NOVI TEDNIK Odgovorni urednik NT Branko Stamejčit Urednica NT Milena Brečko Poklic ŠT. 12 - LETO 54 - CELJE, 25. 3.1999 - CENA 280 SIT šolska minuta za nasilje I učiteljica je v navalu jeze grobo pretepla dva učenca. Vroča tema na strani 5. OJSTRCANI GROZIJO Z ZAPORO zaradi obnavljanja nadvoza bo regionalka v Marija Gradcu zaprta, vroča tema na strani 10. Prežene tudi hudo uro Pred cvetno nedeljo reportaža o butarah In Ijubenskih poticah. Stran 17. Šopek za mamo Beseda hvala, poljub, morda cvet. Mama bo že razumela, še posebno, če jo bo otrok razveselil na praznik vseh mater. Danes, 25. marca. LOBUK ZA VSAKO CELJSKO GLAVO Kronika s Celjskega na strani 32. (aj vozijo znani Celjani UJETNIK ČEČENSKE MAFIJE NA SVOBODI Skoraj sedem mesecev je bil Srečko Ber žrtev kriminalne združbe. Stran 29. Nova rubrika na strani 32. ODHAJATA PUC IN JELČIČ »Ogroženih« je še nekaj imen RK Celje Pivovarna Laško. Stran 17. 2 DOGODKI Vroča tema ostaja poplava Zakon še ni v obravnavi - Celje lovi tržno nišo - Izkoristiti geografsko lego Pred začetkom občnega zbora SLS, Podružnice za Celje, Vojnik in Dobrno, je celjski župan Bojan Šrot v nedeljo zjutraj na delovni pogovor povabil predsedni- ka Državnega zbora RS Ja- neza Podobnika. Ob zago- tavljanju poplavne varno- sti, ki ostaja za Celje v vseh pogovorih z državo na pr- vem mestu, sta govorila še o gospodarskem položaju in razvojnih možnostih mesta ob Savinji. Šrot je znova poudaril, da v Celju od drugega intervent- nega zakona, ki še čaka na obravnavo v državnem zbo- ru, pričakujejo zlasti dvoje; najprej več denarja za povra- čilo škode poplavljencem in sistemske rešitve z zagotov- ljenim denarjem za vlaganja v boljšo poplavno varnost. V Celju so se lokalnih ukrepov za zagotavljanje večje po- plavne varnosti, ki jih mora- jo tudi sami financirati, že lotili, sistemske rešitve, ki bodo pregnale strah dobr- šnega dela občanov pred na- raslimi vodami, pa pričaku- jejo od države. Janez Podobnik je v Celju poudaril, da je prvi inter- ventni zakon, ki so ga po- slanci sprejeli v tednih po poplavi, materialno in fi- nančno že izčrpan, besedila drugega zakona pa v držav- nem zboru še nimajo. Prav v teh dneh naj bi se na Celj- skem sestali člani državnoz- borskega odbora za infra- strukturo ter okolje in pro- stor, predvidoma pa obrav- navali tudi vladni predlog te- ga zakona. Podobnik se je zavzel, da bi z dodatnim za- konom resnično celovito ure- dili vprašanje poplavne var- nosti v Sloveniji, zlasti pa zagotovili sistematična vla- ganja v povodja, kjer mora biti s pripravljenimi projekti in programi primerno zasto- pana tudi Savinja. Podobnik je pritrdil priča- kovanjem Šrota, da se mora država, zlasti v podjetjih, kjer je večinski lastnik Slo- venska razvojna družba, ak- tivneje vključiti v urejanje gospodarskih razmer. Govo- rila sta zlasti o štorskem Je- klu in celjskem Emu, Podob- nik pa je pohvalil odločitev Celjskih sejmov d.d. za grad- njo sodobne sejemske dvora- ne, saj je prepričan, da glede na razmere v slovenski se- jemski dejavnosti prav Celje lahko ulovi tržno nišo na tem področju. Z gradnjo slovenskega av- tocestnega omrežja in dodat- nima celjskima priključkoma nanj, je prepričan Podobnik, bi morali v Celju bolj izkori- stiti svojo geografsko lego - župan Šrot pa je dodal, da Celje pri tem, zlasti na po- dročju negospodarskih na- ložb, pričakuje večjo pomoč države. Znova sta tako odpr- la, v Celju zadnja leta večno aktualno selitev vojaških ob- jektov izven ožjega mestne- ga območja. Slovenska voj- ska naj bi si uredila objekte v Zadobrovi, kjer že ima zem- ljišča, Celje pa bi objekte ob Mariborski namenilo za raz- voj višjega in visokega šols- tva. I. STAMEJČIČ Polovična Mariborska v teh dneh delavci celjskega cestnega podjetja zaključujejo z deli na novi trasi Maribo med Hudinjo in križiščem z Bežigrajsko v Celju. 1. aprila oziroma v prvih dneh aprilal namreč za promet odprli novo traso, za dobre 3 mesece pa zaprli obstoječa stara ^ pasova. Zaključek del v 1. etapi rekonstrukcije Mariborske ceste v Celju, ki bo stala blizu 900 miliji tolarjev, sofinancirata pa jo Dars in Mestna občina Celje, je predviden za konec junija ozii začetek julija. Do 1. aprila, ko naj bi uvedli polovično zaporo tega predela Mariborske na trasi, morajo v Celju za stanovalce ter lastnike in najemnike poslovnih objektov ob Maribi med gostiščem Amerika in Oplovim avtocentrom urediti začasno cesto za napajanje in os objektov z dvoriščne strani, saj zaradi rekonstrukcijskih del na dveh voznih pasovih dosto hiš z Mariborske ne bo mogoč. IS, Foto Z dvigalom do zdravnika V celjskem zdravstvenem domu so dokončali gradnjo dvigala - Stalni prostori za center za bolezni odvisnosti Kljub mnogim naložbam, za katere so denar zagotovi- li sami, so lani v Zdravstve- nem domu Celje zelo dobro poslovali. Celotni prihodek zavoda je znašal 1,8 milijar- de tolarjev, od tega so blizu 20 odstotkov dohodka za- služili s prodajo storitev na trgu, čistega dobička pa imajo za 34 milijonov tolar- jev. »Tudi po ocenah agencije za plačilni promet smo v letu 1998 dobro poslovali in sodi- mo po finančnih rezultatih v svoji dejavnosti med boljše za- vode,« pravi direktor Zdravs- tvenega doma Celje mag. Bra- ne Mežnar, dr. med. »Po- membno je, da smo v prete- klih letih, ko smo poslovanje prilagajali razmeram v zdravs- tvu in možnostim na trgu, ves čas dvigovali tudi strokovno raven naših storitev, ki so na mnogih področjih nad sloven- skim povprečjem. Če ne bo kakšnih večjih sistemskih sprememb, na katere ne mo- remo vplivati, bomo dobiček lahko povečevali še kakšno le- to ali dve.« V zdravstvenem domu bo- do v prihodnjih dneh tudi uradno proslavili izgradnjo dolgo pričakovanega dvigala. ki omogoča lažji dostop v nji- hovo stavbo zlasti starejšim in invalidnim ljudem. Dviga- lo, za katerega so plačali 30 milijonov tolarjev, so pričeli graditi že lani. Letos bodo do konca obnovili tudi Lahovo vilo, ki so jo dobili v uporabo od občinskega stanovanjske- ga sklada. V preteklem letu so v vili uredili pedopsihološki dispanzer, v katerem lahko sedaj zdravniki in drugi stro- kovnjaki bolj celovito obrav- navajo otroke z motnjami v razvoju. Do poletja bodo pre- novili še zunanjost zgradbe in uredili okolico, kar jih bo stalo preko 15 milijonov to- larjev. Med poletnimi počitni- cami bi radi dokončali tudi sanacijo vseh kletnih prosto- rov, kjer so imeli zaradi po- plave 35 milijonov škode, ter prenovili in posodobili pet splošnih ambulant v prvem nadstropju trakta C. Poleg nakupa nujnejše me- dicinske opreme bodo v celj- skem zdravstvenem domu morali letos zaradi uvedbe zdravstvenih kartic dopolniti tudi računalniško opremo. Kar 60 računalnikov bodo mo- rali nadomestiti z novimi, ki imajo večjo zmogljivost, zara- di česar bodo imeli od 7 do 8 milijonov tolarjev stroškov. »Uvedba kartice bo nekaj stala tudi zdravstvene domove, o čemer pa javno v zavodu za zdravstveno zavarovanje ne govorijo radi,« pravi mag. Mežnar. - v JANJA INTIHAR Med večje letošnje načrte sodi tudi ureditev centra za bolezni odvisnosti. Center, ki ga je ustanovila mestna občina, nima lastnih prosto- rov. Sedaj sicer gostuje v zdravstvenem domu, kjer pa bi mu radi zagotovili stalne prostore, najverjetneje izven osrednje stavbe. Prva pomoč poplavljenin v Celju so v četrtek začeli izplačevati prve odškodnine občanom, fizičnim osebam in kmetom, ki so lani novem- bra utrpeli škodo ob poplavi. Ker je na voljo le 15,5 milijo- na tolarjev, so zneski seveda (pre) nizki, v Mestni občini Celje pa pričakujejo, da bo država denar za pomoč po- plavljenim zagotovila še vsaj dvakrat. Kot smo že poročali, so do odškodnin upravičeni občani, ki so prijavili poplavno škodo, njeno višino pa je na osnovi meril in kriterijev ministrstva za okolje in prostor določila posebna komisija za ugotav- ljanje posledic naravnih in drugih nesreč. Kriteriji so te- meljili na ugotovljeni škodi na visokih gradnjah (zgolj kon- strukcija zgradb, obrtna dela, elektro instalacijska dela, gradbena zaključna dela) ter višini vode v objektih, komisi- ja pa je dodala še socialni kri- terij ter določila, da najnižji znesek za izplačilo ne sme segati pod 5 tisoč tolarjev. Odškodnine - skupaj bodo ob- čanom izplačali 15,5 milijona tolarjev - so v blagajni na Mari- borski 2 začeli izplačevati v četrtek, do torka pa je po de- nar prišla približno polovica upravičencev. Celjski župan Bojan Šrot je ob tem sprejel še predlog ob- činske komisije za ugotavljanje posledic naravnih in drugih nesreč, da vsem poplavljen- cem, ki so material za prenovo svojih domov nakupili že; odločitvijo o odpisu pl prometnega davka, povrne čilo prometnega davka. V( bodo denar za povračilo p la prometnega davka zagol li iz občinske proračunsb zerve, občani pa lahko 5 zahtevke uveljavljajo nas žu Območnega združenja! čega križa, na Gledališkei gu 7 v Celju. Z OBČINSKIH SVETO^ Novi občinski prostori VRANSKO - Na peti redni seji občinskega sveta so se svetniki sestali v novih prosto- rih, v Osetovi hiši v središču Vranskega, kjer je od minule- ga ponedeljka tudi sedež Ob- čine Vransko. Nove prostore bodo svečano predali namenu ob občinskem prazniku 15. maja, ko bo zgradba dobila tudi novo fasado. Do odborov nfl tajnih volitvak VRANSKO - Svetniki s« tajnih volitvah izvolili članf borov in komisij. Odbor za storsko planiranje in gosp" jenje z nepremičninami bo' Branko Lebeničnik, odbd kmetijstvo Franc UrankarJ sij o za mandatna vprašanja, tve in imenovanja Aleš RfJ odbor za gospodarstvo, ^ okolja in gospodarske } službe Andrej Sempri®" ter odbor za negospodars^ javne službe družbenih nosti Vladimir Reberšek. Zelena lucio proračun PREBOLD - Svetniki zadnji seji sprejeli zm. račun bivše Občine ^ Hkrati s tem so sprej^J rokovnik za pripravo ga občinskega proračun^, so ga že prvič obravna^^ proračunu naj bi se nekaj manj kot 284 tiso«-^^ jev, vendar ta številka > dokončna. Sedaj je P proračuna v javni dokončno pa naj bi ga P 20. maja. (T.T.) , 4. seja Mestnega sveta MOC župan MOC Bojan Šrot sklicuje za torek, 30. marca, bo ob 8. uri v veliki dvorani Narodnega doma Celje 4. sejo Mestnega sveta. Na njej bodo obravnavali naslednji dnevni red: pod točko 3 - poročilo o realizaciji sklepov Mestnega sveta MOC od 2. 2. do 25. 3. 1999 in potrditev zapisnika 3. seje mestnega sveta z dne 2. 3. 1999; pod 4 - predlogi komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade: Pravilnik o plačah in sejninah funkcionarjev Mestne občine Celje ter sejninah zunanjih članov delovnih teles mestnega sveta in članov Nadzornega odbora Mestne občine Celje ter o povračilih stroškov; pod 5 - spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Celje - druga obravnava; pod 6 - spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Mestne občine Celje - druga obravnava; pod 7 - Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna Mestne občine Celje za leto 1998; pod 8 - potrditev zaključnih računov skladov občine Celje za leto 1998, pod a) stanovanjskega sklada občine Celje s predlogom plana za leto 1999 in pod b) sklada za razvoj obrti in podjetništva Celje; pod 9 - potrditev programa ukrepov za povečanje poplavne varnosti Celje; pod 10 - sklep o določitvi javnih športnih objektov občinskega pomena v Mestni občini Celje; pod 11 - Odlok o ustanovitvi in delovanju Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Mestni občini Celje - druga obravnava; pod 12 - program priprave urbanistične dokumentacije Mestne občine Celje za leto 1999; pod 13 - predlog stališč do pripomb in predlogov na javno razgrnjeni osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Ostrožno; pod 14 - a) predlog stališč do pripomb in predlogov na javno razgrnjeni osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Ljubečna in pod b) Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Ljubečna - prva obravnava in pod 15 - a) odgovori na vprašanja, pobude in predloge ter pod b) vprašanja, pobude in predlogi. DOGODKI 3 Usnjarji v slcladu dela ijjkusi zmanjševanja stiske šoštanjskih usnjarjev-Aprila se bodo prve skupine vključile v programe poklicnega usposabljanja ijedavni ukinitvi večje- ijela proizvodnje v šo- jl^j tovarni usnja bo Jem presežnih delavcev pereč za Šoštanj, od prihaja približno po- i^vseh odpuščenih. Ko- Ijnskega leta je bilo v jjjbrez dela 298 ljudi, in jg bodo usnjarji tudi j[]0 pridružili temu sez- ,1 bo brezposelnost v jnju narasla za skoraj 50 jtkov - če medtem delav- jbodo našli ustrezne za- jve. fdodpuščenimi je trenut- delavcev, vendar nji- jštevilo narašča iz tedna den, kot je povedal direk- fflenjske območne enote i[iliškega zavoda za zapo- jnje Srdan Arzenšek: »Struktura teh delavcev je iz- jemno slaba, saj so večinoma nizko izobraženi, med njimi je 36 invalidov in veliko sta- rejših.« Konec meseca, 29. marca, bo v Majerjevi vili v Šoštanju začel z delom sklad dela pod okriljem že obstoje- čega sklada iz Raven na Ko- roškem. »V sklad bomo po- stopoma vključili vse brezpo- selne, začeli pa bomo z dve- ma delavnicama za oblikova- nje nove poklicne poti,« je še dejal Arzenšek. Jutri, 26. marca, se bodo predstavniki zavoda, sklada dela in podjet- ja Industrija usnja Vrhnika sestali z vsemi delavci, raz- vrščenimi na čakanje, in jih seznanili z možnostmi. »Za večino brezposelnih bomo najkasneje v letu dni najver- jetneje našli ustrezno reši- tev,« je napovedal Arzenšek. Problem invalidov, ki so zaš- čitena poklicna kategorija, bodo razreševali po drugi po- ti. Ena od idej se nanaša na ustanovitev invalidskega podjetja, predpogoj pa je ob- likovanje ustreznega proi- zvodnega programa. Na stari lokaciji šoštanjske tovarne bi se lahko lotili, na primer, iz- delovanja zaščitnih rokavic. V pogovorih o možnostih pre- zaposlitve bodo sodelovala vsa večja podjetja iz Šaleške doline, med njimi Gorenje, termoelektrarna, premogov- nik in Vegrad, na pobudo ve- lenjskega podjetniškega cen- tra in območne gospodarske zbornice iz Velenja naj bi se z direktorji sestali že ta ali pri- hodnji teden. Direktor Industrije usnja Vrhnika mag. Izidor Der- ganc se je minulo sredo ude- ležil seje upravnega odbora savinjsko-šaleške območne zbornice v Velenju, na kateri so obravnavali položaj tovar- ne usnja. Zagotovil je, da so šoštanjsko premoženje pri- pravljeni prodati po sprejem- ljivi, celo simbolični ceni, od- ločno pa zanikal trditve, »da bi Industrija usnja Vrhnika s prodajo Šoštanja mastno za- služila«. V tovarni bi lahko delo ohranilo od 100 do 120 delavcev. Derganc je tudi od- krito povedal, da je politika poslovanja v preteklosti omo- gočala delo najprej enotam na Vrhniki in v Šmartnu pri Litiji; če je ostalo kaj naročil, so nazadnje delo dobili še v šoštanjski enoti. Prav zato so v Šoštanju pridelali največjo izgubo, posledica pa je bila ukinitev usnjarne. : KSENIJA LEKIČ »Tagmasna« oblačila za Celje Celju so tudi letos obdr- za dan, ko naj bi kar »Ij temeljito očistili oko- oboto pred cvetno nede- Eiroma teden pred veli- ačjo, ko naj bi bilo ino s starimi običaji in dami tako znotraj kot zunaj naših domov vse ščeno in pospravljeno, organiziranem čiščenju 6a v Celju prednjačijo ribi- le pred leti pa so se jim "Jžili tudi šolarji in seve- feni, ki jih strokovni sve- lec Komunalne direkcije ine občine Celje Jože "dila tudi letos vabi, da se tioto zjutraj v kar naveč- ^tevilu zberejo pri Spla- varju v mestnem parku oziro- ma pri pregradi ali gostišču Grad pri Šmartinskem jezeru. Na zbirnih mestih bodo obča- ni dobili rokavice in vrečke, z delom bodo začeli ob 8. uri, čiščenje okolja pa naj bi se zaključilo okoli 11. ure, ko bodo vsem udeležencem akci- je ponudili tudi osvežilne pija- če in malico. Skladno z veljavnim odlo- kom je v vseh strnjenih sta- novanjskih soseskah na ob- močju Mestne občine Celje prepovedano sežiganje od- padkov in ostale navlake, ki se nabere ob čiščenju in ure- janju okolja. Občani pa lah- ko sami brezplačno pripelje- jo tako zbrane odpadke na komunalno odlagališče v Bukovžlak. V podjetju Javne naprave bodo poskrbeli za postavitev zabojnikov, ki jih bodo odpe- ljali k Šmartinskem jezeru, v mestu pa jih bodo postavili na obrežje Savinje v Liscah, na Špici, pri Splavarju in pri mo- stu ob cesti za Laško. Občani se bodo v soboto lotili čiščenja obrežja Savinje, pri čemer pa je z odstranjevanjem navlake, ki se nabere na grmičevju ob vodi, že pred dnevi začelo osem delavcev, ki bodo preko programa javnih del zaposleni vse do pozne jeseni, ob mest- nem parku pa je za akcijo čiščenja predvideno tudi ob- močje ožjega mestnega središ- ča. Že od ponedeljka naprej so v osnovnih in srednjih šolah učenci poskrbeli za čistejši in urejenejši videz bližnje okoli- ce, v Javnih napravah pa so povabili tudi vsa podjetja in ustanove, ki so prav tako po- zvani, da uredijo svoje okolje, da sporočijo potrebe po more- bitnih dodatnih zabojnikih. IS Spremenjeni šolski okoliši Preboldski svetniki so po hitrem postopku sprejeli odlok o ustanovitvi vzgojno izobraževalnega zavoda OŠ Prebold. Odlok med drugim na novo ureja šolski okoliš, kar je pogoj, da se lahko občina Prebold prijavi na republiški razpis za investicije v šole in vrtce. Novi odlok iz šolskega okoliša preboldske šole izpušča Trnavo, Šentrupert in Orlo vas, podruž- nična šola Trnava po novem sodi k OŠ Braslovče. Vendar pa se lahko otroci iz teh naselij še naprej šolajo v OŠ Prebold, če tako želijo starši otrok. T. TAVČAR Brez prahu in lukenj? Kozje je edino slovensko občinsko in industrijsko sre- dišče, ki ga povezuje z regij- skim središčem še delno ma- kadamska cesta. Gre za hri- bovito cesto, ki so jo nekoč poimenovali Cesta maršala Tita. Na tem zahtevnem tere- nu so v zadnjih letih položili kar nekaj asfalta. Na cesti med Prevorjem in Lesičnim, na meji med obči- nama Šentjur in Kozje, je osta- lo še nekaj nad 900 metrov makadama. Lani so na tej cesti asfaltirali predzadnji kilome- ter. Pozno jeseni so delavci celjskega Cestnega podjetja položili kilometer grobega as- falta, pred polaganjem vrhnje plasti pa jih je prehitela zima. V Direkciji RS za ceste so nam v torek povedali, da bo regionalna cesta