prodam SIM kartice, nove zapakirane s certifikatom v CD-ju, nerabljene. Tel.
041/421-532.041/804-608.
Prodam telico črno-belo, brejo sedem mesecev. Tel. 841-082.
Prodam bukova drva. tel. 892-521. Vrstno hišo na Ljubnem, nedokončano prodam za 69.000 DEM, ali menjam za Ljubljano. Tel. 061/125-
71-54.____________________________
Prodam gorsko kolo Eyron hors. tel. 841-189.
Kombiniran voziček in hojico, 210 1 zamrzovalno skrinjo, vse lepo ohranjeno, prodam. Tel. 845-455.
Prodam hišo 350 m2 ob cerkvi v Novi Štifti pri Gornjem Gradu, velikost parcele 1100 m2, primerno za turizem. Cena 13 mio SIT. Tel. 839-41-80, 041/543454.
V Sp. Krašah prodam travnik 40 arov. tel. 041/605-893 po 18. uri.
Podarim dobro ohranjeno omarico za šivalni stroj. Tel. 831-688.
Prodam odojke in pujske za nadaljnjo rejo. Tel. 701-151.
Kupim jahalno kobilo, ujahano ter popolnoma mirno. Tel. 041/421-532. Prodam tri breje krave in teličke. Tel. 846-097.
Prodam nemško ovčarko z mladiči in več krav. Tel. 041/727-867.
Zelo ugodno prodam hišo, Pusto Polje 1. Tel. 843-311.
Prodam apartma v Novem Vinodol-skem 34 m2, tel. 00385 40-31-1961 ali 00385 40-639458.
Prodam telico sivko, brejo 8,5 mesecev, A kontrola. Tel. 835-269.
Oljno peč Corona, staro 11 mesecev prodam. Tel. 041/793-659-Zelo ugodno prodam dve let. zim. gumi Sava exact M+S 185/60,1 leto. Tel. 841-876.
Nudim varstvo otrok. Tel. 841-525 ali 041/542-519-
Prodam leseno strešno krilo (šikelni) ugodno. Dolžina 1 meter. Tel. 844-
596.______________________________
Prodam bale za krmo živali in kupim kravo simentalko. Tel. 041/783-564.
89.1 Mhz
RADIO RAF POLZELA
RABIO RAP POLZELA
Polzela 131 (kulturni dom) p. p. 30 3313 Polzela telefon: 063/7000-810 tel. & fax: 063/ 720-770 GSM: 041/724-977 041/ 630-611
e-mail: info@radiorap-polzela-sp.si
RADIO ZA VSA SRCA
Vabimo vas v nase trgovine, kjer vam bomo prihodnjik 14 dni po akcijskih cenah ponudili naslednje blag«
m&Sr
Kotleti in mleto meso - Celjskih mesnin.........................899,00 sit/kg
Turističnas pašteta Delamaris Izola.............................149,00 sit/kom
Tune v olju 3 - pack (3x65 g)......................................299,90 sit
Trajno mleko Pomurskih mlekarn 1,4% + 10%..........................124,90 sit/l
ACE sirup multivitamun II..........................................319,00 sit
Borovničev kašasti sok (nepovratna steki.) PRESAD..................199,00 sit
Jeruzalemčan II - Ormož............................................299,00 sit
Pivo Veseli menih 0,51 stek........................................89,90 sit
V	teh dneh so banane 95,00 sit, solata endivja pa le 179,00 sit.
Naše trgovine krasi bogata ponudba tudi drugega sadja in zelenjave.
V	Diskont JATA v Mozirju ste vabljeni na nakupe RAC in GOSI za Martinovo, v naslednjih dneh pa je SUPER AKCIJA zmrznjenih piščancev po NESRAMNO NIZKI CENI - 399,00 sit/kg.
Ponudba rabljenih			vozil
R19 RT 1,4 5V	3/94	142000	950.000,00
R19 RT 1,4 4V	8/92	150000	980.000,00
ŠKODA FAVORIT 135 LX 9/93		100000	440.000,00
OPEL ASTRA 1,6 IGLS	6/93	174000	1.150.000,00
FORD MONDEO 1,8 CLX	11/94	184000	1.350.000,00
MAZDA 626 2,0	3/91	143100	800.000,00
KIA SEPHIA 1,6 SLX	5/94	109000	720.000,00
PEUGEOT 405 GR	4/90	72700	750.000,00
MAZDA MX3 1,6	7/93	144000	1.345.000,00
FORD ESCORD 1,8 GHIA 3/93		124300	1.240,000,00
MOŽEN NAKUP VOZILA NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERI!			
LEVEC
Obrat Mozirje, tel. 833-320 fax 831-043
Del. čas: 8.00 - 16.00
GEnier
LJUBLJANA d,d.
TRGOVGSKO PODJETJE
UGODN€ C€N€:
STREŠNIK MARSIGLIESE II. kval.60,00 sit/kom
TEGOLA....................že za 880,00 sit/m2
KRITINA ONDULINE (rdeča).že za 799,00 sit/m2
SALONITKA 5 val........samol.199,00 sit/kom
SNEGOBRAN INOX.............samo 150 sit/kom
ET HRAST LAMELNI.....od 1.499,00sit/m2
IVALNIK 500.........samo 3.992,00 sit/kom
ne veljajo do razprodaje zalog!!)
SUHOMONTAŽNI SISTEMI RIGIPS (komplet)
mPOSODE ZA VINO!!!
OBIŠČITE NAS V PE NAZARJE IN LJUBNO!
OD 1.10.99 ZIMSKI DELOVNI ČAS
NAZARJE pon.
LJUBNO pon
■ pet. od 7
13.00,	tel. 832-011
12.00,	tel. 841-573
IRAJ - OGREJ
Izlet na Koroško z Aleksandom Videčnikom
POJDITE Z NAMI!
20. TV O VE IVI BR A 1999 SE BOMO ODPRAVILI TVA JESENSKI POTEP, V SKLOPU KATEREGA Sl BOMO OGLEDALI SOKLIČEV MUZEJ 1TV MAJSTAREJŠO ROMATVSKO CERKEV V SLOVENJ GRADCU, KOROŠKI MUZEJ V RaVTVAH MA KOROŠKEM,
Črmo ma Koroškem im tamkajšmji rudarski muzej ter Prežiuovo
domačijo v Kotljah.
Seveda bomo poskrbeli tudi za okrepčilo im dobro voljo.
Ođhođ mo om 8. umi izpred gradu Vrbovec v Nazarjah.
Cena izleta ji 5.7©© SIT.
V ČEMI JE VŠTET PREVOZ, MALICA, KOSILO, VSTOPM1ME ZA VSE TRI MUZEJE.
Plačate lahko v treh mesečmih obrokih brez obresti. Pokličite 83-90-810 im si rezervirajte svoje mesto m a avtobusu še
DAMES.
TURISTIČNA AGENCIJA
kJ * Air
V Grabnerjevi hiši - Ma trgu 7 v Mozirju Tel.: 83 90 810, tel. in faks: 83 90 811
M
G/D
C/D
5Ö	M
	
O?	CC
O	
SÖ	OS
	-■si
	
ss	p—H
	jo
CÖ	
CZ2	M
i	■ ■ ■ ■	j J
:| I oj	■ ■ ■ ■ ■	l Jd l >00
	> ■	! ca
C i	o;	i -
cd!	w;	>c/>
e;	ca.	■ o
	^:	: a.