v Kozje v ce- loti asfaltirana konec junija ali v začetku julija letos. Septem- bra začeta modernizacija zad- njih dveh kilometrov makada- ma je po njihovih podatkih vredna 145 milijonov tolarjev, kar bo v celoti pokrila Direkci- ja za ceste. Med najpomem- bnejšimi deli so širitev cestiš- ča na 5,5 metra, ureditev ko- ritnic in odvodnjavanja ter brežin. Prebivalci osrčja Kozjanske- ga ter tamkajšnje gospodars- tvo bodo po končani naložbi pridobili bistveno bližjo cest- no povezavo z regijo. Zdaj ve- čidel uporabljajo cesto mimo Atomskih toplic, kar pomeni v obe smeri kar dvajset kilome- trov več. BRANEJERANKO Na Vranskem za devellelko Vranski svetniki so sprejeli zaključni račun proračuna nekdanje občine Žalec in zaključni račun KS Vransko za lansko leto. Hkrati so na seji potrdili predlog sklepa za vključjtev OŠ Vransko v postopno uvajanje programa devetletne OŠ v šol- skem letu 2000/2001 in predlog sklepa o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Vransko. Pov-prečna gradbena cena za kva- dratni meter stanovanjske površine, zmanjšana za stroške komunalnega urejanja in za vrednost zemljišča, znaša na območju občine Vransko 133.500 tolarjev. T. TAVČAR POSVETU NATO bo napadel Generalni sekretar zveze NATO Javier Šolana je v torek pozno zvečer v Bruslju sporo- čil, da je v soglasju z 19 člani- cami Severnoatlantske zveze izdal ukaz o začetku zračnih napadov na ZR Jugoslavijo. Kdaj točno naj bi se napadi začeli, še ni znano, predvido- ma pa v sredo, saj naj bi Milo- ševiču NATO dal še en dan časa, da se premisli in podpiše mirovni sporazum ter s tem prepreči napad. Ukaz je Šolana izdal potem, ko je ameriški odposlanec Richard Holbroo- ke svet zveze NATO seznanil z vnovičnimi neuspešnimi pogo- vori z jugoslovanskim pred- sednikom Slobodanom Milo- ševičem v Beogradu. Vlada ZRJ je že pred tem, prvič po 2. svetovni vojni, raz- glasila izredne razmere. Ruski premier Jevgenij Primakov, ki je bil na poti na obisk v ZDA, pa se je po telefonskem pogovoru z ameriškim pod- predsednikom Alom Gorom zaradi zaostrovanja kosovske krize vrnil proti Rusiji. Vrhovnemu poveljniku za- vezniških sil, ameriškemu ge- neralu Wesleyu Clarku, je Šo- lana izdal navodila, naj sproži postopke za zračne operacije v ZRJ. »Zveza NATO ne začenja vojne proti ZRJ,« je poudaril Šolana in dodal, »da vrata jugo- slovanski vladi ostajajo odpr- ta, da bi lahko kadarkoli poka- zala pripravljenost za sprejetje zahtev mednarodne skupno- sti«. Kosovske Albance je po- zval, naj ostanejo zavezam mi- rovnemu sporazumu, od VK pa je zahteval, naj se vzdrži vojaš- kih izzivanj. NATO naj bi iz- brane vojaške cilje najprej na- padel z raketami tomahawk iz ladij in podmornic v Jadran- skem morju in z bombniki B 52. Vojaški analitiki predvide- vajo odločen in oster napad »od daleč«, ki naj bi mu (odvi- sno od uspešnosti) sledili na- padi lovskih bombnikov. Alininci podpisali sporazum Delegacija kosovskih Al- bancev, ki je sodelovala na mirovnih pogajanjih v Ram- bouilletu in nato v Parizu, je podpisala politični in vojaš- ki del mirovnega sporazuma o Kosovu. Kot priči sta sporazum pod- pisala tudi ameriški posred- nik Hill in evropski posrednik Petritsch, medtem ko ruski tega ni storil. Srbi so podpis sporazuma zavrnili, dejanje albanskih pogajalcev pa ozna- čili za enostranski podpis, ki ne pomeni ničesar. Srbi še vedno zavračajo po- litični del sporazuma, ki pred- videva široko avtonomijo Ko- sova, kot tudi vojaški del, ki predvideva namestitev med- narodnih mirovnih sil v po- krajini. Zunanji minister ZRJ Jovanovič je opozoril, da bo- do v primeru napada ukrepali v skladu s pravico do legitim- ne obrambe. Generalštab ju- goslovanske vojske pa je spo- ročil, da bodo vojaki, ki so že odslužili vojaški rok, še 30 dni ostali v rezervnem sesta- vu. ZRJ ima dobro opremljen protiletalski sistem. Pri tem Jugoslaviji pomaga Rusija, ki je tja že poslala okrog 250 svojih oficirjev in tudi rakete, ki naj bi bile celo boljše od ameriških tomahavkov. Široka avtonomija Sporazum, ki ga Srbi noče- jo podpisati, predvideva večje politične pristojnosti ter pri- stojnosti na področju sodstva in policije, kot so jih kosovski Albanci imeli pred letom 1989. Veljal naj bi tri leta. Po tem obdobju bi sklicali mi- rovno konferenco, na kateri bi znova diskutirali o statusu po- krajine. Triletno prehodno obdobje bi bilo dober preiz- kus za razdelitev pristojnosti. ZRJ bi vodila denarno, zuna- njo, obrambno in fiskalno po- litiko, v njeni pristojnosti pa bi bila tudi carina. Kosovo bi imelo svojega predsednika, ki bi ga volil 120-članski parla- ment. Ta bi tudi sprejemal zakone iz političnega, gospo- darskega, varnostnega, social- nega, izobraževalnega, znans- tvenega in kulturnega področ- ja. Kosovo bi tudi imelo svojo vlado, ustavno sodišče, vrhov- no sodišče in krajevna sodiš- ča. Za spoštovanje javnega re- da in miru pa bi skrbela Orga- nizacija za varnost in sodelo- vanje v Evropi, skupaj z med- narodnimi enotami zveze Na- to. Te bi se imenovale Kfor in bi štele do 30 tisoč mož, v pokrajini pa bi delovalo tudi okrog tri tisoč krajevnih .poli- cistov. Bo Prodi nasledil Sanferja? To je vprašanje, ki se naj- pogosteje zastavlja po od- stopu Evropske komisije in njenega predsednika Jac- quesa Santerja. Nemčija, ki predseduje EU, si prizadeva, da bi čim hitreje našli Santerjevega na- slednika. Ta se je odkrito zav- zel za to, da ga nasledi nekda- nji italijanski premier Prodi, ki tudi sicer velja za favorita. Je namreč profesor ekonomi- je in ima izkušnje z vodenjem velikega podjetja. Poleg tega je vodil vlado z drugim naj- daljšim stažem po drugi sve- tovni vojni. Italijo, ki je za nekatere ekonomiste veljala za brezupen primer, je v šti- rih letih pripeljal na primanj- kljaj, ki je zadostoval za vstop v skupno evropsko de- narno unijo. Leta 97 je na- mreč primanjkljaj znašal 2,7 odstotka bruto družbenega proizvoda, štiri leta pred tem pa kar 10-odstotkov. Poleg Prodija se kot možni kandi- dati za predsednika komisije najpogosteje omenjajo šef Nata Šolana, nekdanji špan- ski premier Gonzales in dol- goletni nemški kancler Kohl. Piše: DAMJAN KOSEC, POPtv Kaj nudi Phare? 'utrl, v petek 26. marca, l^odo v Šmarju pri Jel- ^ zbrali župani kozjan- "^obsoteljskih občin, ki bodo pogovarjali o iz- Nu programov Phare. za projekt, ki so ga izvajati marca lani 'poudarja aktiviranje lo- zaposlitvenih mož- ter razvojnih partner- Partnerstvo Kozjan- '■Obsotelje, ki vključuje ^^ občin na področju '^rske in šentjurske 'f^vne enote, je med še- v državi, ki se združu- Zaradi pričakovanega ^^oja na področjih turiz- kmetijstva, malega JPodarstva, okolja in j^^ora ter socialnega raz- ii" jutrišnjem sestanku bodo predstavili tudi ^Pni integralni program Ji^jenega partnerstva. ^JJf^ka se bo udeležila dr- ijJ^ sekretarka iz mini- za delo, družino in I zadeve, mag. Kovač. BJ □ DOGODKI Šest županov za kvadratni meter Z gornjegrajskim županom Tonijem Rifijem o dogajanjih v občini v Gornjem Gradu so se že pred časom odločili za pro- jekt daljinskega ogrevanja s pomočjo lesnih odpadkov. Središče kraja je zaradi te- ga v teh dneh kar precej razkopano, izvajalec pa za- muja z deli. O vzrokih za zamudo in drugih načrtih v občini smo se pogovarjali z županom Tonijem Rifijem. »Izvajalci so z deli začeli z enomesečno zamudo, svoje so dodali nizke temperature in sneg; sedaj pa dela izvaja- jo po načrtih in aprila bomo na daljinski sistem ogrevanja priključili 80 naročnikov,« je pojasnil Toni Rifelj. Mnoge je pri tem projek- tu najbolj zanimala cena... Cena bo približno 5 tolar- jev za kilovatno uro, kar bo pomenilo eno cenejših ogre- vanj v Sloveniji glede na to, da bo energija v hiši in da bodo odpravljeni stroški vzdrževanja. Bomo pa uvedli sistem celoletnega plačeva- nja, kar bo veljalo tudi za sanitarno vodo. Projekt je navezan na podjetje Smreka, ki pa se je znašlo v težavah. Bo to vpli- valo na izgradnjo? Smreka se bo, vsaj tako kažejo pogovori z upniki, znašla v prisilni poravnavi, kar bo verjetno v teh dneh potrdil tudi senat. V podjetju so zmanjšali proizvodnjo, ki vseeno zadošča za del, ki se sedaj že ogreva. Drugače smo z okoliškimi mizarji do- govorjeni za dobavo surovi- ne. Črnega scenarija ni, suro- vina je zagotovljena, kotlar- na pa ni odvisna od Smreke, ki tudi drugače prispeva le surovino. Že v občini Gornji Grad je lesne mase dovolj, če ne, pa bomo ponudbe zbirali tudi drugje. Če ostanemo še pri Smre- ki - gre za največje podjetje v občini, od katerega je od- visno kar precej delavcev. Boste skušali pomagati pri obstoju? Občina Gornji Grad bo podjetju pomagala že s tem, da bo terjatve spremenila v lastniški delež. Čeprav dru- gače občina nima velikega vpliva, bomo poskušali po- magati, Kolikor bo v naši mo- či. V Smreki je 115 zaposle- nih delavcev, kolikšno pa bo število po prisilni poravnavi, bo odvisno od novega pro- grama. Prepričan sem, da Smreka mora ostati, drugače se bomo soočili z veliki prob- lemi v kraju in v občini. Bolj kot ne je mimo šlo dejstvo, da je tudi občina Gornji Grad utrpela hudo škodo v lanskih poplavah. Kako bo s sanacijo? V občini smo utrpeli, za 340 milijonov tolarjev škode. V prvem paketu pomoči smo dobili 12 milijonov tolarjev, ki smo jih porabili za vzpo- stavitev normalnega stanja. Pred kratkim smo prejeli ob- vestilo, da bomo dobili še 56 milijonov tolarjev pomoči, seveda pod pogojem, da bo- do v zakonu o sanaciji po poplavi, ki bo v parlamentu sprejeman po hitrem postop- ku, te številke tudi ostale. Po zgornjesavinjskih pre- pirih, kje naj bi stal dom za varstvo odraslih, je v držav- nem merilu »zmagal« Gor- nji Grad, ki pa naj bi bil na vrsti za gradnjo doma po letu 2005... Sedaj opravljamo zelo na- porne in zahtevne dogovore z investitorjem iz Italije. Mo- goče se bomo dogovorili, vendar mora biti pri tako ve- liki investiciji zagotovljena garancija tudi z druge strani. Investitor naj bi gradil celo- ten kompleks, z opremo vred, investicija pa je ocenje- na na 11 milijonov mark. Dom naj bi bil višjega razre- da. Seveda so to zaenkrat na- še želje, gre pa za zahtevno investicijo, pri kateri se še usklajujemo. Problemi so povezani samo z denarjem. Ocenjujete, da bo dogovor možen? Da, vendar bo sama izgrad- nja trajala dve do tri leta, saj gre za velik kompleks. V bis- tvu gre za 150 postelj, kar pomeni manjši hotel z vsemi spremljajočimi prostori. Res je, da naj bi prišli v republiš- ki program po letu 2005. Kaj se bo zgodilo leta 2006, pa nihče ne more reči. Kako ocenjujete sodelo- vanje z občinskim svetom? Osebno sem zadovoljen. Pretekli četrtek smo postavili roke za sprejem statuta in proračuna, ki bo verjetno znašal 273 milijonov tolar- jev, brez tako imenovanega »poplavnega denarja«. Tre- nutno se v svetu ukvarjamo z ukinitvijo krajevnih skupno- sti kot samostojnih pravnih oseb. V občini so tri KS - Gornji Grad, Nova Štifta in Bočna. V službi za lokalno samoupravo in na različnih posvetih opozarjajo, da v ob- činah do 3 tisoč prebivalcev ne potrebujemo KS kot sa- mostojnih pravnih oseb, temveč krajevne odbore. Za- kon o financiranju občin do- loča, da gredo vsi dohodki, torej tudi dohodki KS, čez občinski proračun. Podpisni- ka virmanov sta predsednik KS in župan, zato bi ukinitev KS kot samostojnih pravnih oseb zgolj pocenila delo. Se- veda pa to ne pomeni ukini- tev krajevnih skupnostih, ki bodo še naprej gospodarile s svojim prostorom. Kamen zgornjesavinjske spotike je še vedno delitve- na bilanca, predvsem Javno podjetje Komunala. Bo končno dogovorjena delitev premoženja? Vedno in povsod trdim, da smo podpisali sporazum o delitveni bilanci, o katerem so razpravljali v vseh petih občinskih svetih in je bil us- klajen. Menim, da kar je pod- pisano, mora veljati. Prvi do- govor smo podpisali 29. 12. 1995.drugega pa 20. 9. 1996. Vendar na osnovi tega spora- zuma ne moremo opraviti zemljiškoknjižnih vpisov, čeprav je vse dogovorjeno. Osnova za vpis je podpisan sporazum o razdelitvi pre- moženja bivše občine Mozir- je. No, sedaj kaže, da smo blizu podpisa, če se bodo v Mozirju strinjali. Premože- nje je v glavnem razdeljeno, knjižno stanje iz Komunale lahko prenesemo, nimamo še rešenih zemljišč in komu- nalne infrastrukture, terjatve pa smo itak prevzeli. Prob- lem je predvsem v tem, da mora vseh 6 županov in žu- panja overoviti podpis pri notarju, če hočemo prodati en sam kvadratni meter. Pri vsem skupaj je jasno, da dol- gov iz drugih občin ne bomo prevzemali - to pa je prob- lem, ki se ga nihče noče loti- ti. URŠKA SELIŠNIK Toni Rifelj Poletni cas v nedeljo, ob 2. uri zjutraj bo začel veljati poletni čas. Kazalce ure bomo premaknili za eno uro naprej. Škode za 269 milijonov tolarjev Vranski župan Franc Sušnik je svetnike seznanil z dopisom ministrstva za okolje in prostor, v katerem obveščajo, da so strokovne službe končale s postopkom verifikacije škode po poplavah, ki so lani novembra prizadele občino Vransko. Eden od elementov za pripravo sanacijskega programa je tudi sklep o potrditvi višine škode, ki v občini znaša 269.499.693 tolarjev, od tega je skoraj polovica nastala na področju kmetijstva. V program sanacij bodo vključeni tudi plazovi, državna pomoč pa bo določena v višini 100-odstotno potrjenega projekta sanacij. Sanacija na področju industrije in obrti je urejena z interventnim zakonom, sprejetim v letu 1998. T. TAVČAR NA KRATKO Obcni zbor podružnice CELJE - V Celjskem domu so se v nedeljo zbrali člani in simpatizerji Slovenske ljudske stranke, Podružnice za Celje, Vojnik in Dobrno. Po delovnem delu občnega zbora, na kate- rem so med drugim spregovorili o opravljenem delu v prete- klem obdobju in programskih smernicah za naprej, so za udeležence in njihove družinske člane pripravili še družabno srečanje. (IS) Za regijo Savinjsica dolina POLZELA - Na prvi letni konferenci so se zbrali člani SKD občine Polzela. Kulturni program so pripravili citrarka Marija Završnik in vokalni kvintet Lastovka. Delo stranke je predstavil predsednik 00 SKD Janez Cukjati, ki je spregovoril tudi o smernicah v letošnjem letu. Največ poudarka bodo namenili pridobivanju novih članov ter se zavzemali za regijo Savinjska dolina, seveda pa se bodo povezovali z drugimi občinskimi odbori v novoustanovljenih spodnjesavinjskih občinah. (T.T.) Svetovni dan tuberkuloze Stop tuberkulozi, kliče svetovna zdravstvena orga- nizacija ob letošnjem dnevu tuberkuloze (24. marec). Tu- berkuloza je nalezljiva bole- zen. Znamo jo zdraviti, kar pa še ni dovolj, da bi ustavili zbolevanja in umiranje zara- di te bolezni. V Sloveniji smo se tuberku- loze lotili sistematično že pred desetletji. V državi so vsi no- vorojenčki že v porodnišnici besežirani, kar pomeni, da so cepljeni z močno oslabljenimi bacili tuberkuloze. Znano je namreč, da takšno cepljenje zaščiti ljudi pred težkimi obli- kami tuberkuloze. Vsi mla- dostniki so nato v 14 in 19 letu starosti testirani s tuberkuli- nom. Tisti, pri katerih je test pozitiven, kar pomeni samo, da so okuženi z bacili tuber- kuloze, so se dolžni zglasiti v najbližjem dispanzerju za pljučne bolezni. Tam z dodat- nimi preiskavami ugotovijo, ali taka oseba ima tuberkulo- zo, ali je dejansko samo oku- žena z bacili tuberkuloze in se odločijo glede nadaljnjega spremljanja oziroma zdravlje- nja bolezni. Leta 1985 smo v Sloveniji zabeležili še 46 novih tuber- kuloznih bolnikov (na 100 ti- soč prebivalcev), 1990 leta 36, leta 1995 27, leta 1996 pa 29. Svetovna zdravstvena organi- zacija vse države, kjer zboli več kot 20 ljudi med 100 000 prebivalci za tuberkulozo, šte- je med tiste z visoko stopnjo zbolevanja zaradi te bolezni. Stalno zniževanje letnega šte- vila zbolelih za tuberkulozo lahko postane tudi slovenska značilnost. Le hoteti moramo. Strokovne službe morajo tudi v bodoče negovati preventiv- ne aktivnosti in nadaljevati z aktivnim iskanjem okuženih med mladostniki. Država naj tudi v bodoče zagotovi vsa zdravila, potrebna za zdravlje- nje tuberkuloze. Zdravljenje tuberkuloznih bolnikov mora ostati tudi v prihodnje dobro spremljano, kar edino onemo- goča oziroma znižuje mož- nost razvoja takšnih tuberku- loznih bacilov, ki bodo za zdravljenje odporni ali malo občutljivi. Vztrajati moramo v mednarodnih zvezah za epi- demiološko spremljanje tu- berkuloze. In kar je enako po- membno: k iztrebljenju tuber- kuloze v Sloveniji, lahko bis- tveno doprinese vsakdo med nami. Potrebno je le spoštova- nje drugih in sebe. Za tuber- kulozo namreč značilno pogo- steje zbolevajo ljudje, ki negu- jejo katero od razvad, ki slabi telesno odpornost (nekritično uživanje alkohola in drugih drog, premalo gibanja, kronič- ni stres...). Sebe pa je potreb- no spoštovati tudi zato, da poiščemo nasvet pri zdravni- ku, ko opažamo dalj Časa tra- jajoče povišane telesne tem- perature, suh kašelj, znojenje, hujšanje, izgubo teka ali celo krvavkast izpljunek - kar vse so lahko tudi znaki tuberkulo- ze. Na svetu dnevno umre zara- di tuberkuloze 8 tisoč ljudi ali 2-3 milijone svetovnega prebi- valstva letno. Ena tretjina sve- tovne populacije je okužena z bacilom tuberkuloze. Posa- meznik, ki zboli za pljučno obliko tuberkuloze, lahko v enem letu okuži 10-15 ljudi. Danes je tuberkuloza oz- dravljiva bolezen. Govorimo o tem in tudi tako onemogočaj- mo širjenje bacila tuberkuloze med državljani Slovenije. CVETA AVGUŠTIN, dr. med. Zavod za zdravstveno varstvo Celje PO DRŽ^ Dobro sodelovoiii LJUBUANA, 17. J (Delo) - Predsedniki, mj^ in poslanci koalicijskih $((. so za zaprtimi vrati ugou da koalicija zadnje čase nJ jeno in učinkovito d^Ji Predsednik LDS Janez dJ šek je poudaril, da bo koaljJ upravičila svoj obstoj le J bo uspelo dobro pripravitn lišča ob vstopu v EU, J uspešno uvedla davek naj dano vrednost in če bo spj pokojninsko reformo. I Urad za | denacionalizaciji LJUBUANA, 18. mj (Delo) - Vlada bo ustano poseben urad, ki bo skrbel hitrejše uresničevanje zM o denacionalizaciji. Najkas^ v dveh mesecih bo jasno, al] deloval znotraj ministrstva] pravosodje ali kot posel] vladni urad, njegova prf nost pa naj bi bila le usldaji nje med vpletenimi v postoj vračanja. Doslej je bilo od kaj več kot 37 tisoč denacž lizacijskih zahtevkov reše ■14.800; : Privatizacija državnih bank UUBUANA, 19. ma (Delo) - Finančni minister li ja Gaspari je napovedal, da' kmalu končali pogovori o p gramu privatizacije Nove li Nove KBM. Privatizacija na potekala postopno, začela naj bi se s prenosom 10 oda kov premoženja obeh bank zapolnitev privatizacijske ve h. Priprave ha obisk UUBUANA, 19. maj (Delo) - Državni odbor za p pravo obiska papeža Jane Pavla II 19. septembra v Ms boru bo vodil podpredsedi vlade Marjan Podobnik. Po cerkvenega odbora bodoi bor ustanovili tudi v Mariboi najtrši oreh pri izvedbi obe pa bo najverjetneje pokrival stroškov. ■ Novo vodstvo UUBUANA, 19. niai (Delo) - Slovenska izseljeni matica je na vohlnem občn' zboru za nove predsednik^ brala dr. Antona Beblerja. B predsednik je Peter KoVJ Peršin, izvolili pa so tudi članski izvršni odbor. Premalo sodnika UUBUANA, 22. (Delo) - Ob koncu laiislj leta je bilo na slovenskih so^ čih 590 tisoč nerešenih zaj kar je za 70 tisoč več kot I' poprej. Zaostanki so pričeli," raščati leta 1994, ko se je za^ reforma pravosodja, bi lahko hitreje delala, ^^ imela približno 80 sodiw več. DanzaŠukljeHi UUBUANA, 23. ni^J (STA) - Začelo se je zasedanje državnega zboruj: katerem bodo poslanci oo li, ali bo Borut Šuklje P"^ novi minister za notranje ve. Vse tri koalicijske pa^^^^j ce so napovedale, da bod" kljeta družno podprle. VROČA TEMA 5 Šolska minuta za nasilje Uciteljica je v navalu jeze grobo pretepla dva ucenca - Sledil bo disciplinski postopek J glavnim šolskim odmorom so učenci ,23 razreda Osnovne šole Antona Ašker- južili poleg malice še prizor nasilja, je bil priča pretepanju. Tokrat ni bilo vrstniško nasilje, ki je. med otroki |)olj prisotno, ampak je učiteljica angleš- 3 jezika grobo obračunala z učencema, y se zapodila okoli šolske klopi. Mati od tepenih otrok je od vodstva šole ieval3 pojasnilo, sina odpeljala na jvniŠki pregled, dejanje učiteljice pa jianila policiji. ^m maščevalna in ne iščem senzacij,« ^arja Iva Špoljar, mati dvanajstletnega »vendar pričakujem, da mi bodo v šoli j(jek pojasnili. Tokrat je bil tepen moj ij;, lahko bi bil kdo drug. Takšno ravna- iifiteljice je nedopustno in zanj ni opra- b« pest|0 m z nogo jI je čas mahce, moj sin je lin stopil do sošolca, stekla jtoli mize, nakar je k njima i učiteljica. Prvega je vrgla ^sko mizo, ga dvakrat zabi- jlavo v mizo, sunila s kole- V hrbtenico in posadila na Potem je stopila k Vitu in fakrat s kolenom udarila v eltrebuha, s pestjo po gla- f ledvico in hrbet ter ga ila v zadnjico,« trdi Iva ar. »Ko je prišel otrok do- jepovedal, kaj se je zgodi- ijela sem mu, vendar sem itemu v naslednjih dveh telefonirala petim njego- sošolcem, ki so pripoved ili. Odpravila sem se v k razredniku in ravnatelju in obljubili so, da bodo dogo- dek raziskali. Sin je tožil zaradi bolečin v trebuhu in vrtoglavi- ce, zato sem ga popoldne odpe- ljala na pregled k zdravniku, zvečer pa sem dejanje učiteljice prijavila še na velenjski policij- ski postaji. Veliko sem tuhtala o tem, kaj naj naredim. Ne razu- mem, zakaj je otroka pretepla, z njim namreč nikoli ni imela nobenih težav. Njegov učni us- peh je prav dober. Če bi imela z njim kakršnekoli učne ali vzgoj- ne težave, bi me nanje opozorila na govorilnih urali. Samovolje in nasilja si v ustanovi, v kateri naj bi pomagali vzgajati otroke, ne bi smeli dovoliti.« Učiteljica pod pritiskom »Tri dni po dogodku, 15. marca, sem se pogovarjal z obema učencema in opisala sta mi bolj ali manj enak potek dogajanja. Tega dne je prišla k meni tudi* mama enega od otrok, mama drugega pa se je na pogovor oglasila 22. mar- ca,« je izjavil Zdenko Gorišek, ravnatelj Osnovne šole Antona Aškerca. »Postopek zoper uči- teljico bomo po vsej verjetno- sti morali sprožiti, saj smo gle- de na težo prekrška dolžni rea- girati. Disciplinska komisija bo dogodek proučila, kako hi- tro pa se bo zadeva razjasnila, ne vem, ker je učiteljica upra- vičeno odsotna. Vsekakor mo- ramo slišati tudi njeno plat, ki je doslej še nismo.« V kakšnih okoliščinah so učiteljici vajeti ušle iz rok? »Učenca sta tudi v razgovoru z razrednikom povedala, da jih je na začetku šolske ure opozo- rila, da ima zdravstvene teža- ve, povedala, da potrebuje mir ter jih prosila, naj med uro pridno delajo. Fanta pravita, da sta se med odmorom malce zapodila okoli mize, nakar je učiteljica reagirala,« je še po- vedal ravnatelj. Učiteljica je bila najverjetneje pod psihič- nim pritiskom zaradi resnih zdravstvenih težav, saj so jo morali tri dni po izbruhu, 15. marca, operirati in trenutno je na zdravljenju v bolnišnici. Po vrnitvi bo njeno odgovornost raziskala disciplinska komisi- ja, ki bo tudi presodila, ali obstajajo kakšne olajševalne okoUščine dejanja. Nad učite- Ijičinim delom se doslej v šoU ni nihče pritoževal. Pravice in dolžnosti Zdravnik lahko zaradi stro- kovne napake izgubi zdravniš- ko licenco, kaj pa se lahko zgodi učitelju, ki otroka prete- pe? »Sankcije so odvisne od teže prekrška,« odgovarja mag. Alojz Sirec, glavni inš- pektor republiškega inšpekto- rata za šolstvo in šport. »Segajo od opomina do izključitve ozi- roma izgube delovnega mesta. Disciplinska komisija mora upoštevati, ali je učitelj prekr- šek storil prvič ali pa se je morda že večkrat posluževal neprimernih metod. Pomem- bna je tudi ugotovitev, ali je učitelj prekršek storil hladno- krvno ali morda pod pritiskom kakšnih posebnih okoliščin. V vsakem primeru - ne glede na okoliščine - morajo v šoli na prekršek nemudoma reagirati in ustrezno ukrepati. Odlaša- nje je nesmiselno. Šola mora imeti ustanovljeno disciplin- sko komisijo, ki po navadi pre- kršek obravnava na ravnateljev predlog. Če dobimo prijavo v inšpektoratu za šolstvo prej kot v šoli, lahko učitelja sus- pendiramo v času, ko razisku- jemo njegovo odgovornost.« Imajo otroci v današnjem šol- skem sistemu več pravic kot dolžnosti, učitelji pa zvezane roke pri izrekanju kazni? Ven- darle imajo na voljo tako ime- novano mapo vzgojnih ukrepov - od ustnega opomina, opomina razrednika, oddelčne skupno- sti, učiteljskega zbora, ravnate- lja do postopka za prestavitev v drug razred in prešolanja dru- gam kot skrajnega ukrepa v os- novni šoli ter izključitve kot skrajnega ukrepa v srednji šoli. Pravilnik, Id bi učiteljem izrecno prepovedoval fizično obračunavanje z učenci, ne ob- staja, kajti nasilniškega obnaša- nja pedagoška etika že načelo- ma ne dopušča. Kot protiutež obstaja za pedagoške delavce pravilnik o delovnih razmerjih, na podlagi katerega se morebit- no učiteljevo nasilno vedenje do učencev obravnava kot težja kršitev delovnih dolžnosti. KSENIJA LEKIČ Foto: GREGOR KATIČ V republiškem inšpektora- tu za šolstvo in šport so v minulih štirih letih zabeleži- li 18 primerov fizičnih napa- dov učitelja na učenca, od tega je bilo 10 prijav neute- meljenih. Celovite ocene o številu primerov neprimer- nega ravnanja učitelja z učenci nimajo, saj inšpek- cijska služba z vsemi podat- ki ne razpolaga, ker največ- krat postopek zoper učitelja sprožijo in dokončajo v šoli. Tudi o velenjskem primeru v inšpektoratu niso bili urad- no obveščeni, ampak so zanj izvedeli iz medijev. Do- slej obravnavani maloštevil- ni prekrški sicer kažejo, da so učitelji najpogosteje izgu- bili nadzor v razredu zaradi psihičnih pritiskov, zdravs- tvenih ali kakšnih drugih osebnih težav. V šestem razredu Osnovne šole Antona Aškerca iz Velenja se je v petek, 12. marca, med glavnim šolskim odmorom učiteljica znesla nad učencema', ki nista mirovala. Na začetku učne ure je otroke sicer zaprosila, naj vestno in mirno delajo, ker ima zdravstvene težave. Kraj miru in spokoja ali razprtij? larsko pokopališče spet vzrok nesoglasij - Danilo Jereb se sprašuje, ali naj sam čisti okolico, v Vekingu zatrjujejo, da za pokopališče dobro skrbijo ^ni jeseni, le malo pred 1. 'fnbrom, smo se ob raz- 'ph glede pokopališča pri Ani na Teharjah prvič (sevali, kdaj bodo tam- ^ji pokojniki dočakali 1 zasluženi mir in spo- I Zadnje pol leta je zanje "lo v prazno, zdaj pa ka- "ia bodo v kratkem, ob •Pni mizi, na Teharjah le "^li doseči dogovor. '"tem, ko je Danilo Jereb 'leseni po nakupu parcele, ''eji na njegov dom in na strani na teharsko poko- začel pripravljati te- ^dana t Lastnik in direktor ljubljanskega podjetja Bojan Alb"^^ je v začetku tedna zatrdil, da bodo kupnino plačali v ce povedal pa je tudi, da priprave na oživitev proizvod"! potekajo tako kot so jih napovedali v programu, s katef-1 so se prijavili na razpis za nakup zlatarne. V zadnjih dne*'^ mogoče slišati namigovanja, češ da naj bi se za podje').^ AL Inženiring skrival neki drugi kupec, kar pa Albreht in stečajni upravitelj v zlatarni Zlatko Holi"'j odločno zanikata. Albreht pravi, da gre za groba podtil^^. in nevoščljivost, Hohnjec pa zatrjuje, da za Ijublj^ii^^j podjetjem ne stoji nihče in da kaj takšnega tudi ne bi , j mogoče, saj je bil on tisti, ki je nagovoril Albrehta, prijavi na razpis, s katerim je izbiral najboljšega pon^ ka za nakup zlatarne. GOSPODARSTVO □ {a registracijo le še neicaj dni l(,3l. marca je treba oddati prijavo za registracijo za davek na dodano vrednost I Registracija tudi za trošarinske zavezance ! ^jega marca bo potekel , Jo katerega morajo vsi , j„i zavezanci, ki neodvi- 5 opravljajo dejavnost in , J letu 1998 dosegli višji J jjgt od pet milijonov to- I oddati prijavo za regi- 1 (jjo. Do 31. marca morajo ^vo za vpis v register od- i tudi proizvajalci troša- jltih izdelkov, to je alko- ,in alkoholnih pijač, to- nih izdelkov ter mineral- olj in plina, ter imetniki livza žganj ekuho. 1 e" jgistracija je potrebna, ker g davčna uprava do 1. juh- (0 bo začel veljati zakon o ku na dodano vrednost I'), vzpostaviti evidenco iiiih zavezancev za novi ti Zakon določa, da so fni zavezanci vse pravne k, samostojni podjetniki imezniki in druge fizične je, ki so v zadnjih dvanaj- mesecih (v letu 1998) s o dejavnostjo opravili pro- fllaga in storitev v vredno- te kot pet milijonov tolar- Zakon opredeljuje pojem raosti zelo široko, od Kvodne, predelovalne, Jvene in trgovske, do or- :ziranja storitev na področ- iulture, umetnosti, izobra- inja, športa in zabave, ini zavezanci so tudi flje, pri katerih katastrski lodek vseh članov gospo- istva v zadnjem koledar- uletu presega 1,5 milijona tjev. Takšnih kmetij je 30, fgister zavezancev za DDV Dodo uvrščene po uradni žnosti. "leg skupin, ki jih določa se lahko za davek na j^no vrednost registrirajo ^'isti, ki z opravljenim pro- toni v preteklem letu niso praga obvezne vključi- sistem novega davka, so "'ženili, da bi jim to prineslo Wene prednosti. V sistem '^hko vključijo prostovolj- ' Vendar pod pogojem, da ^lejo zavezanci najmanj Za te, tako imenovane zavezance, datum 31. ni zavezujoč. Prvo pri- javo lahko opravijo kadarkoli do 30. junija. Za davek na do- dano vrednost se lahko pro- stovljno registrirajo tudi tisti kmetje, katerih katastrski do- hodek kmetijskih in gozdnih zemljišč ne presega 1,5 milijo- na tolarjev. Obrazec za registracijo, imenovan DDV-P, je mogoče dobiti pri referentih vseh izpo- stav davčne uprave in na davč- nih uradih, izpolnjene (poleg splošnih podatkov je treba vpisati še podatke o dejavno- sti, vrednosti prometa in ter nekatere druge podatke) pa lahko zavezanci oddajo oseb- no ali pošljejo po pošti s po- vratnico pristojnemu davčne- mu organu. Prednost osebne prijave za registracijo je v tem, da kontrolor na izpostavi ali uradu takoj preveri, če je obra- zec pravilno izpolnjen, tako da lahko zavezanci takoj odpra- vijo morebitne napake. Oseb- no ali po pošti morajo zahtevo za vključitev ali samo obrazec za registracijo predložiti tudi mali zavezanci. V obrazcu je predviden poseben prostor, v katerega je treba označiti, da gre za prostovoljnega zave- zanca. V ministrstvu za finance ocenjujejo, da bo po uvedbi davka na dodano vrednost največ obveznih davčnih za- vezancev v ljubljanski regiji, in sicer 40 odstotkov vseh pravnih oseb in 20 odstotkov vseh samostojnih podjetni- kov. Na območju celjske re- gije se nahaja približno 5.500 bodočih zavezancev, kar je 8 odstotkov vseh. Do 31. marca morajo prijavo za vpis v register oddati tudi vsi proizvajalci trošarinskih iz- delkov in imetniki kotlov za kuhanje žganja s prostornino vsaj 40 litrov. Obrazce, imeno- vane TRO-P, lahko dobijo na najbližji carinarnici ali carinski izpostavi, ki ji morajo izpol- njene obrazce tudi osebno predati ali pa jih poslati po pošti s povratnico. JANJA INTIHAR Vse je bilo zakonito Ponudba Cometa za prevzem Swatya je bila v skladu z zakonom - Odločitev o nadaljevanju postopka morajo sprejeti večinski lastniki obeh družb Agencija za trg vrednost- nih papirjev, ki je ponovno odločala o ponudbi zreške- ga Cometa za odkup vseh delnic mariborske družbe Swaty, je ugotovila, da je bi- la prvotna ponudba v celoti v skladu z zakonom o prev- zemih. Kljub temu je ponov- no odločanje o izdaji dovo- ljenja zavrnila, saj mora Co- met, če ga prevzem še vedno zanima, zaradi časovne od- maknjenosti pripraviti novo ponudbo z najnovejšimi po- datki. Ta najnovejša ugotovitev Agencije za trg vrednostnih papirjev je le potrdila, kar je vodstvo Cometa ves čas trdi- lo, namreč, da so vse postop- ke za prvi slovenski prevzem opravili v skladu s zakonom o prevzemih. Kot je znano, je vlada, potem ko je ponudbo Cometa sprejela več kot po- lovica lastnikov Swatyevih delnic, zavrnila soglasje k prevzemu, na postopek pa se je pritožil tudi Swaty. Zara- di takšnega zapleta se je Co- met pritožil na vrhovno so- dišče, ki je v dosedanjem po- stopku v celoti ugodilo nje- govim pritožbam. Zavrnilo je odločitev vlade in odločbo agencije za trg vrednostnih papirjev, po kateri naj bi bila Cometova ponudba neuspe- šna. Vrhovno sodišče je agenciji tudi naložilo, da mo- ra o soglasju ponovno odlo- čati. Zaradi preteka daljšega ča- sovnega obdobja so v agenciji ocenili, da postopka, ki je si- cer v skladu z zakonodajo, ni mogoče nadaljevati po prvot- nem predlogu, ker ponudba vsebuje zastarele podatke in datume, ki so že zdavnaj po- tekli. Pri tem pa agencija pou- darja, da ni prav nobenih za- držkov, če želi Comet ponov- no vložiti zahtevek oziroma ponudbo za odkup delnic Swatya. Odločba o neuspehu ponudbe je namreč dokonč- no razveljavljena, kar pome- ni, da ne velja zakonsko dolo- čilo, ki ne dovoljuje ponovitve ponudbe prej kot v enem le- tu. Cometova uprava še ne ve, ali se bo družba znova odločila za prevzem Swatya. Pravijo, da so nadaljnje ak- tivnosti odvisne predvsem od volje večinskih lastnikov obeh družb. Mimogrede, vodstvo mariborskega pod- jetja je že napovedalo, da se bo na ugotovitev agencije za trg vrednostnih papirjev pri- tožilo. V Zrečah pa še vedno menijo, da je zaradi pospe- šenega združevanja svetov- ne konkurence nepoveza- nost Cometa in Swatya ško- dljiva. To velja tako za obe družbi kot za slovensko gospodarstvo. Ocenjujejo tudi, da ponujena oblika strateške povezave ne bi prinesla le pozitivnih siner- gijskih učinkov, ampak bi ohranila tudi samostojnost obeh pravnih subjektov in še naprej omogočila utrjeva- nje že uveljavljenih imen in blagovnih znamk obeh družb. JANJA INTIHAR Mlekarne se povezujejo štirinajst slovenskih mle- karn naj bi v ponedeljek, 29. marca, podpisalo pismo o na- meri, ki bo temelj za njihove nadaljnje korake pri združe- vanju. Na osnovi pisma bodo v ministrstvu za kmetijstvo pripravili študijo, ki naj bi pokazala prednosti in slabosti kapitalskega povezovanja. Direktor Kmetijske zadruge Šoštanj Marjan Jakob, ki v ok- viru Zadružne zveze Slovenije vodi komisijo za povezovanje na področju mlekarske indu- strije, je povedal, da bo študija predvidoma končana do jese- ni, do konca leta pa naj bi bilo dokončno jasno, katere mle- karne se bodo združile. K^i- talsko povezane mlekarne naj bi se specializirale za predela- vo določenih mlečnih izdelkov, kar bi znižalo stroške predela- ve in najverjetneje tudi cene mlečnih izdelkov, mlekarne pa bi okrepile svojo moč pri poga- janjih s trgovci in se lažje posta- vile po robu tuji konkurenci. Mlekarna Celeia je lani do- segla izredno dobre poslovne rezultate. Ustvarila je za 6,873 milijarde celotnega prihodka in 73,5 milijona čistega do- bička. Kako natančno naj bi pote- kalo združevanje, pri kate- rem bodo seveda zadnjo be- sedo imeli lastniki mlekarn, za sedaj še ni povsem jasno. Direktor Mlekarne Arja vas Zdravko Počivalšek pravi, da pismo o nameri načeloma podpira, vendar morajo mle- karne tudi dokazati, da bodo z združevanjem res naredili nekaj za pozitivno poslova- nje. »Menim, da se vseh štiri- najst mlekarn ne more zdru- žiti, lahko pa potekajo kapi- talske povezave na bilateralni ravni,« pravi Počivalšek, ki napoveduje, da bo v zvezi s tem že v kratkem prišlo do večjih pretresov. JI ^zad KZ TRNAVA - GOMILSKO z.o.o. 5 a, 3303 GOMILSKO (063) 726-097 in 726-098 objavlja RAZPIS 2a prosto delovno mesto: IZDAJA FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV V TRGOVINI V TRNAVI. Od kandidatov pričakujemo: ■■ dokončano izobrazbo kmetijski tehnik (rastlinska usmeritev) -vozniški izpit B in G kategorije ■ komunikativnost, fleksibilnost razmerje bomo sklenili za določen čas 6 mesecev z p^^f^ostjo podaljšanja. v^p^^^ost pri izbiri bodo imeli kandidati z dodatno izobrazbo trgo- . ^"poslovodja. H s^^prijavo na gornji naslov je 8 dni. Kaj imata skupnega bela tehnika in turizem? Večina zaenkrat pozna Gorenje kot enega večjih evrop- skih proizvajalcev gospodinjskih aparatov, manj pa po mnogih drugih dejavnosti. Ena od teh je turizem. Glede na to, da gospodinjski aparati brez dvoma lajšajo življenje in daljšajo prosti čas, je bržkone še kako pomembno, da je potem ta čas koristno, zanimivo in atraktivno izkoriščen. Iz takšnih razmišljanj je nastala skupna akcija Gorenjeve matične družbe, kjer izdelujejo gospodinjske aparate, in hčerinske firme Gorenje Turizem. Osnovni namen akcije je, da se vsem kupcem Gorenjeve bele tehnike na več kot tisoč prodajnih mestih po vsej Sloveniji ponudi še možnost koriš- čenja atraktivnih, večinoma kratkih, temeljito pripravljenih in cenovno najbolj ugodnih turističnih aranžmajev doma in v tujini. Prodaja bele tehnike bo tako že od konca marca, ko akcija steče, popestrena z zanimivo turistično ponudbo, pri tem da so možnosti, ki jih lahko koristijo kupci Gorenjevih aparatov in njihovi družinski člani, pregledno objavljene v posebnem turističnem katalogu. Glede na to, da Gorenje proda več kot 90 odstotkov gospodinjskih aparatov v tujini, je dolgoročno akcija vseka- kor zanimiva tudi za turistično ponudbo Slovenije po celi Evropi, tako da so v zvezi s tem že stekli pogovori s Centrom za promocijo turizma iz Ljubljane. VOJKO ZUPANC OBVESTILO: REGISTRACIJA TROŠARINSKIH ZAVEZANCEV POTEKA DO 31. 3. 1999 V skladu s 74. členom Zakona o trošarinah (Ur. 1. RS, št. 84/ 98) in 52. členom Pravilnika o izvajanju Zakona o trošarinah (Ur. 1. RS, št. 6/99) morajo proizvajalci trošarinskih izdel- kov in imetniki kotlov za kuhanje žganja pristojnemu carinskemu organu predložiti izpolnjeno prijavo za vpis v register (obrazec TRO-P) do 31. 3. 1999. Obrazce TRO-P lahko dvignete na vaši najbližji carinarnici ali carinski izpostavi od 8. 3, 1999 dalje. Izpolnjene obrazce lahko dostavite osebno ali pošljete po pošti s povratnico krajevno pristojnemu carinskemu organu. V primeru, da obrazca ne morete prevzeti osebno, pokličite na pristojno carinarnico ali carinsko izpostavo, od koder vam ga bodo poslali po pošti. Vse druge osebe, ki opravljajo dejavnost, zaradi katere so zavezane obračunavanju in plačevanju trošarine, se morajo pristojnemu carinskemu organu prijaviti do 30. junija 1999. Vsaka oseba (pravna, fizična ali s.p.), ki začne s trošarinsko dejavnostjo po preteku navedenih rokov, mora pri carinskem organu vložiti prijavo za registracijo najmanj 15 dni pred pričetkom opravljanja dejavnosti, zaradi katere postane trošarinski zavezanec. Trošarinski izdelki so: alkohol in alkoholne pijače, to- bačni izdelki ter mineralna olja in plin. Trošarinski zavezanci so: a)proizvajalci trošarinskih izdelkov; b)mali proizvajalci: -vina (fizične osebe, ki imajo v lasti oziroma v uporabi vsaj 500 m^ vinograda in pridelujejo vino iz lastnega grozdja); -žganja (fizične osebe, ki imajo v lasti oziroma v uporabi kotel za kuhanje žganja s prostornino vsaj 40 litrov); c)uvozniki trošarinskih izdelkov. Trošarinski zavezanci in, druge osebe lahko dobijo informa- cije v zvezi z registracijo in izpolnjevanjem obrazca TRO-P na carinarnicah in carinskih izpostavah ter tudi: -v INFO pisarni za DDV ( tel: 061-17-34-410 in 061-17-34- 412) vsak torek in četrtek od 10. do 12. ure; -informacijski pisarni Carinske uprave RS (tel. 061/442- 933 in 061/140-10-44, int. 26-96 ali 27-19), -po elektronski pošti: ddv.info@gov.si -po Internetu: www.sigov.si/mf/slov/ddv/ddv.html -ali po pošti na naslov; Projekt DDV, INFO pisarna. Železna cesta 18, Ljubljana. m □ KULTURA Srečali so Abrahama Komorni moški zbor iz Celja pripravlja danes razstavo, jutri slavnostni koncert Pevsko društvo Komorni moški zbor Celje, ki je nastal leta 1949 za potrebe tedanje- ga Ljudskega gledališča v Celju in je hkrati nadaljeval tradicijo predvojnega Celj- skega okteta, te dni praznuje 50-letnico neprekinjenega delovanja. Misel, da bi ustanovili zbor, je vzklila na proslavi sloven- skega kulturnega praznika 8. februarja 1949. Prof. Egon Kunej, tedanji ravnatelj Glas- bene šole, je prevzel vodenje zbora in ga popeljal do velikih uspehov v domovini in na tu- jem. Že leta 1951 je osvojil prvo mesto na republiškem tekmovanju pevskih zborov v Ljubljani, leta 1957 pa prvo mesto na mednarodnem tek- movanju v Llangollenu v Veli- ki Britaniji. Komorni moški zbor Celje, ki ga vodi prof. Ciril Vertač- nik, je doslej nastopil več kot dvatisočkrat. Bil je med vsemi slovenskimi pevskimi zbori največkrat na tekmovanju Na- ša pesem v Mariboru. Snemal je za znane radijske hiše doma in v Evropi, leta 1969 pa je prejel zlato Gallusovo plaketo. Do danes je izdal dve veliki plošči, štiri avdio kasete in eno zgoščenko. V letošnjem jubilejnem letu bodo izdali še eno zgoščenko. Zbor so doslej vodili dirigenti prof. Egon Ku- nej, prof. Ciril Vertačnik, prof. Vid Marčen, prof. Janez Bole, prof. Katja Kovač in od leta 1993 spet prof. Ciril Vertač- nik. Danes bodo ob 18. uri v Muzeju novejše zgodovine Celje odprli razstavo o petde- setih letih neprekinjenega de- lovanja Komornega moškega zbora. Ob tej priložnosti bodo govorili ravnateljica muzeja Andreja Rihter, ustanovni član zbora Risto Gajšek in av- torica razstave Barbara Šoster. Jutri, v petek, 26. marca pa bo ob 19.30 uri slavnostni koncert v Narodnem domu. Zbor se bo predstavil z nasled- njim sporedom; Gallus: As- cendid Deus, Čopi: De Maria Virgine (Totus tuus in Sub tuum praesidium, skladba posvečena dirigentu in zbo- ru), Kropivšek: Pater Noster (praizvedba, skladba posveče- na dirigentu in zboru), Tajče- vič: Vospojte, Gabrijelčič: Ve- tri v polju, Čopi: Pesem s Kra- sa in Jakob Jež: Verzi. V dru- gem delu koncerta sledijo: Srebotnjak: Pesem o lonče- nem basu, Prelovec: Sedem si rož, Dev: Flosarska, Lipar: Imel sem ptičico, Marolt: Vo- jaška, Adamič: Vse rožice ru- mene, Močnik: Fse kaj lazi, Gotovac: Ponuda dragoga, Mokranjac: I. rukovet (Imala baba) in Slomšek-Vremšak: Veseli hribček. Solisti bodo Franci Gril, Ivan Grobler, Jože Dimec II., Božo Jager, Stane Bizjak, Janko Jutriša in Štefan Fras. DRAGO MEDVED Celje na slikah V celjski galeriji Mozaik je postavljena razstava slik, ki jih je naredil akademski sli- kar Veljko Toman. Avtor je bil rojen leta 1944 v Splitu, v sedemdesetih letih pa je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljublja- ni. Individualne razstave je pričel prirejati sredi šestdese- tih let in od takrat jih je imel več deset v domačih in tujih likovnih razstaviščih, sodelo- val pa je tudi na mnogih sku- pinskih razstavah. Za svoja slikarska dela pa je prejel tudi vrsto nagrad in priznanj v do- mačem in mednarodnem pro- storu. V desetletjih svojega delova- nja na področju slikarstva je Veljko Toman uporabljal raz- lične tehnike in jih tudi prila- gajal motivom, ki jih je slikal, in razpoloženju, katerega je hotel vnesti v slike. Pri tem je oblikoval svoj likovni slog, ki ima posamezne podobnosti z drugimi sodobnimi slikarji, vendar pa se s svojim indivi- dualnim pristopom loči od njih. Tako njegova dela vsebu- jejo značilne komponente mo- dernega slikarstva, kakršno se desetletja razvija v evropskem prostoru in iz česar je Toman povzel nekatere izkušnje in jih nadgradil s svojim oseb- nim likovnim pristopom. Razstava, ki je postavljena v galeriji Mozaik, je celota v vse- binskem pomenu. Na slikah so namreč samo motivi, ki jih je avtor našel v mestu Celju oziroma v njegovih posamez- nih predelih. Iskal je predele, ki vsebujejo značilne zgradbe, in ulice, ki mestu dajejo pose- ben ton in brez česar bi Celje bilo drugačno, kot je sedaj. Največ tovrstnih znamenitosti in posebnosti je seveda v sta- rem mestnem jedru, kjer je Toman našel vrsto slikovitih predelov, ki jih je vključil ozi- roma jim dal osrednje mesto v slikarskih kompozicijah. Slike delujejo sveže in razgibano, za kar gre zasluga tudi izboru barv. Te so zelo raznolike in motive Celja obarvajo na svx)jstven način. Toman s tem predstavi estetsko zanimivo interpretacijo mesta. BORIS GORUPIČ Retrospekth^ ieonci Koporca v Kulturnem centru Laško bo od 26. marca do 22. maja razstavljal akademski slikar Leon Koporc, ki ga kritiki postavljajo na izjemno mesto v sodobni slovenski umet- nosti. V Laškem se bo predstavil z manjšo retrospektivo svojih del. Leon Koporc se je rodil leta 1927 v Ljubljani in sodi v drugo generacijo ljubljanske akademije lepih umetnosti, ki jo je končal leta 1950 pri profesorju Gojmiru Antonu Kosu, pri katerem je dve leti kasneje končal še specialko za slikarstvo. Posvetil se je slikanju v olju, veliko pa se je ukvarjal tudi z risbo, ilustracijo, malo grafiko in s kopiranjem gotskih fresk. Njegova poglavitna tema je figuralika. Ustva'ril je pravo galerijo značilnih moških in ženskih likov, ki jih je postavil v včasih skrivnostno, drugič romantično, tretjič v gledališki sceni podobno okolje. Eno od del Leona Koporca - triptih Podobe Laškega - že kakšnih sedem let krasi ohcetni prostor v okroglem stolpu gradu Tabor. JI Mojstrovine iz zgodovine modernizma Akademija za likovno umetnost Univerze v Ljublja- ni je pripravila razstavo ne- katerih umetniško najzani- mivejših del iz lastne zbirke, ki so jih 18. marca postavili na ogled v poslovni stavbi Gorenja v Velenju. Dr. Emil Roje, poslovni se- kretar uprave Gorenja d.d., je ob otvoritvi izrazil zadovoljs- tvo, da lahko spoznajo nova umetniška dela, ki ostrijo čut za kulturo, in še dejal, da so lahko v gospodarstvu ponosni na akademijo in njene bisere likovne ustvarjalnosti sloven- skih umetnikov. O razstavlje- nih delih je spregovorila dr. Nadja Zgonik, ki je skupaj z akademskim slikarjem Gre- gorjem Kokaljem pripravila zbirko. Izbirali so mojstrovine iz zgodovine umetnosti mo- dernizma na Slovenskem, že- leli predstaviti nekatera manj znana zgodnja dela ustvarjal- cev, ki so kasneje spremenili svoj umetniški izraz ali zame- njali polje izražanja. V Gorenjevem razstavišču so na ogled slike Janeza Ber- nika, Jožeta Ciuhe, Andreja Jemca, Maksa Kavčiča, Goj- mirja Antona Kosa, Staneta Kregarja, Mihe Maleša, Mate- ja Sternena in Marija Preglja. Po dve razstavljeni grafiki ali risbi so podpisali Miha Maleš, Jakob Savinšek, Maksim Se- dej, Hinko Smrekar in Lojze Spacal. Razstavljena so tudi kiparska dela, ki so jih ustva- rili Stojan Batič, Tone Lapaj- ne, Karel Putrih, France Ro- tar, Slavko Tiliec in Dušan Tršar. HINKO JERČIČ V razstavišču velenjskega Gorenja so na ogled umetniška dela iz zbirke Galerije ALU. ZAPISOVANJA Priložnost dela tatu Točno tako! Priložnost dela tatu. Popolnoma razumem ti- stega mulca, ki sem ga zadnjič zalotil v trgovini samopostrež- ne bencinske črpalke, ko je izkoristil nepozornost proda- jalca in zmaknil recimo ploče- vinko kakšnega energijskega napitka. Navsezadnje, noč pred takšnim mulcem je še dolga in energijo bo gotovo potreboval. Nisem imel srca, da bi ravnal politično korekt- no in ga naznanil. Kot se ne morem upreti, da ne bi obča- sno prelistal kakšnega verske- ga tiska. Že zavoljo zabave. Ja, fako kot smo nekoč v srednji šoli prebirali zaupne besede nesrečnih najstnic seksološ- kim strokovnjakom in se ob tem blazno zabavali. No ja, malce nas je tudi vznemirjalo, to je že treba priznati. Kot me vznemirjajo tudi članki in be- sedila, ki jih v verskem perio- dičnem tisku občasno prebe- rem. Saj veste, vse tiste dolge kot avtocesta med MJcnche- nom in Hamburgom litanije o nasilju, ki ga je danes posa- meznik deležen, družba pa za- to, da bi ga pred tem nasiljem obvarovala, ničesar ne naredi. Jasno, živi od boga zapuščeno življenje, moralne vrednote so ji malo mar, nasilje pa da v glavnem vodijo materialni in- teresi pokvarjenih posamezni- kov in multinacionalk, ki so v glavnem vse komunističnega porekla ali s komunizmom vsaj v španoviji. Hja, enostav- no ne gre drugače, da se človek ob tem ne bi zabaval. In medij- sko nasilje nad neukim posa- meznikom, ki je v materiali- stično zasnovani družbi pre- puščen na milost in nemilost medijem, televiziji, radiu, ča- sopisom... In vsem tistim mar- ketinškim lisjakom, ki v nabi- ralnike mečejo kataloge s ce- neno robo za ušiv denar In vsem tistim hudobcem, ki pri- dejo na vrata stanovanja in zavoljo golega dobička ponu- jajo najrazličnejše usluge od zavarovalniških do prodaje knjig in preprog. Hja, posebej ob nedeljah znajo biti zoprni primestni kmetje, ki pred vrati blokov v stanovanjski naseljih ponujajo poceni zelenjavo in sadje. Verjemite, zelo zabavno branje ob samotnih uricah, ko nam televizijski program ne ponuja nič dobrega, ko smo že utrtijeni od deskanja po med- mrežju, ko ne vemo več ali bi si zavrteli kakšno zgoščenko ali bi v videorekorder vtaknili kakšno od kaset. Pa čeprav pornografskih. Zabava pa se je nehala prejšnjo sobotno popoldne, ko ste se na vratih stanovanja prikazali dve,priletni ženici in mi v skupno branje ponudili Sveto pismo. Ker sem menda zaveden od vsega hudega, ker menda ne znam ločevati več med dobrim in slabim, ker sem potreben krepke pastirske palice. Seveda se ženici, ki sta bili resnici na ljubo zelo pre- strašeni, nista dali kar tako odgnati. Saj ne rečem, če bi bili nekoliko mlajši, toda, da bi skupaj z njima prebiral Sve- to pismo, me v tistem trenutku in najbrž še v vseh drugih tre- nutkih ni niti najmanj zani- malo. Preprosto sem ju odg- nal. Toda, moralno krep^ mici se seveda še vedno n pustili odgnati in sta prji besedo na dan; da lahko i pismo prebiram tudi san kupiti ga moram. In imata v kovčkih še nekaj] koristnih knjig in priročni ki so jih v prostem času spi duhovniki na Slovenskem da jih je kajpak možno ku^ In, ko sem si tiste priroh malce ogledal, sem ugoti da niso niti registrirani, (i navadne študentske skri ki jih damici po ne vem l vem nalogu prodajata brs bi državi odštela kakšen i ni tolarček. Hja, v tistemu pa zavrelo. In sem že pou na tisto stripovsko zgodb Hardfuckerjih v Mladini pred dveh ali treh let, ko st nič hudega sluteči jeh znašli v primežu dveh os Ijenih gospodov, ki se ju. v jem filmu o Rojenih mori ne bi branil niti Oliver Sti Na srečo sem se še pravi zazrl v nebo in se spori vsega nasilja, ki je menda šotno v naši družbi in se o čil, da mojega kamenih tem mozaiku nasilja pd bo. Da sta ga že dovolj pon čili ženici. Da znajo biti tisti zavarovalniški agenti prodajalci kuharskih le pred vrati stanovanj zelo m či, toda njihovi nameni so kriti: malce stanjšati nak narnice. Ženici, ki sta pni jali cerkvene materiale pa pod krinko moralnih vrei katoliške cerkve predli ideologijo. In bili ne le mo® pač pa tudi nasilni. Piše: TADEJ ČATER Tudi letos Razborske pasijonske igre Po lanski uspešni p^ stavitvi pasijona so se tamkajšnji fari tudi odločili za prikaz tako i® novanih Razborskih P^ jonskih iger. V njih nasipi več kot 80 igralcev, pr^'^ no domačinov. Minuli konec tedna so pripravili tri predst^t zadnje predstave pa bf^ še jutri, v petek 26. ma!^ ob 20. uri in v soboto ob' uri. Pokrovitelj letošnjih ^ je mariborski škof ^ Franc Kramberger, bo tudi udeležil z^JJ predstave, na cvetno Ijo, 28. marca ob 16. Jj^j cerkvi na Razborju po^ co. Vse dosedanje pr^"' ve so bile lepo obiskanj^ V. MA€ KULTURA □ REČENO (ne)STORJENO / ■ ■ , . Sprehod po knjigarnah m je kar pravi čas za \od po knjigarnah, ki so ^00 eden pomembnejših Igrjev na poti knjige od pis- ]j)bralca. Pred nekaj leti so nW Književni listi Ijevali ljubljanske knji- '' v naši prestolnici je kar precej tovrstnih ^jaln. tako da so članki ^jgli kar nekaj časa. Ta- ij l)i bilo, če bi se seved.a j ^spomnil narediti enako v tukaj dela kvečjemu za ' I hii morda tri članke. Tre- ' p priznati, da smo danes s ^ v našem mestu, vendarle 01(0 na boljšem, vsaj gle- 0 število knjigarn. Še ved- ' pa se ne moremo primerja- i^lavnim mestom, kaj šele s ^jno svetovno ponudbo, da I ^domrežju niti ne govori- (fl splošno so v Sloveniji irjene tri velike knjigar- ne mreže: Mladinska knji- ^dZS in Cankarjeva založ- Ob njih pa je še cela vrsta 0h knjigarn, zadnje ča- adi use več zasebnih. Sicer jgame na Slovenskem ni- ^ bogve kakšne zgodovi- ,so pa bile skozi različna K .................................. obdobja več aH manj poveza- ne s tukajšnjim kulturnim življenjem. Kako je s knjigar- nami danes v Celju, bomo poskušali ugotoviti v nekaj prihodnjih prispevkih. Za vzorec, in na žalost nikakor ne niti za slučajno primerja- vo, se lahko za trenutek po- mudimo pri svetovnih knji- garnah. Najbolj znana je reci- mo knjigarniška mreža Wa- terstone's v Angliji in Bar- nes&Noble v ZDA. Tako naj- večja knjigarna v Evropi po- nuja 150.000 naslovov, v šti- rih nadstropjih. V ZDA seveda lahko govorimo o podobnih razsežnostih knjigarn s še več- jo ponudbo knjig. Še nepri- merno večjo izbiro knjig nam pričara in približa doseg miš- ke na medomrežju. Trenutno največja ponudnika knjig iz virtualnega sveta sta Bar- nes&Noble s štirimi do petimi milijoni razpoložljivih knjig iTi amazon.com s približno tremi milijoni knjig. Ponudba je razširjena še na zgoščenke, videokasete, priložnostna da- rila ipd. Pri nas je preko elek- tronskih medijev možno ku- povati na naslovu slo-knji- ga. si/knjigarna, ki ponuja skoraj 3500 knjig slovenskih založnikov in približno 300.000 naslovov tujih za- ložb. Ob tem največjem slo- venskem ponudniku, na me- domrežju, obstaja še nekaj drugih, kot so ponudnik Can- karjeve založbe. Mladinske knjige in DZS. Kljub resnično skorajda neskončni možnosti izbire knjig na internetu, se večina pravih knjižnih slado- kuscev pred nakupom še ved- no želi pobliže seznaniti s knjigo, jo prijeti v roke in ne- koliko pobrskati po njej. Skratka prelistavanje kon- kretne knjige ima svojo draž, ki je ne more zamenjati no- ben elektronski posrednik. Pri nas si tovrstne užitke torej lahko privoščimo le s tistim, kar nam ponujajo konkretne knjigarne, na konkretnem mestu. Kakšna je ponudba in kakšen knjižni utrip prevla- duje v celjskih knjigarnah bo- mo zato poskušali ugotoviti, kot že rečeno, v prihodnjih prispevkih. Ena boljših slo- venskih pisateljic Maja Novak je na predstavitvi v Celju deja- la, da poskuša pisati takšne knjige, kakršne bi želela brati tudi sama. Lepo bi bilo, ko bi tudi v naših knjigarnah imeli tako izostren čut do knjige in do obiskovalcev knjigarn, da bi ljudem ponudili knjige, ki si jih želijo brati. ZORAN PEVEC Stori predmeti na dražbi la pobudo ravnatelja Pri- itvenega centra Laško Ju- a Jana, ki je že 35 let istni zbiratelj starin, bo- odslej v avli kulturnega lira v Laškem vsako zad- I sredo v mesecu dražbe irih predmetov, frva bo 31. marca, pričela pa bo ob 19.uri. Dražba bo tekala ob pomoči poznaval- fin zbirateljev starin, nad- evala pa jo bo posebna ko- sija. »Dražba ne bo name- rna prodaji ali nakupu dra- *snosti, ampak manjšim fdmetom, na primer svečni- n, uram in bolj kakovost- nim plastikam,« pojasnjuje Jure Jan, ki je prepričan, da bo nova dejavnost kulturnega centra privabila številne zbi- ralce in ljubitelje antikvarič- nih predmetov, ne samo iz celj- ske regije, ampak tudi iz dru- gih slovenskih krajev. JI REKLI SO: r-^ier Ivan Arzenšek, r^sednik Kulturnega JUštva Petrovče, na obč- zboru: »V naše društvo ^clanjenih okoli 400 kraja- UJ^KS Petrovče. Delo je lani j^^Kalo v štirih sekcijah in ^ moškem in mešanem L^em zboru, krajevni ki ima okoli 70 Članov, in v dramski J. Uspešno smo izpeljali prireditev, od tega tri j^^^^rte. Obnovili smo tudi Cp ° ^^ prizidek s pomočjo ^ "jske zadruge Petrovče in etrovče.« T. TAVČAR Grafični preplet svetlega in temnega V Razstavišču Barbara steklene direkcije Premo- govnika Velenje bodo do 16. aprila na ogled dela Anje Jerčič, mlade umetnice iz Ve- lenja, ki zaključuje študij na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. »Večplastnost, ki poseda grafične liste Anje Jerčič, je grajena počasi in postopoma. Nežni prepleti linij tvorijo li- kovno okno, zmodelirano po osnovnih likovnih zakonih. Modelacija barve, ki jo avtori- ca doseže z lepljenjem posa- meznih oblik, je neposredna in odkrita, gradi celotno gra- fično kompozicijo in daje au- ro grafičnemu listu,« je ob razstavi zapisala Nataša Taj- nik. K.L. Repniicove Nabožne V občinski matični knjiž- nici v Žalcu bodo jutri, v petek, ob 19. uri odprli likov- no razstavo Janeza Repnika z naslovom Nabožne. »Podobe strahov, bede in hkrati mistike so danes slikar- ska izkaznica Janeza Repnika, ki kot človek in ustvarjalec vse to globoko doživlja v sebi in potlej po svojih močeh tudi od gledalcev zahteva soočenje,« je zapisala likovna kritičarka Mar- len Premšak, ki bo slikarjeva dela predstavila tudi ob odprtju razstave. V kulturnem progra- mu bosta nastopili kitaristka Marija Alatič in violinistka So- nja Alatič, razstava pa bo odpr- ta do sredine aprila v delovnem času knjižnice. US Življenje te punce V soboto, 27. marca, ob 21. uri se bo v celjskem Kljubu predstavila Miša Gerič z monodramo Življe- nje te punce. Monodrama Lendavčanke Miše Gerič govori o življenju srednješolke, njenih težavah s profesorji, ljubezenskih te- gobah, divjih zabavah in vi- ziji prihodnosti. Pri režiji, scenografiji in izboru glasbe je Miši, drugače dijakinji 3. letnika srednje šole za go- stinstvo v Mariboru, poma- gal direktor gledališča LaLu- na Boris Gyorkoš. US NOVACANOVI GLEDALIŠKI DNEVI PRIREDITVE ■■ J^-S/.JKSAV ' "■.V/,.-" ■"--■VS:'-' ■■»i i GLEDALIŠČE SLG Celje - Vaja zbora - 25. ob 11.30, za abonma Šolski center Lava I, 27 ob 19.30 pa za izven abonmaja, 29. ob 10. uri zaključena predstava in ob 16.30 za abonma Šolski cen- ter Lava in za izven. Kulturni dom Zarja Trnov- Ije 26. ob 19.30 Afrika, v iz- vedbi MKC Medvode, teatra »Afrika in otroci.« Dvorana 11. slovenskega tabora Žalec 27. ob 19. uri Igralec je igralec. Dom krajanov Andraž 27. ob 19. uri Župnik iz cvetočega vinograda. KONCERTI Narodni dom Celje 26. ob 19.30 jubilejni koncert ob 50- letnici Komornega moškega zbora Celje. Kulturni center Laško 27. ob 19.30 koncert Oliverja Dragojeviča. Dom kulture Velenje 25. ob 19. uri 10. jubilejni dobro- delni koncert »Bolero '99«. Orgelska dvorana GŠ Vele- nje 26. ob 19.30 koncert ci- trarjev, 31. ob 18. uri pa kon- cert finaUstov tekmovanja. Kristalna dvorana Rogaš- ka Slatina 26. ob 20. dobro- delni koncert tria Novina iz Otočca, 27. ob 20. koncert MPZ Concordia da Sagittaria in 31. ob 20. zabavna priredi- tev »Borza humorja«. RAZSTAVE Kuhurni center Laško Leon Koporc, od 26. 3. naprej. Občinska matična knjiž- nica Žalec Janez Repnik, od 26. 3. do 15. 4. Savinov likovni salon Ma- nja Vadla, do 29. 3. Likovni salon Celje Žiga Kariž in Sašo Vrabič, do 4. 4. Galerija Mozaik Veljko To- man »Vedute Celja«, do 31. 3. Savinov likovni salon Šte- fan Marflak in Manja Vadla, od 12. do 29. 3. Avla hotela Dobrna Barba- ra Černe, do 2. 4. Slomškova rojstna hiša na Ponikvi razstava likovne de- lavnice na temo Slomšek, do 31. 3. Levstikova soba Osred- nje knjižnice Janez Puch, do 31. 3. Muzej novejše zgodovine Veljko Toman »Kako nastaja slika - od realizma do ab- strakcije«, do 31. 3. Knjižnica Šentjur Marjana Rataj-Artiček, do 31. 3. Mestna galerija Riemer Slovenske Konjice Gaspari- jeve razglednice, do 15. 4. Dom kulture Velenje Alenka Vidrgar, do 31. 3. • Kulturnica Velenje Tanja Plevnik in Pranja Vodušek, do 31. 3. Avla Mestne občine Vele- nje, Heda Vidmar, do 31. 3. Terme Zreče Gorazd Jor- dan, do 15. 4. Banka Velenje, ekspozi- tura Šoštanj Konrad Marin- ček, do 31. 3. Splošna bolnišnica Celje »Matematika na internetu«, do 2. 4. Galerija Volk stalna razsta- va slik Antona in Janeza Rep- nika, jedilnica bolnišnice Niko Ignjatič, do 31. 3., Merx Alica Javšnik, glavna pošta Celje Rajko Mlinarič do 31. 3., Etol Štefan Vrbanič, do 31. 3. OSTALO Pokrajinski muzej Celje - pomladne delavnice od 15.30 do 17.30: 25. materinski dan, 26. barvanje pirhov in 31. bar- vanje in razstava pirhov. Telovadnica OŠ Frankolo- vo - 28. ob 16. uri 8. srečanje narodnozabavnih ansamblov »Ostanimo prijatelji«. Dvorana krajanov Zagrad 26. ob 17. uri prireditev ob materinskem dnevu in dnevu žena. Zadružni dom Ljubečna 27. ob 18. uri prireditev ob materinskem dnevu »Tri ptiči- ce poj o za mojo mamico«, otroške plesne skupine Lučka. Knjižnica Velenje 25. ob 18. uri predstavitev knjige At- lantida. Kulturna dvorana Ponik- va 26. ob 19. uri. Kulturni dom Šentvid pri Planini 27 ob 19. uri - prireditev ob mate- rinskem dnevu. Kulturni center Laško 31. 3. ob 19. uri dražba antikva- ričnih predmetov. SOLA LETENJA Z JADRALNIMI PADALI MIRAN ŽEROVNIK, Attemsov trg 23. 3342 Gornji Grad, tel./fax: 063/843-296. GSM: 041/402^56 MARKO LORENČAK, Zabukovica 833. 3302 Chžfi, tel.: 063/719-358, GSM: 041/616-056 E-mail: skY@siol.net □oživite lepote Slovenije tudi z višine -poletite z jadralnim padalom! VPISUJEMO V začetne »L« tečaje in organiziramo polete v tandemu. VROČA TEMA 10 Zakon za Novakove Komunalna zgodba iz Zagrada ali: kdo od inšpektorjev se bo oklical za pristojnega? v zaselku Zagrad, ki šteje približno šestdeset stanovanj- skih hiš, nimajo sistema javne kanalizacije, ki bi ga prel)ival- ci lahko uporabljali. Vsakdo je iztok fekalnih voda uredil po svoje, le malokdo po predpi- sih. Fekalije so iz neustreznih pretočnih greznic usmerili po kanalih v bližnje cestne jarke ali potoke. Pred šestimi leti je prvi sosed naznanil inšpektor- jem svojega soseda, zdaj je prijavljeni sosed, razburjen zavoljo kazni, prijavil inšpek- cijskim službam ves Zagrad. »V začetku leta 1993 nas je obiskala cestno komunalna inšpektorica Špela Koželj Resa- novič in zahtevala pojasnilo, zakaj imamo iztok fekalij ure- jen direktno v cestni požiralnik z rešetko, namenjen meteor- nim vodam. Takrat smo poja- snili, da imajo na podoben ali še manj primeren način kanali- zacijo urejeno vsi lastniki hiš v Zagradu,« je povedala Milena Novak. »Kljub temu smo kma- lu dobili odlok, da smo naš odtok fekalnih voda dolžni za- preti.« Po zakonu o cestah in pravilniku o obnavljanju, red- nem vzdrževanju in varstvu cest je namreč na cesto - njen sestavni del so tudi naprave za odvodnjavanje - prepovedano odvajati vodo, gnojnico, odpla- ke in druge tekočine. Novakovi prijavijo Zagrad »če mi kršimo zakon, ga krši- jo tudi ostali krajani. Vsi protiza- konito uporabljamo iste kana- le,« je dejala Milena Novak. Nje- ne pritožbe, ki jo je obravnaval glavni republiški prometni inš- pektor, niso upoštevali, saj v postopku niso presojali ravna- nja drugih krajanov, ampak zgolj primer Novakovih. V zavr- nitvi pritožbe so vendarle zapi- sali, da mora pristojni inšpektor ukrepati tudi glede drugih krši- teljev, če je stanje dejansko tak- šno, kot ga navajajo pritožniki. »Lani smo iztok fekalij uredili tako, da triprekatno greznico sproti izpraznjujemo. Ker odto- ka nismo zaprli, smo prejeli dva sklepa o plačilu denarne kazni, prvič v višini 50.000 tolarjev, drugič v višini 60.000 tolarjev,« je povedala Novakova in prista- vila: »Naj kaznujejo vse ali niko- gar. Zakon ni pisan samo za družino Novak! Zato smo urad- no zahtevali, naj odgovorne inš- pekcijske službe ukrepajo tudi zoper ostale kršitelje.« Tako so 5. marca letos občinski inšpek- cijski službi poslali prijavo, v kateri zahtevajo, naj vsi krajani Zagrada - brez izjeme - v 20 dneh prejmejo odlok o zaprtju odtoka fekalnih voda. Inšpektorji iščejo pravega Zakaj so inšpektorji pred še- stimi leti ugriznili v primer No- vakovih? »Ukrepali smo na os- novi prijave, izrabili zakonska pooblastila in postopek, ki smo ga začeli, tudi izvedli do kon- ca,« je pojasnil Jurij Kos, glavni prometni republiški inšpektor. Zakaj niso ukrepali zoper osta- le kršitelje? »To ni čisto res,« je še dejal Kos, »saj se s to proble- matiko ukvarja odgovorna ob- činska inšpekcija.« Ni bilo tako. Milena Novak je prijavo naslovila na oddelek za okolje in prostor Mestne obči- ne Celje in občinskega inšpek- torja za ceste Sandija Horvata smo povprašali, kaj bo sledilo, a je zatrdil, da nima pristojnosti za urejanje problemov, pove- zanih s kanalizacijo. Tako ime- novano »okoljevarstveno za- devo« so odstopili v reševanje celjski enoti inšpektorata RS za okolje in prostor, vodja inšpek- cije za okolje Aleksander Bu- kanovsky pa nam je povedal, da zadeve ne bodo obravana- vali, saj so za razreševanje problemov lokalnega značaja, povezanih z bivalnim okoljem, zadolžene lokalne inšpekcijske službe, ki jih mora imeti vsaka mestna občina. Znova so nas napotili na inšpektorja Horva- ta, vendar je vztrajal, da nima ustreznih pooblastil, in dodal. da je včasih treba o vprašanju pristojnosti sprožiti celo ustav- ni spor. Novakovi so se pritožili tudi na izrečeno denarno kazen in od Ministrstva za promet in zveze 10. marca prejeli odloč- bo, da jim kazni ni treba po- ravnati. V teh dneh so prejeli tudi obvestilo občinskega inš- pektorja za ceste in republiš- kega inšpektorja za okolje, v katerem pojasnjujeta, da nji- hove prijave zoper ostale krši- telje v Zagradu nista dolžna obravnavati. Kdo je potemtakem pristojen obravnavati prijavo Novako- vih? »Ukrepala bi lahko oba, tako občinski kot republiški inš- pektor,« nam je dejal Ivan Pfei- fer, načelnik oddelka za okolje in prostor Mestne občine Celje. Prvi bi se lahko oprl na občinski odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih voda, drugi na zakon o varstvu okolja. Kanal odpadnih voda? Ko so krajani v Zagradu gra- dili, so bili dolžni urediti nepre- točno triprekatno greznico in v vsaki hiši bi morali vsak mesec poskrbeti za odvoz od 15 do 20 kubikov fekalne vode. Praksa je drugačna. Namesto nepretočnih grez- nic ima večina lastnikov hiš pretočne greznice, ki jene po predpisih. Pei^^i de, ki sicer opravijo kanalih, navsezadnje n? jo v okolju in ga onesna/ Stanovalci drug drugen)j| zročajo jezo in smrad, nevšečnosti zaradi izlivaj nih voda v okolje povg^^ saj je zemlja vse manj p^^j na, število prebivalcev pa ^ Problem komunalne n, jenosti se z dopisovanje^ pekcijskim službam in ^ kanjem kazni posamez^j gotovo ne bo razrešil, v kem urbanem okolju bi n, poskrbeti ne le za vod; temveč tudi za pravilno o^ njavanje. V Zagradu bi u potrebovali kanal odpj voda. Letos naj bi Zavo planiranje in izgradnjo i^ urbanistični načrt celovita munalne sanacije, na os katerega bo mogoče pripi investicijski načrt. Verjetn( do morali nekaj denarja v jektu sanacije primaknili posamezniki, ne le občina KSENIJAH Foto: GREGOR Ki S podobnimi problemi munalne neurejenosti i celjski občini ne srečuje v Zagradu, temveč tudi \ šnici, v delu območja ( Šmartinskega jezera i Šmartnem v Rožni delim Eden od iztokov fekalnih voda v potok v Zagradu. 6jstrčanr grozijo z zaporo Zaradi obnavljanja nadvoza bo regionalka v Marija Gradcu zaprta - Obvoz po neurejeni cesti mimo Ojstrega Kadar ob močnem deževju voda poplavi cesto pod želez- niškim nadvozom v Marija Gradcu, je mogoče do Laške- ga po najkrajši poti priti pre- ko naselja Ojstro. Ker so v teh krajih neurja pogosta, je cesta skozi Ojstro postala stalna ob- voznica, kar pa gre ljudem, ki živijo tam, že pošteno na živ- ce. Cesto, ki je makadamska in je na nekaterih odsekih bolj podobna kolovozu, vzdr- žujejo namreč sami, in vse, kar sproti za silo popravijo, jim »odnese« gostejši promet. Zato so ob nedavni napove- di, da bo zaradi temeljite pre- nove kamnitega nadvoza v Marija Gradcu promet proti Laškemu za približno deset dni zopet stekel skozi njihov kraj, zagrozili, da bodo cesto zaprli, če je občina še pred začetkom obvoza ne bo teme- ljito popravila. Slovenske že- leznice so sicer laškemu ko- munalnemu podjetju že naka- zale 300 tisoč tolarjev za gra- moz, s katerim naj bi zasuli največje luknje, vendar je to za prebivalce Ojstrega, Reke in drugih naselij ob cesti premalo. »Pesek bo ob povečanem pro- metu takoj odneslo,« pojasnju- je Zvonko Šuhel, ki so ga kra- jani zadolžili, da se v njihovem imenu pogaja z laškim župa- nom in predstavniki komuna- le. »Zato zahtevamo, da se ko- munalno podjetje loti temeljite sanacije ter cesto razširi in na- redi propuste. Tako bi končno pripravih tudi solidno podlago za asfaltno prevleko, za katero prosimo že nekaj let, pa nas ne v občinski upravi ne v krajev- nih skupnostih Laško in Marija Gradec nočejo slišati.« Sporni makadamski odsek, dolg nekaj manj kot 1900 me- trov, leži namreč na območju obeh krajevnih skupnosti, kra- jani pa pravijo, da marijagraška za svoj del vendarle skrbi ne- koliko bolje kot laška. »V zad- njih desetih letih smo iz Laške- ga za cesto dobili le kakšnih dvajset kubičnih metrov peska, za vse ostalo smo morali po- skrbeti sami,« se huduje Rado Ruder z Reke. »Morali bi vide- ti, kako je bilo po poplavi, ko so se avtomobili pogrezali v blato. Takg pa je pravzaprav ob vsa- kem večjem deževju, ko se mimo nas vozijo v Laško iz vseh krajev in naselij od Marija Gradca do Šentruperta.« Zvone Šuhel je o zahtevah prebivalcev Ojstrega in okolice v začetku prejšnjega tedna ob- vestil laškega župana Jožeta Rajha in že čez nekaj dni so si predstavniki komunalnega podjetja cesto ogledali ter izra- čunali, da bi sanacija, kakršno zahtevajo ljudje, stala okrog 4 milijone tolarjev. Seveda pa og- ledi in izračuni še ne pomenijo, da bo občina oziroma njeno komunalno podjetje cesto tudi sanirala. Vendar časa za odloči- tev ni več veliko. V Slovenskih železnicah so povedali, da bo- do železniški podvoz v Marija Gradcu začeli obnavljati 10. aprila. Brez vode v tretje tisočletje Slaba cesta pa ni edini prob- lem, ki žuli ljudi z Ojstrega, Reke in še nekaterih drugih zaselkov v tem delu laške obči- ne. Čeprav so od občinskega središča oddaljeni le dva tisoč metrov po zračni črti ali nekaj več kot štiri kilometre po viju- gasti cesti, nimajo pitne vode. V preteklih letih so že nekajkrat prosili vodstvo občine, naj jih vendarle priključi na mestni vodovod, a doslej niso naleteli na pravo razumevanje. »Neka- teri imajo vodnjake, večina si pomaga z zbiranjem deževni- ce, vsi skupaj pa smo v sušnem obdobju odvisni od gasilcev, ki nam vodo dovažajo v cister- nah,« pravi Zvonko Šuhel. Krajani Ojstrega so v zaf leta 1996 na svoje hude te opozorili tudi takratnega ž na Petra Hrastelja in ga pr naj jim pomaga. Odgovoril je, da je dopis predal komi nemu podjetju, kjer pa so( čanom povedali, da za s izgradnjo vodovoda sicei kakšnih posebnih ovir, vei nimajo denarja. Kljub temu Rečani ustanovili posebni bor za urejanje komunalnili dev in naredili seznam ga dinjstev, ki bi se priključila mestni vodovod. Zbrali so podpisov. Do lanskega pr« lilnega časa se ni zgodilo takrat pa so prišli delavci Podjetja za urejanje voda O ter opravili nekaj meritev, osnovi katerih so, pravi Zv« Šuhel, pripravili projekt za«3 cijo vodovoda Gaberno-Trc in izgradnjo vodovoda Ojstf »Celjani so projekt 14 nuarja letos predali vodji' činskega oddelka za investi' in prostor Juretu Križniku mi je zatrdil,« dodaja Šuhel,^ ga bo takoj pokazal Mi^' Kačiču, ki v pivovarni, odk^ prevzela upravljanje z o''' skimi vodovodi, skrbi področje. Tega doslej še ni^ redil, pa tudi sicer niti žof niti ostali v občinskem vo nočejo o naših težavah pr^^ slišati. Jože Rajh mi je f časom na enem od svojih si hodov po naših krajih le ni' grede navrgel, naj pred 2000 ne računamo na ^^ Prav žalostno je, da se ^ mo na pragu tretjega tiso^ boriti za takšno osnovno ^^ kot je tekoča voda v hiši. žalostno pa je to, da bo pivovarna čez nekaj ni^^, začela polniti vodo v stek'^ in jo prodajati po Sloven')' Ojstrem, kjer smo od ^ oddaljeni le nekaj kiloijj^ pa je nimamo niti v pip^ , ■■IBM JANJA INT'^ Če občinska uprava v Laškem ne bo poskrbela za ureditev ceste na Ojstrem, krajani po njej ne bodo dovolili obvoza. NASI KRAJI IN UUDJE 11 Za soncem na morje Sto kmečkih žensk gre na morje v petek - Pester program petek, 26. marca, se bo ji morju odpeljalo sto gčkih žensk, ki so bile iz- lane za sodelovanje na 27. jjju v organizaciji NT-RC. ^dhod dveh Izletnikovih av- ^jj^jsov bo točno ob Z uri zju- z Izletnikove avtobusne Ijtaje. Potovale bodo lahko le lie potnice, ki so bile izžreba- ^ ne pa tudi njihove morebit- ' zamenjave! Ob vstopu v (jobus bo potrebno oddati jirdilp, ki se bo po podatkih filialo s spiskom potnic. Tudi 1(0 se želimo izogniti more- inim »padalcem«, ki bi ka- nuje povzročili nejevoljo in fiipravičeno govorjenje o ne- iijtenosti. Prvi postanek bo že v Šem- 0 V Savinjski dolini v prijaz- .m gostišču Zvoneta Štorma- na, ki zadnja leta redno ponudi roko prijaznosti kmečkim žen- skam, udeleženkam svojevrst- nega izleta. Naslednja postaja bo ogled Postojnske jame, ki so jo za obiskovalce odprli pred natanko 180 leti. Tretja in zadnja postaja pa bo imeniten hotel Lucija v Portorožu, kjer ekipa pod vodstvom direktorja Borisa Butinarja pripravlja pri- srčen sprejem z dobrodošlico. Vse potnice bodo dobile šopke svežega sredozemskega cvetja z oljko in rožmarinom, kar bo- do prav gotovo na cvetno ne- deljo s posebnim ponosom od- nesle v domačo cerkev. V Luciji bo zvečer družabna prireditev, v soboto dopoldne pa ogled Pirana s cerkvijo sv. Jurija, kjer kmečke žene čaka novo prese- nečenje. Izlet ne bi bil popoln, če ne bi potnicam omogočili tudi vožnje z ladjo po delu slovenskega morja. Po kosilu se bo ženska stotnija vrnila do- mov. Med izvajalci letošnjega programa je precej novosti. Na večerni prireditvi bo igral odlični ansambel Cvet iz Ra- deč, pela pa bo vokalna skupi- na Trs iz Nove Cerkve, ki bo pred tem pripravila manjši koncert v Postojnski jami. Trs bo spremljal trio Vikija Ašiča. Čarovniške mojstrovine bosta predstavila Jani in Sabina Jo- šovc, v avtobusih pa bosta igrala na harmoniko in stresa- la šale Janko Mogu in Jože Križnik. V tednu med začetkom pomladi in cvetno nedeljo bo tako sto kmečkih žensk v spremstvu ekipe NT-RC in go- stov prav gotovo doživelo dva lepa dneva, drugačna od njiho- vega vsakdanjika, v katerem ne manjka težkega dela na kmetiji. TV Skrb za koči na Bukovici in Sentjungertu j Planinsko društvo Žalec Iružuje 496 članov. Med Dgim skrbi za koči na Bu- I jvici in v Sentjungertu. i Na občnem zboru so ugod- i i ocenili opravljeno delo. 1 |)ešno je deloval mladinski iiek, ponovno je zaživelo itiodništvo, za kar gre priz- inje Dušanu Šipu, delovni J bili tudi planinska sekcija Jnikva, ki jo vodi Dani Jelen, I planinska sekcija Galicija, iskrbi za redno vzdrževanje laninske koče Šentjungert. Letos načrtujejo tudi nadalj- leurejanje obeh koč. »Na koči tntjungert bodo Galičani ure- lili gostinsko sobo, prostor za letišče, na mežnariji pa v ok- iru sredstev zaščitili lesene ^le, predvsem pa je potrebno »praviti streho. Pri koči na ^kovici pa je potrebno popra- "i tovorno žičnico, večji poseg " gradnja novega zbiralnika ^vodo, obnoviti bo treba in- ventar, zaščititi zunanji opaž itd.« je povedal predsednik pla- nincev Janez Meglič Občni zbor je popestril me- šani planinski pevski zbor, ki ga vodi Mira Kodrun, Rok Ko- drun, predsednik MO PD Ža- lec, pa je ob diapozitivih pred- stavil nekaj zanimivih utrinkov s svojega lanskega potovanja po Tibetu. T. TAVČAR Janez Meglič Usodni strel je Edija priklenil na voziček Pred dnevi se je v Sloven- skih Konjicah začela huma- nitarna akcija, v kateri zbirajo prispevke za pomoč Ediju Ravnjaku. Triintridesetletni Konjičan potrebuje nov inva- lidski voziček, vendar si na- kupa ne more privoščiti. Tak voziček stane okrog mi- lijon tristo tisoč tolarjev. Nekaj bo prispeval Zavod za zdravs- tveno zavarovanje, najmanj petsto tisoč tolarjev pa bo pre- malo. Zato so na območni or- ganizaciji Rdečega križa odprli poseben žiro račun (številka 50720-678-50 176, s pripisom za Edija), na katerem zbirajo sredstva za pomoč. Edi Ravnjak je invalid že os- mo leto, odkar mu je strel iz pištole - namenjen drugemu - v disku v Bezini prestrelil glavo. Edi je kot varnostnik posredo- val v pretepu, toda eden od sprtih je potegnil pištolo in us- trelil proti nasprotniku. Edi je skočil vmes in kroglo prestre- gel s svojo glavo. Ko se je po štirinajstih dneh prebudil iz ko- me, njegove noge in roke niso več delovale kot bi morale. Zdaj živi Edi sam v bloku v Slovenskih Konjicah. Rad se odpravi na sprehod ali lovit ribe, vendar se lahko zunaj gib- lje samo na vozičku. Sedanji je že uničen, pogosto se pokvari. Za novega mora Edi zbrati vsaj petsto tisoč tolarjev, česar pa si ob nizkih prejemkih in precejš- njih stroških za vsakodnevno življenje ne more privoščiti. Zaposleni v zabavišču Taran- tela v Slovenskih Konjicah so se zato že odločili, da v sodelo- vanju z lokalnim časopisom Novice in Radiom Rogla del izkupička (najmanj sto tisoč to- larjev) petkovega koncerta Pe- tra Graše v tem zabavišču na- menijo za pomoč Ediju. Vesel pa bo tudi vsakega najmanjše- ga prispevka. B. P Z MOJEGA OKNA Dragi, podari mi drevored! Ne vem, če si vi še kaj zaželite ob pomladnih žen- skih in ljubezenskih prazni- kih, ampak če bi mene kdo vprašal, kaj si želim, bi si namesto šopka zaželela dre- vo. No, megalomanska kot sem, bi si še najraje zaželela kak drevored, da mi poboža oči, napolni pljuča s kisi- kom in me prepriča, da ži- vim v mestu, ki zna biti bolj zeleno kot kakšno drugo. Čeprav živim na čisto dru- gem koncu Celja, bi si najprej zaželela drevored ob Mari- borski cesti. Kadar se moram od hudinjskega izvoza z avto- ceste po tej grdi aveniji prebiti do centra, me po očeh tolčejo razgledi na pločevino pred mano, za mano in za stekli ob razruti cesti. In ker je v koloni veliko časa, me udarijo še po živcih in začnem preklinjati profitno miselnost novodob- nih avtosalonarjev, ki jim na kraj pameti ne pade, da bi svoj blišč postavili za očem prijaznejše drevorede na svo- ji parceli. Potem bi si zaradi ugleda Celja zaželela drevored ob Dečkovi cesti, kjer pogled si- cer umirja travnat hribček Golovca in tam na začetku celo nekakšni nastavki po- gozditve, ampak ko se sredi razbeljenih poznopoletnih dni tam natepejo avtomobili z vseh koncev Slovenije, bi bil prav vsak voznik in pešec hvaležen za senco malce več- jih in hitro rastočih dreves. Zaradi mestnega ugleda in pomirjevalnih učinkov zelene barve bi si želela resen drevo- red ob vsej celjski obvoznici - od Medloga do Teharij, da me moji neceljski znanci ne bi vsakič znova, ko se odprav- ljajo kozjanskim blagodejno- stim nasproti, obveščali, kako čudno zgleda tole naše me- sto: same fabriške hale, tako na očeh, Celjani pa tega sploh ne registriramo. Če bi potem pošteno ozele- nili še Ljubljansko cesto in nato vsem poslovnim in več- stanovanjskim novograd- njam z občinskim odlokom predpisali ozelenitev robov lastnih parcel, bi se pa čez nekaj let zagotovo lahko kitili s slovesom mesta, ki ima na primer največ dreves na kva- dratni kilometer mestnega zemljišča ali pa celo na glavo prebivalca. Vsaj v nečem bi bili najboljši in vsaj malce iz- virni! Saj vem, da drevesa niso poceni, da vedno prepočasi rastejo za želje sedanjih mestnih prebivalcev, da mo- rajo biti rešitve premišljene in drevesa prava, da jih mora nekdo zasaditi in jih potem še vzdrževati, da... Vse to vem, ampak zakaj bi se vedno naj- prej ukvarjali z ovirami? Men- da je slavni Piccaso nekoč re- kel, da kdor hoče, vedno naj- de način, kdor noče, najde vedno izgovor. Če bi hoteli, bi to zagotovo lahko izpeljali. Morda bi lahko celo potrkah na dobre namene prej poplju- vanih podjetnikov in bi jim ponudili sodelovanje v veliki ozelenitvi mesta? Pa če bi jim zato magari ob vsako drevo postavili lično tablico z re- klamnim napisom! Zelena filozofija je že malce zaprašena in ekologi izgublja- jo sapo, ampak to, o čemer sanjam, ni politikantsko fan- taziranje, ampak duh mesta, ki se na pomlad odene v zele- ne poganjke in iz njih črpa novo moč in veselje do življe- nja, ki mu ga tako manjka. P.S.: Resda socialistično obarvane akcije že dolgo niso v modi, toda ozelenitev mesta bi lahko bila močan faktor povezovanja ljudi, ki bi si dre- vesa podarjali med seboj. In bi se v svojih drevoredih ob kakšnem posebnem prazniku tudi zbirali. Ej, zakaj pa ne bi imeli lokalnega praznika mestnih drevoredov? Piše: PIKA KUKERL Šentjurski planinski zbor Planinsko društvo Šentjur pripravlja za jutri, v petek, marca, redni letni občni zbor, ki bo v hotelu Šentjur, bodo med drugim govorili o letošnjih načrtih. V letošnjem programu izletov, pohodov in prireditev imajo J^isk Čemšeniške planine, Golice, Ratitovca ali Blegoša, Kofc, ■^^na ali Begunjščice ter Kopitnika. Za začetek so pripravili spominski pohod na Resevno, kjer načrtujejo tudi prvomaj- srečanje, počastitev obletnice postavitve stolpa, kostanjev piknik ter planinsko predavanje. Med njihovi načrti so prav i^j^o dan planincev na Okrešlju, pot od Litije do Čateža, pot i^^favju nasproti na goro Oljko ter pohod Dramlje-Žiče. I Uradne ure planinske pisarne so vsak četrtek med 14. in 15. različne informacije pa je mogoče dobiti še na telefon- ijah številkah predsednika društva Ivana Stražeta (tel. 740- I dopoldan in 740-945 zvečer). BJ Pohod po obronkih Celja pisarna Celje - zdravo mesto in Planinsko Uštvo Celje sta minulo soboto priredila že 6. pohod po ''^onkih Celja. ""'bližno 45 pohodnikov je ob 9. uri krenilo od Splavarja v jj^^^^nem parku po Savinjskem nabrežju, preko Lise na Hom l^^liirno Zgornje Košnice do Lovskega doma. Privoščili so si j^^Jsi počitek ter se okrepili s toplim čajem in malico. Mimo J^a so se vrnili v Mestni park, kjer se je malo po 13. uri tudi zaključil. AB Bodoči kmetijci so morali odgovarjati na težka vprašanja. Najboljši mladi iz Gorele Na Vrhu nad Laškim so se mladi, bodoči kmetijci pomerili v tekmovanju »Mladi in kmetijstvo«. Zbralo se je osem ekip, in sicer Vrh, Grahovše, Svibno, Leskovec, Rečica, Klinčki, Žigon in Gorelce. Tekmovanje sta ob pomoči Zavoda za goz- dove - KE Radeče in Veterinarske postaje Laško pripravila Društvo podeželske mladine Laško-Radeče in Enota za kmetijsko svetova- nje Laško. Tekmovalci so morali odgovarjati na vrsto zares težkih vprašanj iz vsakdanjega življenja kmeta, na primer o negi mladega gozda, gojenju gozdov, bolezni drobnice, kmetijski politiki in kulturi vin, ki so pokazala, da mora biti danes napreden evropski kmet zares vsestransko izobražen. Zmagala je ekipa iz Gorele, ki so jo sestavlja- li Primož Gunzek, Gregor Zalokar in Adrija- na Škobrne. Druga je bila ekipa iz Rečice, tretja pa ekipa iz Grahovš. Zmagovalna ekipa se bo udeležila regijskega tekmovanja, ki bo 27. marca v Bistrici ob Sotli, državno tekmova- nje Mladi in kmetijstvo pa bo 10. aprila na Srednji kmetijski šoli v Novem mestu. JP 12 NASI KRAJI IN UUDJE Najboljši so v Lučah v okviru 13. slovenskega otroškega festivala Turizmu pomaga lastna glava so iz- brali najboljšega iz takoime- novane velenjske regije. Zmagali so osnovnošolci iz Luč, ki se bodo sredi aprila pomerili na državnem tek- movanju v Lendavi. Na območnem tekmovanju, ki je bilo prejšnji teden v velenj- skem Domu kulture, je med devetimi osnovnimi šolami iz Šaleške in Zgornje Savinjske do- line ter Koroške zbrala največ točk šola Blaža Arniča iz Luč. Tekmovanja, ki ga je pripravila velenjska osnovna šola Šalek, se je udeležilo 140 tekmovalcev ter 12 mentorjev in spremljeval- cev, ki so se lodli letošnje teme Moj kraj - turistični kraj. Učenci so do januarja pripravljali razi- skovalne naloge na to temo, prejšnji teden pa so pripravili o svojem kraju razstavo ter. odr- sko predstavitev. Glavna organizatorka regij- skega tekmovanja je bila Re- nata Meža, ki je na šoli Šalek mentorica turistične dejavno- sti. BJ Stari rezervoar pri Planinskem domu je treba temeljito obnoviti. Kulinarika vabi Sejem Kulinarika v Ljub- ljani se kot samostojna pri- preditev predstavlja četrtič. Umešča se v čas pred veliko nočjo, in je eden pestrejših in zanimivejših. V prete- klem letu si ga je ogledalo trideset tisoč obiskovalcev, vsaj toliko pa jih pričakujejo tudi do 27. marca. Sejem je zbral najpomem- bnejše domače in tuje ponud- nike prehrane in opreme. So- deluje 316 razstavljavcev iz 17 držav, zasedajo pa 8000 m^ razstavnih prostorov. Poleg Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinars- tvo Slovenije, ki v hali A pri- pravlja posebne zanimivosti, so za popestritev poskrbeli kuharji. V hali G je vse do predzadnjega dne prvo tek- movanje mladih kuharjev, razglasitev najboljših pa bo jutri. Obiskovalci lahko mlade kuharje opazujejo pri njiho- vih spretnostih, pripravljene menuje pa lahko po simbolič- nih cenah tudi poskusijo. Poleg številnih drugih po.- nudnikov, ki pripravljajo naj- različnejše vsakodnevne po- kušine, predstavitve in na- gradne igre, se na razstavnem prostoru v hali B predstavlja še Avstrijska gospodarska zbornica, ki je velik del nasto- pa namenila promociji kandi- dature za Olimpijske igre treh dežel leta 2006. Precoj novosti predstavljajo tako domača kot tuja podjet- ja, ponujene izdelke pa so opremili še z ugodnimi veli- konočnimi popusti. Skupaj z vstopnico vsak obiskovalec prejme še knjižico iz zbirke Kultura prehranjevanja, to- krat namenjeno penečim vi- nom. Mlekarna Celeia iz Arje vasi se na letošnjem sejmu pred- stavlja v hali A2 z novimi na- mazi in deserti Zelene doline na osnovi skute, jogurta in masla. Največ pozornosti na- menjajo predstavitvi prvega probiotičnega sira v Sloveniji - LCA. Sejem je odprt od 10.00 do 19.00 ure, enotna vstopnica je 850 tolarjev, za otroke od 6. do 16. leta in upokojence 650 tolarjev, invalidi s sprems- tvom imajo brezplačen vstop. Za ogled sejma nudijo Sloven- ske železnice pri nakupu po- vratne vozovnice 40 oz. 50- odstotni popust (ob povratku pokažete vstopnico!). ...............................................................^ MK Droge med srednješolci Zavod za zdravstveno varstvo Celje je v letu 1998 po metodologiji ESPAD opravil raziskavo o upora- bi alkohola, tobaka in ne- dovoljenih drog med dijaki srednjih šol celjske regije. V vzorec je bilo zajetih 1110 dijakov 38 razredov prvih in tretjih letnikov srednjih šol. Rezultati raziskave kaže- jo, da je med dijaki najbolj razširjena uporaba alkohola in tobaka. V zadnjem mese- cu pred anketiranjem je bilo opitih 33 odstotkov dijakov, cigarete je redno kadilo 27 odstotkov dijakov. Marihua- no ali hašiš je že kdaj posku- silo 23 odstotkov dijakov. Dijaki močno podcenjujejo tveganja, ki jih prinaša upo- raba alkohola, tobaka in tu- di nedovoljenih drog. Z ugotovitvami raziskave ter s preventivnimi prizade- vanji za zmanjšanje upora- be drog med mladimi bo Zavod za zdravstveno vars- tvo Celje v raziskavi sodelu- joče šole in širšo javnost seznanil v četrtek, 25. mar- ca, ob 12.30 uri, v Narod- nem domu v Celju. NKJ Vodovod na Paski Kozjak še letos Krajani Paškega Kozjaka vsako leto spra- vijo »pod streho« kakšno večjo naložbo. Prejšnja leta so se ukvarjali z elektrifikacijo in asfaltiranjem ceste, letos pa so se s po- močjo denarja iz velenjskega občinskega proračuna ter s približno enakim deležem lastnega prispevka, lotili izgradnje vodo- vodnega sistema iz Pake proti vrhu. Precej debela snežna odeja je onemogočila predviden potek gradnje rezervoarjev in pod- postaj, a gradbinci bodo z deli zdaj pohiteli. Ker na Paškem Kozjaku ni vode niti za polovi- co krajanov, stare instalacije pa so dotrajane, je za obstoj in razvoj kraja, razvejanega po jugozahodnem pobočju, vodni vir življenjske- ga pomena? Če bodo gasilci še letos dovažali vodo iz Velenja in Dobrne, pa naj bi že v drugi polovici leta to vlogo prevzel sodoben sistem Komunalnega podjetja Velenje, ki bo upravi- telj nove veje vodovoda v dolžini približno 5 kilometrov. JOŽE MIKLAVC Naš vrtec je kot nov! Danes, v četrtek dopoldne, so ponovno odprli prenovljeno enoto Aljažev hrib vrtca Tončke Čečeve Celje, ki jo je jeseni uničila poplava. Narasla voda je zelo poškodovala stavbo enote, ki jo je obiskovalo 57 otrok od prvega do sedmega leta starosti. Vendar se jo je po oceni strokovnjakov Marlesa splačalo popraviti. Po novem letu so tako začeli s sanacijo ter jo v roku končali. Prenovili so stene, ki so iz materiala, ki ne vpija vode, izsušili in prenovili so tla, okna in fasado ter kupili novo opremo. Denar za prenovo so pridobili iz zavarovalnine za objekt, nekaj pa so prispevali sponzorji. Vrtec je osnovne šole v Sloveniji in podjetja, s katerimi sodeluje, zaprosil za pomoč in tako zbral 1,1 milijona tolarjev za končno ureditev pred vselitvijo. Nanjo so vzgojiteljice, starši in otroci že težko čakali, saj je v času prenove oddelek priprave na šolo gostoval v enoti v Aškerčevi ulici, ostali pa v Gaberju. TC, Foto: GK V SPOMIN Emil Milan Marinšek Pred nedavnim so na ljub- ljanskih Žalah položili k zadnjemu počitku obliko- valca in slikarja Emila Mila- na Marinška. Rodil se je ma- mi Anici in očetu Karlu 9. januarja 1934 v Kozjem. Mama je bila gospodinja, oče pa uslužbenec. Oba sta bila dobra solo pevca, oče je bil vrsto let osrednji igralec na kozjanskem odru. Emil Milan je med nemško oku- pacijo v Kozjem obiskoval osnovno šolo. Ker tedaj v tem slikovitem kraju pod Vetrnikom še niso imeli osemletke, je moral z enaj- stimi leti v Celje v internat, da je lahko končal nižjo gimnazijo in začel hoditi v višjo, vendar se je z nje leta 1952 prepisal na Šolo za umetno obrt v Ljubljani - danes je to Srednja šola za oblikovanje. Tam je spoznal sošolko Magdo, svojo bodo- čo soprogo. Leta 1957 je di- plomiral pod mentorstvom prof. Nika Kralja in bil nato oblikovalec za notranjo opremo pri Stolu v Kamni- ku, zatem pa pri Slovenija- lesu v Ljubljani, kjer je ostal do upokojitve leta 1990. S slikarstvom se je sezna- nil že med vojno v Kozjem, zatem pa v celjski gimnaziji pri profesorju Ščuki. Še bolj poglobljeno pa seje s slikars- tvom ukvarjal na Šoli za umetno obrt, kjer so ga učili znani profesorji Nikolaj Omersa, Vladimir Lakovič, Zoran Didek, Stane Kumar in drugi. Že tedaj je najbolj vzljubil akvarelno tehniko. Likovno je opremil oziroma ilustriral tudi knjige: Za- klad ilirskih gusarjev, Us- koška nevesta in Thomas Alva Edison, ki so izšle pri koprski založbi Lipa. Kakor v slovo od nepozabnega koz- janskega sveta je ilustriral knjigo Planinčeva Micka, ki jo je napisal njegov brat Marjan, in ki je izšla lanL Ob številnih skupinskih razstavah je imel tudi mno- go samostojnih, zadnjih pet- najst let pa je skoraj redno razstavljal s svojo ženo Mag- do. Bil je redni gost ljubljan- skih galerij Commerce, Gale- rije Lek, Slovenijales, Kultur- nega doma Španski borci, razstavljal pa je tudi v Slo- venskem domu v Gorici, na gradu Podsreda, v Kranjski Gori in drugje. Zadnjo skup no razstavo sta imela z v galeriji Loterije Sfovenij lani jeseni. Emil Milan Marinšek j bil talentiran slikar z občut kom za realizem, vendar, izrednim osebnim odnosom do samostojne poetike, i^i akademijo se ni vpisal, kajt doma so bili še trije bratje^ ki jih je vzdrževal oče - Pete;^ Marjan in Karli - in vsi triji so študirali. Z brati je v letih 1960-1% posnel veliko diapozitivov' kozjanskimi domačijami, znamenji, potmi, ljudmi pn kmečkih opravilih. S ti izredno dediščino fotogral skega spomina je v mno^a čem ohranil podobo Kozjan skega pred potresom leti 1974. Diapozitive je tudijav no prikazoval po dvorani na Kozjanskem. V knjigi Med Bočem in Bohorjemji naslovnica z njegovim po snetkom, pa tudi veliko foto grafij v omenjenem zborni ku. Leta 1960 je na magnt tofonski trak posnel kozjan ski cerkveni pevski zbor Po- snetek so predvajali na ljub- ljanskem radiu v oddaji Spomini. Žena Magda mu je povila sina Romana in hčerko Dio- no. Zadnja leta je bil razpet med ljubeznijo do Kozjan- skega, ki ga je največkrat zapisoval v svojih akvarelih in družino, ki živi v Ljublja- ni. Zlasti veliko se je posvi- čal svojim štirim vnukom. Leta 1998 se ga je lotili zahrbtna bolezen, ki je mogel premagati. Odšel ji tiho kakor človek, ki mti^ življenjepis ni treba polagal' velikih in donečih besed a njegovih dejanjih, da bi jtl' naredili večje kot so v resnio bila. Bil je preprosto del svi- ta, ki ga je imel rad in mu bo dobroto vračal s hva- ležnim spominom. DRAGO MEDVED Na dnevih slovenskega izobraževanja Dnevi slovenskega izobra- ževanja so prireditev, ki že vrsto let spremlja razmere in dosežke, zadnje čase pa pred- vsem novitete vseh javnih za- vodov in institucij na področ- ju vzgoje in izobraževanja, kamor se uspešno vključuje- jo tudi nekatera proizvodna in trgovska podjetja. Srednja ekonomska šola Celje se je na tej prireditvi letos predstavila že drugič in sicer v sklopu segmenta »Kakovost vzgoje in izobraževanja kot po- goj za vstop v Evropo znanja«. Tema predstavitve so bile izbir- ne vsebine s področja humani- zacije. Kronološki prikaz izva- janja izbirnih vsebin na šoli od šolskega leta 1994/95 so pope- strih izdelki učencev na tema prijateljstva, ljubezni in nasilja nad naravo v obliki plakatov, literarnih prispevkov, seminar- skih in raziskovalnih nalog. Pri tem velja poudariti zgledno so- delovanje med učenci in učitelji pod vodstvom prof. Polonce Konec Majcen, vedno pa so se vključevali tudi zunanji stro- kovnjaki. AB Opravičilo v članek Na nogomet-^ ekipo bo treba še počak^' ki je bil objavljen v prejel številki NT, se je prikra; neljuba napaka. Iz Fit n^^" so nas obvestili, da Tatj^^ Štante ni domska pedag"'. nja in psihologinja, te^.^ alDSolventka pedagogik^ sociologije. Za napako * opravičujemo. . Urednic' NASI KRAJI IN UUDJE 13 ; pravice ; zdravih in bolnih yStrasboiirgu jebila 15. 16. marca konferenca '"fopskega sveta Zdravje Človekove pravice, na fateri je projekt Društva promocijo in vzgojo za dravje Slovenije, nevlad- \ organizacije nacional- jjjga pomena, predstavila \iktorija Rehar. plamen projekta Človeko- ^.^pravice in zdravje, ki ga ^fi nas izvajajo že od leta 1^94, je predvsem ozaveš- :3[ije prebivalstva in pred- stavljanje pravic, povezanih . zdravjem. Na evropski pferenci so strokovnjaki številnih držav osvetlili ,Qinen zdravja in človeko- yili pravic, ki so izziv za posameznika in skupnost v j], stoletju. K.L. Literarni opoldan v I. Gimnaziji v Celju na- laljujejo s prireditvami ob jOletnici šole, konec mar- abodo šolski jubilej obele- fjli z Literarnim opoldne- om, ki ga pripravljajo v po- edeljek, 29. marca, ob 11. iriv mali šolski telovadnici. Na prireditvi, ki je namenje- atudi ostalim obiskovalcem, fbodo predstavili bivši dijaki ole, zdaj uveljavljeni pisatelji, esniki, publicisti in kritiki s jiomini na to, kaj je bilo v času lihovega šolanja zanimivo in abavno, kdo je na njih vplival, liso imeli možnosti že takrat spodobno. Med nastopajoči- Ji.ki so že potrdili svojo ude- abo na srečanju, so ustvarjal- atreh generacij. Med nekoliko Jarejšimi dr. Kmecl, Predan in ilikeln, med srednjo generaci- Mnkret, Kolšek, Arko in Kar- tek ter med mlajšimi Dob- i in Krajnc, obisk Literarne- jaopoldneva pa je napovedala udi Brigita Kobe, ki se je s pisanjem za otroke šir- ^uveljavila šele letos. IS Ustanovili gasilsico zvezo v sejni sobi gasilskega do- ma Prebold je bil ustanovni zbor Gasilske zveze Prebold. V GZ Prebold se je združilo sedem prostovoljnih gasil- skih društev z območja obči- ne Prebold in Industrijsko GD Tekstilne tovarne Pre- bold. Na zboru so brez pripomb sprejeli sklep o ustanovitvi zveze, poslovnik o delu in njen statut, nato pa izvolili organe zveze. Predsednik zve- ze je Jože Veber, poveljnik Branko Verk, tajnik pa Andrej Zobovnik. Predsedstvo zveze šteje 15 članov, poleg povelj- nika in predsednika še pred- sednike komisij. Predsednik zveze Jože Veber je po voli- tvah predstavil program dela in finančnega plana zveze za to leto. Med najpomembnejši- mi nalogami so priprave ope- rativnih načrtov in načrtov alarmiranja, zagotavljanje operativne in kadrovske uspo- sobljenosti, organiziranje tek- movanj, osnovno izobraževa- nje gasilcev itd. Za svoje delo- vanje naj bi zveza potrebovala okoli 9 milijonov tolarjev. Član predsedstva GZ Slove- nije Jože Brleč je zbranim med drugim dejal, da GZ Slo- venije sicer ne spodbuja drob- ljenja gasilskih zvez, mu pa ne nasprotuje, kjer je odločenost in enotnost tako trdna, kot je v Preboldu. Zbor je pozdravil tudi župan občine Prebold Vinko Debelak. T. TAVČAR Jože Veber Anton Gros, župan Lojze Posedel in Franc Naraks med podpisom pogodbe. Podpis pogodbe o javni gasilski službi v prostorih hotela Žalec so žalski župan Lojze Posedel in predsedniki oziroma predstavni- ki prostovoljnih gasilskih društev, ki delujejo na območju žalske občine, podpisali pogodbo o opravljanju lokalne gasilske javne službe. S pogodbo je urejen način financiranja in delovanja petnajstih gasilskih društev. Župan Lojze Posedel je poudaril, da so prav gasilci tisti, ki v raznih nevarnostih najprej priskočijo na pomoč. Zato bo občina proračunska sredstva, namenjena za zaščito in reševanje, usmerjala predvsem v čim boljšo opremljenost in usposobljenost gasilskih enot. Sicer pa se jim je zahvalil za vse dosedanje delo in jim hkrati zaželel čim manj intervencij. Predstavnike gasilskih društev je pozdravil tudi poveljnik Gasilske zveze Žalec Franc Naraks, ki je poudaril nujnost sodelovanja gasilcev tudi na ravni zveze. T. TAVČAR Odprta vrata prijateljstva Osnovni šoli Celje so v soboto pripravili Dan prijateljstva, na katerega so povabili tudi učence razredne stopnje so pripravili naravoslovne in kulturne dejavnosti po posameznih ^j^^^lkih, staršem pa so se predstavili na dveh zaključnih prireditvah. Starejši učenci so lahko jmed desetimi različnimi dejavnostmi; od naravoslovnih poskusov, računalništva, tujih •kov, tehničnih in športnih dejavnosti do sprehoda po poteh šolskega okoliša in mladinskih ^j^l^^nic. Pripravili so vrsto razstav, v njihovo pripravo in postavitev pa so se lahko ob učencih tudi starši. Odprta vrata prijateljstva v I. Osnovni šoli Celje pa so ves čas spremljali tudi šolski novinarji (na sliki). IS, Foto: GK Kulturni dan vojniških šolarjev v OŠ Vojnik so minulo sre- do pripravili kulturni dan, kulturne vsebine za učence pa so oblikovali glede na nji- hovo starost. Tako so učenci razredne stopnje oblikovali programe skupaj s svojimi učiteljicami in učitelji. Petošolce in šesto- šolce je s svojo učno uro o harmoniki navdušil Tomaž Marčič, nekdanji učenec OŠ Vojnik, ki zdaj študira glasbo oziroma igranje harmonike v nemškem mestu Trossingen. Učencem je s čudovitimi skladbami iz različnih obdobij pričaral prijeten zven harmoni- ke in prikazal razvoj sklad za ta instrument. Sedmošolci in os- mošolci so se spoznavali z živ- ljenjem in delom Frana Milčin- skega Ježka, kot so jim ga v besedi in pesmi predstavili di- jaki Srednje trgovske šole Ce- lje. Za zaključek kulturnega dne v OŠ Vojnik je nastopil še Adi Smolar, ki so ga šolarji zelo lepo sprejeli. M. J. 14 KASI KRAJI IN UUDJE Mladi Konjičani z »odraslimi« cilji Od mladinskega kulturnega centra do Zavoda za mladino in lokalne televizije Klub študentov Dravinjske doline je v Konjicah pred do- brim mesecem odprl mladin- ski kulturni center, ki je hitro postal prepoznaven po kratici MKC. Gre za dva prostora, na- menjena druženju ter delova- nju mladih, ki so jih pridobili in uredili s pomočjo občine, prostovoljnim delom in v ve- liki meri s sredstvi, ki jih pri- dobijo od mladinskega servi- sa, ki posreduje občasna dela študentom in dijakom Dra- vinjske doline. V »projekt MKC« so mladi vložili več kot pet tisoč ur pro- stovoljnega dela. Ko so iskali primerne prostore, jim je po- magal župan. Priskrbel je pro- stor na Celjski cesti in ga s strani občine ponudil v brezplačno uporabo klubu študentov. Po- leg te lokacije je klub po zelo nizki ceni najel in opremil prire- ditveno dvorano društva upo- kojencev na Žički cesti. Medtem ko je prvi prostor namenjen kulturnim prireditvam, preda- vanjem, zabavnim igram in predvsem mirnejšim dejavno- stim, pa je dvorana primernejša za glasbene koncerte. MKC je bil želja več generacij mladih s Konjiškega. To se je hitro tudi dokazalo - prireditve ob koncu tedna so vedno dobro obiska- ne, še zlasti, ker so brezplačne. To pa še ni vse. Kot so prejšnji teden povedali na no- vinarski konferenci, namera- vajo med prvimi v Sloveniji ustanoviti Zavod za mladino, ki bi spremljal mladinsko problematiko, koordiniral de- lovanje ter zboljšal organiza- cijo mladih v Slovenskih Ko- njicah. Zavod bo povezoval vse mladinske organizacije na Konjiškem, na primer ta- borniške, skavtske in druge. Z ustanovitvijo odbora za mladino (kot delovnega tele- sa občinskega sveta) želijo mladi poseči v politično doga- janje v lokalni skupnosti in na ta način sovplivati na razreše- vanje lokalne mladinske problematike. In kdo so »krivci« za ome- njena dogajanja? Med najde- javnejšimi so: Tadej Slapnik, ki je kot predstavnik Liste mla- dih tudi član konjiškega ob- činskega sveta. Marko Druš- kovič predseduje KŠDD, ki ima že približno tisoč članov in nenazadnje Stanko Kolar - ustanovitelj in vodja Mladin- skega servisa KŠDD, od koder mladi pridobijo večino finanč- nih sredstev za delovanje. Prihajajoča novost na ko- njiški mladinski sceni bo tudi lokalna akcijska skupina s krajšim imenom LAS. Ta sku- pina bo po vzoru že ustanov- ljenih LAS po vseh večjih kra- jih v Sloveniji obveščala mla- de o nevarnostih zasvojeno- sti. V njej bodo poleg pred- stavnikov vseh šol konjiške občine in mladinskih organi- zacij med drugimi tudi pred- stavniki konjiškega sodišča in policijske postaje. Projekt LAS s sloganom »Skupaj 13746« (ki predstavlja število vseh občanov občine Sloven- ske Konjice) je skupen pro- jekt MKC in konjiške občine, vodil pa ga bo Karlo Opraus. Sicer pa so mladi iz KŠDD že doslej širili zavest boja proti drogi. Ena od njihovih zelo od- mevnih akcij je Veter v laseh, s športom proti drogi, ki jo bodo ponovili tudi aprila letos in naj bi postala bolj »domača« tudi mladim iz sosednjih občin - vitanjske, zreške in oplotniške. Dijaki in študentje iz Sloven- skih Konjic se bodo z novo oblikovanimi strukturami po- vezovali s sorodnimi v regiji in na nivoju države. Pomoč in podporo tudi v prihodnjih ak- cijah jim je že zagotovil župan. Da imajo v domačem okolju precejšnje zaupanje pa doka- zuje še podatek, da imajo svo- je predstavnike tudi v občin- skem svetu, in to kar štiri. Poleg tega so pred časom v sklopu javnih del zaposlili dve osebi - programskega vodjo in montažerja - snemalca. S tem njihovo delo ne temelji več zgolj na voluntarizmu, ampak se deloma podajajo tudi v svet komerciale. I^Mi^M^HMKBl R P Mladi resno razmišljajo o zagonu lokalne televizije, ki se bo imenovala TV Skala. Ta naj bi nadomestila sedanji precej okorel program Kanal X. TV Skala bo poskusno začela predvajati svoj program pred- vidoma že prihodnji teden, in sicer sprva s predvajanjem vi- deo strani, prihodnji mesec pa že s prvimi oddajami. Xa Cankarjeva priznanja v Šmarju pri Jelšah so v soboto pripravili vseslovensko tekmovanje iz slovenskega je- zika za Cankarjevo priznanje, namenjeno udeležencem iz celjske regije. V osnovni šoli se je zbralo več kot tristo os- novnošolcev, srednješolcev ter njihovih mentorjev. Tekmovali so izbrani učen- ci in dijaki, ki so na predhod- nih šolskih tekmovanjih pre- jeli bronasta priznanja. Sicer pa je sobotno tekmovanje za srebrna in zlata priznanja po- tekalo na štirih zahtevnostnih stopnjah (na prvi, ki je name- njena osnovnošolcem ter treh preostalih za srednješolce). Tekmovalci so najprej reše- vali test o poznavanju avtorjev Pesmi štirih. Tako so morali učenci dobro spoznati življe- njepise in dela Toneta Pavčka, Kajetana Koviča, Cirila Zlobca in Janeza Menarta. Nato so dve šolski uri pisali spise. Prejemniki srebrnih in zla- tih priznanj (zlata prinašajo dodatne točke pri vpisu v srednje šole) naj bi bili znani do 10. aprila. Po zapletenih republiških pravilih bo preje- lo med osnovnošolci srebrna priznanja 10 ods;totkov sode- lujočih ter zlata priznanja 2 odstotka. Med srednješolci se bodo veselili srebrnih priz- nanj vsi, ki so uspeli pridobiti nad 70 odstotkov točk, zlatih priznanj pa tisti, ki so uspeli pridobiti nad 85 odstotkov mogočih točk. Osnovna šola Šmarje, ki je tekmovanje organizirala sku- paj s slavističnim društvom in celjsko enoto Zavoda za šols- tvo, je poskrbela za krajši kul- turni program ter pogostitev. BRANE JERANKO DESKANJI PO SPLETU In Oskarja dobi... Osebno sicer ne poznam veliko ljudi, ki so nestrpno čakali na prenos podelitve Oskarjev, po drugi strani pa ne poznam skoraj nikogar, ki ga ni zanimalo, kdo jih bo prejel. Tudi z mano je precej podobno. Rad imam film, življenja si pravzaprav ne bi znal predstavljati brez nje- ga, toda, da bi vsako leto sedel pred televizorjem in dolgo v noč čakal na prenos podelitve malih zlatih kip- cev, to pa mi nekako ne diši. Saj lahko naslednji dan pre- berem vse v časopisih, mar ne? Ali pa grem malo povoh- Ijati na splet. Nisem se zmotil, ko sem v naslovno vrstico mojega br- skalnika kar na pamet vtipkal www.oscar.com. Pristal sem na uradni domači strani ame- riške Akademije za filmsko umetnost, Oscar.com, ki so jo postavili v sodelovanju z me- dijsko hišo ABC. Najprej sem si pogledal seznam zmagoval- cev in z veseljem ugotovil, da je Roberto Benigni dobil kar tri kipce, med njimi nagrado za najboljšo moško glavno vlogo v svojem filmu »Življe- nje je lepo«. Super. Njegovo ime je lepo opremljeno s po- vezavo, ki me je pripeljala na njegov zahvalni govor, hkrati pa sem izvedel tudi, da je Be- nigni §'ele druga oseba v zgo- dovini podelitev, ki je dobila nagrado za glavno vlogo v tu- jejezičnem filmu. Pred njim je to nagrado leta 1961 prejela Sophia Loren. Še . malo, pa bom lahko začel pisati kot Marcel Štefančič, sem si rekel. Samo še medmetov se nava- dim. Uh. Uf. Hej, saj kar gre. Ker je film alfa in omega te strani, sem hitro pogledal, kje so povezave na video posnet- ke s podelitve. Nahajajo se v meniju Streaming video, pod- pirajo pa RealVideo in Win- dows media player.. Resoluci- ja in hitrost se še zdalež moreta primerjati z razli jem, ki ga ponuja najbolj; starel barvni prenosni tele zor, toda nekaj malega se le vidi. Zato pa je v osta menijih obilo fotografij sli nih osebnosti, še najbolj pa se mi zdeli smiselni zakulii intervjuji, ki jih je moč pog dati v video verziji, ali pa p brati transkripcijo. Jasno, d prej sem si prebral odtrga odgovore, ki jih je novinarji povedal Benigni, potem si preletel intervju s solzno potico Gwyneth Paltrovv se ustavil še pri celotnem si namu nominirancev. Noi nacije so opremljene s pri stavitvenimi posnetki, ft galerijo, zgodovino in pra\i Kar priročna zadeva. Ko st prišel do tja, sem že bil pi pričan, da bi znal napisati il ber članek o letošnji podelit Oskarjev. Zadeva se je še poslabšal ko sem odkril meni Zgodoi na in povezavo na www.i) cars.org, kjer je podrobi predstavljena tudi Akademi sama. Počasi sem se že vidi kako strokovno primerja zmago tega in tega filma vS in tej kategoriji s filmom i leta, kaj vem, 1937, nato« štejem nekaj dejstev, nadi« bim nekaj sočnih dogodivšči in hopla - filmski kritik jef jetr. No, izkazalo- se je, da! bila blaznost k sreči preh» nega značaja, tako da sem' kmalu umiril. Čeprav mene' je globoko notri še vedi< ima, da bi urednika le sil prepričati, da bi mi naslj nje leto ob podelitvi oskarfl objavil krajši zapis - na dvj treh straneh. In če samon mislim, s kakšnim sem včasih gledal na štud"« ki svarijo pred nevarnostih' pastmi interneta. ,, Vasja Ocv vasja@eurocoii'' Več pozornosti pomoči polrebnim V celjskem Društvu upo- kojencev Slavko Šlander so pred kratkim zavrnili pobu- do krajevne organizacije RK Mestne četrti Slavko Šlan- der, da ob tednu starejših krajanov v juniju skupaj pri- pravijo srečanje krajanov, starejših od 80 let. Po besedah . predsednika društva upokojencev Frideri- ka Žaberla, so v društvu ko- nec februarja sprejeli letni de- lovni in finančni načrt, junij- skega srečanja starostnikov pa v nobenem niso predvide- li. Upokojenci v mestni četrti se že sicer srečujejo ob torkih in četrkih, za starejše pa pri- pravijo tudi kakšen izlet, zato v društvu menijo, da bi s tem svojo dejavnost le podvajali. Zavzeli pa so se, da bi denar, ki bi ga sicer porabili za orga- nizacijo srečanja, namenili vsem tistim starejšim, ki so pomoči resnično potrebni. Pri tem pa so na prvem mestu oboleh in nepokretni ter so- cialno ogroženi starostniki. IS Lastovke in vrabcici Društvo onkoloških bolnikov Slovenije je tudi letos na prvi pomladni dan pripravilo 7. vseslovensko srečanje žensk z rakom dojke »Nova pomlad življenja«. Srečanje je bilo v Linhartovi dvorani Can- karjevega doma v Ljubljani, udeležile pa so se ga članice dvanajstih skupin za samopomoč iz Slovenije, med njimi tudi iz Velenja in Celja. V kulturnem programu sta sodelovala Vili Re- snik in Mladinski pevski zbor OŠ Stranje pri Kamniku pod vodstvom Karle Urh. Za stro- kovni del srečanja je dr. Janez Gorjanc pripra- vil zanimivo razmišljanje o temi »Sporočilo gora« in ga dopolnil z lepimi posnetki z gora in narave, še posebej pa z lanskega pohoda članic Skupin za samopomoč na Triglav. Pozdravni nagovor je imel direktor Onko- loškega inštituta prof. dr. Zvonimir Rudolf, ki je za simbolično misel o pomladi in lastovkah, ki jih predstavljajo udeleženke srečanja v Ljubljani in spremljajo redki moški, imenova- ni vrabčki, požel velik aplavz, kot je požel aplavz, ko je skupaj z Vilijem Resnikom tudi zapel. Predsednica Skupine za samopomoč iz Ce- lja Anka Seles je v Ljubljano in kasneje na izlet popeljala za avtobus članic (na posnetku). TV Srečanje brez kajenja I Na Dobrni bo v ponedeljek, 29, marca, III. naciona'" konferenca o nekajenju Zdravi v tretje tisočletje. ..|j Zvrstile se bodo delavnice o vzgoji nekadilskih generacj), opuščanju kajenja ter predavanja številnih strokovnjal^j. Spregovorili bodo predstavniki nevladnih organizacij, ki P^' pirajo boj proti kajenju, eno od predavanj pa se bo nana^, na umrljivost in hospitalizacije, ki jih pripisujemo kajef') ^ Sloveniji. Osvetlili bodo tudi pomen vzgoje za zdrav)^^ osnovnih šolah in vrtcih, nekajenje nosečnic in zdraV) družini. NASI KRAJI IN UUDJE 15 V Šmarju načrti, v Olimju dejanja priprave za gradnjo igrišča za golf pri Amonovi domačiji - igrišče na štirinajstih hektarjih zemlje ^ obsoteljsko-kozjan- ^j, krajih načrti za iz- jdnjo igrišča za golf niso j^ost. Znane so dolgolet- r ^elje ter zapleti v zvezi z ' dnjo velikega igrišča za jil, v šmarskem Jelšingra- j, v teh krajih so že prvi jvdušeni igralci, pred- 0 iz gospodarskih kro- lOV. yse kaže, da v Šmarju pri . ifj^ah igrišča ne bo še vrsto J. Gre za sklop različnih gdih težav, saj naj bi bilo za ^ jišingradom med drugim . JI 1,5 milijona mark starih jgov ter nerešeno vpraša- ; lastništva poslovnežev I ičskega porekla. Tudi na teioječem vadbišču za golf ; logaški Slatini ni vse tako ;;:bi moralo bhi, zato se je i i najpodjetnejši slovenski : ifliini, v Olimju, pred letom : Sli porodila zamisel o iz- • adnji igrišča za golf. ; Pred nekaj meseci so usta- ; gvili Golf klub A Podčetr- I i?A,ki po nekaterih podatkih [ ključuje poslovneže Stani- ' im Amona, Aleksandra ! Ižflierja, Borisa Završnika, lojana Aubrehta, Zvoneta lurglja, Zdravka Počivalška J še nekatera druga znana sena iz poslovnega sveta, ovestor, ki že pripravlja projekte, želi na štirinajstih hektarjih zemlje zgraditi igrišče z devetimi luknjami. Gre za igrišče manjšega ob- sega, ki bo na zemljiščih v lasti Amona ter kmetov-meja- šev, ki so jih pripravljeni od- dati v najem. To so kmetijska zemljišča, vendar pravijo, da njihove namembnosti ne bo potrebno spreminjati. Načr- tovano igrišče je sicer na robu zavarovanega Kozjanskega parka, vendar je slišati, da v ministrstvu za okolje in pro- stor ni pomislekov. Podporo k izgradnji igrišča v Olimju pa so že izrazili v občinskem sve- tu Podčetrtka, saj menijo, da gre za dopolnitev turistične ponudbe, pri čemer občina ne bo imela stroškov. Igrišče bo na lokaciji od odcepa k Amonovi domačiji ter v njeni širši okolici. Zah- tevalo naj bi vložek približ- no milijon tolarjev, pri če- mer bi skušali zemeljska de- la opraviti z javnimi deli, s sodelovanjem Zavoda za za- poslovanje (finance bi pris- peval golf klub). Če bo šlo vse po načrtih, se bodo prvi igralci golfa na olimskem igrišču pojavili prihodnjo pomlad. Z njimi naj bi prišli v Olimje bogatejši gosti, pri čemer opozarjajo na možno- sti za njihovo nastanitev v aparthotelu s štirimi zvezdi- cami te/ v nadstandardnih apartmajih olimskega kon- ca. IBRANE JERANKO Svet potrebuje ljubezni v Kulturnem domu na Re- čici ob Savinji so materinski praznik obeležili čustveno, prijetno in prijazno. Tam- kajšnji kulturniki, združeni pod okriljem Kulturnega društva Rečica ob Savinji, so pred polno dvorano zaigrali, zapeli in pokramljali, pose- bej pa so se predstavili glas- benik Darko Atelšek in nje- govi učenci. Družini Senica in Atelšek iz Dol Suhe, učenci rečiške šole, najmlajši iz vrtca, dramska sekcija KD Rečica, mladi harmonikarji in mladi cerkveni pevci so številnim materam in njihovim druži- nam pripravili lep sobotni ve- čer. Vodilo druženja pa je bi- lo, da svet potrebuje ne- skončno mnogo ljubečih ma- ter, ob njih pa neskončno mnogo ljubečih očetov, torej veliko, veliko ljubezni in ra- zumevanja. Tako bi lahko bi- lo na svetu in doma veliko lepše. Že zaradi srčnosti vseh nastopajočih je bilo vsaj ta dan na Rečici ob Savinji in okolici veliko lepše. Že v če- trtek pa so se proslavo pripra- vili otroci iz rečiške šole, ki so mamicam in drugim dru- žinskim članom pokazali vse svoje znanje in spretnosti. JOŽE MIKLAVC Naj bo sejem tak ali drugačen, brez suhe robe ne gre. Zares sejemski Jožefov sejem V Petrovčah je bil na god sv. Jožefa že tradicionalni 11. Jožefov sejem, ki sta ga tudi tokrat pripravila Kme- tijska zadruga Petrovče in enota za kmetijsko svetova- nje Žalec. Velikokrat doslej je organi- zatorjem in udeležencem na- gajalo vreme, tokrat pa je bilo lepo, žal pa tudi hladno in vetrovno. Kljub temu je bil sejem sejemski kot še nikoli. Po že utečenem programu so ga začeli s sv. mašo v petrovški baziliki, po uradni otvoritvi pa je nastopil pravi živ žav v znamenju ponudbe in naku- pov. Na številnih stojnicah je bi- lo na voljo raznovrstno blago za kmetovalce in vrtičkarje, še posebej vabljive pa so bile tiste stojnice, kjer so dajah na pokušino kmečke dobrote in jih tudi prodajah. Na sejmu so razglasili najboljše kmečke dobrote. Tako so za najboljši kmečki kruh prejele zlato priznanje Dragica Lesjak iz Vinske Gore ter srebrni priz- nanji Marija Vasle iz Založ in Vera Janežič iz Dobriše vasi. Za domače salame zlatega priznanja niso podelili, srebr- ni pa sta prejela Polde Janežič iz Dobriše vasi in Jože Vede- nik iz Dolenje vasi. T. TAVČAR Zadnje preključitve telefonskih naročnikov Celjska poslovna enota Telekoma Slovenije je v zadnjem času dosegla po- memben premik v moderni- zaciji telekomunikacij na celjskem območju. V teh dneh v Šempetru pre- ključujejo zadnje naročnike iz elektromehanskih telefon- skih central na digitalne. Po- dobne preključitve so že opra- vili na Rečici ob Savinji, v kratkem pa bodo preključitve izvedH še v Mozirju. Celjska poslovna enota je srednje raz- vita, kar tiče števila telefon- skih priključkov na sto prebi- valcev. Povsem drugačna pa je slika pri preusmerjanju na- ročniških priključkov na naj- sodobnejše digitalne tehnolo- gije telefonskih central, kjer so Celjani med vodilnimi v Sloveniji. V PE Celje načrtujejo, da že do konca marca na celjskem področju ne bo več naročni- kov, vključenih na elektro- mehanske ATC, izjema je le manjši del naročnikov na TC Golovec in v Velenju, kjer pa obe centrali omogočata do- datne storitve. Z moderniza- cijo so naročnikom zagotov- ljene številne dodatne stori- tve, kot so možnost pridobi- tve podatkov o dražjih tele- fonskih klicih, bujenje, preu- smerjanje pozivov, skrajšano izbiranje..., skratka storitve, po katerih naročniki največ povprašujejo. V PE Celje je vključenih 86.293 naročni- kov in do konca leta naj bi na digitalne centrale vključili več kot 95 odstotkov vseh naročnikov. US Šaltovski klub Polzela Od pretekle nedelje je Pol- zela bogatejša za Šahovski klub Polzela. Do sedaj so bili zelo aktivni kot šahov- ska sekcija TVD Partizan. Že vrsto let se šahisti vsako nedeljo dopoldne srečujejo v mali dvorani kulturnega doma na Polzeli in šahirajo. Za pridobivanje naraščaja so organizirali tudi šahovski krožek v Osnovni šoh Polze- la, kjer pomagajo kot stro- kovni mentorji. Ustanovnega občnega zbo- ra so se kot gostje udeležili člani Šahovskega kluba Sa- vinjčan iz Šempetra v Savinj- ski dolini, od koder so se Polzelani kot sekcija pred leti odcepili. Za predsednika Šahovskega kluba Polzela je bil izvoljen Matija Danilo Vošnjak. T. TAVČAR Miško Knjižko v bolnišnični šoli V četrtek, 18. marca, je Miško Knjižko obiskal male bolnike Otroške kirurgije Bolnišnice Celje, da jim predstavi letošnji knjižni kviz in popestri bivanje v bolnišnici. V igralnici so se zbraU tudi otroci Pediatričnega oddelka. Miško Knjižko je pomagal otrokom pri reševanju knjižnega kviza, ki je letos tematsko posvečen Francetu Prešernu in Gorenjski. Ob koncu je otrokom zaželel čimprejšnje okrevanje. Učiteljica bolnišnice šole Tjaša Senica je izrazila željo, da bi taki obiski postali tradicionalni. In, če ne veste. Miška Knjižka je pravzaprav predstavljala knjižničarka Anica Gubenšek iz Otroškega oddelka Osrednje knjižnice Celje oz. Knjižnice pri Mišku Knjižku. AG 16 NASI KRAJI IN UUDJE Špitalič in odvoz komunalnih odpadkov Več kot šestdeset ljudi se je pred dnevi zbralo v osnovni šoli v Špitaliču na zboru kra- janov. Kot je povedal pred- sednik krajevne skupnosti Špitalič Bojan Podkrajšek, bodo letos uredili cesto in tri mostove od Špitaliča do Žič- ke kartuzije. Za ta projekt je iz občinskega proračuna namenjenih 155 mi- lijonov tolarjev, pričakujejo pa tudi denar iz državnega prora- čuna. Tudi slaba cesta na Tol- stem Vrhu bo deležna pozorno- sti. Kilometrski odsek bodo po- sodobili z asfaltom, nekaj pa jo bodo razširili. Občinski prora- čun za to naložbo predvideva šest milijonov tolarjev. Za vodo- vod Črešnjice-Sojek-Stare Sle- mene bodo morali nekaj denar- ja prispevati sami krajani, ve- činski delež bosta prispevali ob- čina in država, saj gre za demo- grafsko ogroženo območje. Vo- dovod bo zgrajen v treh letih, zanj pa bodo potrebovali okoli devetdeset milijonov tolarjev. Od maja dalje bodo v krajev- ni skupnosti ŠpitaUč začeli tudi z rednim in organiziranim od- vozom komunalnih odpadkov, in sicer v naseljih Špitalič, Ške- denj, Kraberk, Stare Slemene in Tolsti Vrh. Bolj oddaljenim gos- podinjstvom bodo namestili skupne kontejnerje. Te bodo izpraznih vsakih štirinajst dni, plačati pa bodo morali le šest- deset odstotkov siceršnje cene odvoza. A. Mr. Ocenjevanje kisa in žganja Enota za kmetijsko svetovanje Žalec je pripravila regijsko ocenjevanje kisa in žganja. Pogoj za sodelovanje je bil, da je kis vseboval najmanj 4 odstotke ocetne kisline, žganje pa največ 55 odstotkov alkohola. Razglasitev rezultatov in najboljših pridelovalcev je bila na Jožefovem sejmu v Petrovčah. Obogatili so jo s predavanjem o pripravi kisov in sadnih destilatov za trg. Komisija je ocenila 28 kisov, podelila pa je 4 zlata priznanja, ki so jih prejeli Franc Vinder iz Črnove, Met^a Hudina iz Bistrice ob Sotli, Roman Lezec iz Laškega, Marjan Jelen iz Kal pri Šempetru, srebrni pa Konrad Knez iz Sela nad Laškim in Jože Vedenik iz Dolenje vasi. T. TAVČAR Vsak drugi dan nova jamci Druga slovenska jamarska odprava Filipini 99 je doma Konec prejšnjega tedna se je s Filipinov vrnila druga slovenska jamarska odpra- va, ki so jo v glavnem sestav- ljali člani Jamarskega kluba Črni galeb iz Prebolda. Člane odprave čaka še pre- cej dela pri urejanju doku- mentacije, ki bo dala njihove- mu delu potrebno težo v med- narodni speleološki uniji, ob- močjem oziroma ljudem, kjer so raziskovali, pa podatke za smotrnejšo izrabo podzemne vode in za turistične namene. O delu jamarjev na Filipinih je Darko Naraglav, pomočnik vodje odprave, povedal: »Ra- ziskovalno delo na filipin- skem krasu je bilo znova us- pešno. Poleg tega, da smo z njim obeležili 30-letnico svo- jega delovanja in 110-letnico organiziranega jamarstva, smo na dveh raziskovalnih po- dročjih raziskali in dokumen- tirali 15 jamskih objektov. Skupno je bilo izmerjenih in dokumentiranih skoraj 6 kilo- metrov podzemnih hodnikov. Na področju Aniquere, kjer* smo začeli raziskovalno delo, smo raziskaU osem jamskih objektov. Največ zadovoljstva, pa tudi problemov, nam je na tem področju prinesla jama Inamabacan Cove, ki je dolga 1349 metrov. Jama je tipično vodna jama s podzemsko reči- co. Sicer pa je vsaka jafna ne- kaj posebnega, vse pa so boga- te s kapniškim okrasjem.« Drugi del raziskav so člani odprave namenili področju Jagna Odiomg, kjer so raziska- li 7 jam. Z raziskavo jame Ka- Eyang Cave so odkrili velik jamski sistem, ki ga pa ga niso mogli dokončno raziskati, saj jim je za to zmanjkalo časa. »Z odkritjem te jame, ki je doslej daleč najdaljša na Boholu, saj že s sedanjimi 2,3 kilometra izmerjenih rovov za več kot polovico presega prejšnjo naj- daljšo jamo na tem otoku, smo dali piko na i svojemu delu na Filipinih. Hkrati pa smo članom kluba Boex dali dobro izhodišče za nadaljnje raziskovanje jame,« je še po- vedal Darko Naraglav. Tako kot je bilo delo uspe- šno v raziskovalnem pogledu, je bilo uspešno tudi v promo- cijskem smislu. Prisrčno so jih sprejeli člani domačega JK Boex, s katerim so potem skup- no raziskovali. Že prvi dan ji je sprejel župan glavnega m sta Tagbilarna, zatem pa i guverner province Bohol, ki| je ob zaključku dela na otol tudi povabil na slovesno vefe jo. Prisrčne stike in podporo; doživeli tudi pri obeh župan na raziskovalnem območju i v Manili, na obisku pri podjc niči Luz de Vera, tašči Savir čana mag. Iva Jovana. T. TAVČA Foto: D. NARAGU Jamarje je sprejel tudi župan glavnega mesta Tagbilarana Atty Jose V. Torralbu. Čiščenje Rečice pri Laškem Po lanski uspešni očiščevalni akciji v Rečici pri Laškem, se je tamkajšnja krajevna skupnost tudi letos odločila za po- dobno akcijo. Z njo želijo očistiti rečiško dolino, predvsem pa nabrežine potoka. Akcija se bo pričela v soboto, 27. marca, ob 8. uri. Zbirno mesto bo pri tamkajšnjem gasilskem domu. Organizatorji vabi- jo vse krajane in člane društev, da tudi letos pomagajo pri urejanju kraja. Priporočajo le primerno obleko in obutev. Pri izvedbi akcije sta jim pomoč obljubih Komunala Laško in TIM Laško. VLADO MAROT Mama, kaj naj ti dam? Kulturno društvo Antona Martina Slomška s Ponikve pri Grobelnem je v petek v sodelovanju z osnovno šolo pripravilo prireditev ob ma- terinskem dnevu. Pesnica in slikarka Ivana Zavšek-Šva- gula je dvema materama - najstarejši in materi z največ otroki - podarila svoji sliki in pesniški zbirki. Predšolski otroci so mami- cam zapeli in zaplesali, učenci nižje stopnje osnovne šole so deklamirali in uprizorili kratko igrico, štirje fantje so igrali raz- lične instrumente, zapela sta še otroški in mladinski pevski zbor. Glavna nit celotne pred- stave je bila mati - potrpežljiva, razumevajoča, požrtvovalna, zabavna in ena sama. Otroci so na svoje vprašanje »Mama, kaj naj ti dam?« odgovorili kar sa- mi: »Mi smo tvoje darilo.« Prireditelji so v petek zvefi gostili tudi najstarejšo poi kovsko mater, 94-letno An Košak, in mater, ki je rodi največ, dvanajst otrok, 84-le no Cecilijo Matko iz Lutrji Ana Košak, ki je nasploh na starejša Ponkovljanka, je ni mesto nasvetov za dolgo žii Ijenje na odru raje zapel »Sem deklica mlada,vesela« t s tem najbolj nazorno pokaa la, kaj človeka pripelje do vi soke starosti. Zase pa Ana pra vi, da »Zdaj še gre. Ko pridi starost, bo huje.« Od dvanaj stih otrok Matkove jih živi ^ šest. Po njenem načinu življf nja sodeč jo pri zdravju ohra nja delo: kljub hladneini marčnemu vetru opravlja p" trebna dela v vinogradu. W na največja želja je čim ve* zdravja. J. PEVEt Pomladni ples po bidermajersko v Zdravilišču Laško so prejšnji torek tehnično prev- zeli temeljito obnovljeno in preurejeno recepcijsko avlo, točilnico, nov banketni salon in od stropa do tal obnovljen veliki Bidermajerjev salon. Prav v Bidermajerjevem salo- nu se bo jutri, v petek, 26. mar- ca, odvrtel Pomladni ples, ki pomeni hkrati tradicionalni XXII. Salonski večer Zdravilišča Laško. Pomladni ples je neke vrste družabna otvoritev zad- njih prenovitvenih del in bo po- slej tudi tradicionalna priredi- tev. Ob zvokih nežnih melodij, ob kulinaričnih specialitetah in s šopkom cvetja bodo z gosti nazdravili novi pomladi v druž- bi gosta večera Oliverja Drago- jeviča z ansamblom Magnet. V kavarni pred bazenom bo za prijetno glasbeno vzdušje igrala Veronika Božič. Skrivnosti hladno toplega bifeja naj osta- nejo, prav tako vinski list. Za postrežbo v Bidermajerje- vem salonu za 90 gostov in s plesom imajo že oblikovanih se- dem posebnih menujev in vsa- kič bo mogoče izbirati med nji- mi. Banketni salon za polžja omizja Banketni salon za 35 do 40 gostov je namenjen zaključe- nim družbam, za po- slovna kosila, za prazno- .. v^-v - ,. \/ a n i p i,..,.. ob posebnih priložnostih in do- godkih, za družinska kosila,.kot jih skupaj s kopanjem ponujajo tudi v zdravilišču, in drugo. Slow food omizja ali poslove- njeno - polžja omizja, pa bodo nov in poseben »šlager« tega salona. V Zdravilišču Laško si priza- devajo, da bi ustanovili tudi posebno društvo Laško omizje za sIow food način sladokusnega in počasnega uživanja hrane in pijače. Da se ve: za takšno iskro okUiSov, kot ga predstavlja slow food posto- pek, je potreben voditelj - kon- zul, saj k vsaki hrani postreže- jo z drugačnim in posebnim vinom, vsa stvar pa lahko traja od dveh do šestih ali še več ur. Užitke takšnega iskrenja okusov bo mogoče v banket- nem salonu Zdravilišča Laško doživeti že konec prihodnjega meseca ali v začetku maja, pr- vi častni voditelj pa bo kar predsednik slovenskega druš- tva za slow food Aleš Kristan- čič. EP Temeljito prenovljen Bidermajerjev salon. Kakovost ponudbe in postrežbe Zdravilišča Laško se dokazuje na vsakoletnem gostinsko-turističnem zboru, kjer so sodelavci zdravilišča že kar abonenti na mnoga zlata in druga najvišja odličja, na primer za pogrinjke, pripravo hrane pred gostom in drugo, posebej iz zdravstveno varovalne dietne prehrane. Srednješolci na sejmu i Na sejmu Avto in vzdrževanje in Moto boom se je tudi letos predstavila Srednja frizerska, tekstilna, strojna i" prometna šola Celje. Pri stojnici, s katero so predstavljali šolo, so sodelovali dijal^ Gregor Novak, Boris Bračun, Tomo Razgoršek in Ožbe Polko-' ki so obiskovalce seznanjali z možnostmi šolanja za pokli'^ avtomehanika, mehanika vozil in prometnega tehnika. Ob'' skovalcem so z modelom predstavljali delovanje 4-taktnegf motorja in motorja z notranjim izgorevanjem. Zanimanje j^. bilo veliko, obiskovalce pa je najbolj navdušil primer razstavi Ijenega motorja novega audija A8 quatro. KH, ^ Poliod pod Raduho v Planinsko društvo Luče pripravlja v soboto, 27. marca, j Arničev pohod na kočo na Loki pod Raduho. .. Gre za tradicionalni vsakoletni pohod v spomin na skladata j^j Blaža Arniča. Pohod se bo pričel zjutraj, hoja do koče pa na).. trajala nekako poltretjo uro'. Ker je zapadel nov sneg, se gorski reševalci v soboto odločili, ali je dovolj varen dveurni pohod na Raduho. Vsem pohodnikom priporo^^^ primerno obutev in obleko. Milica Vinder, Metka Hudina, Konrad Knez, Roman Lezec in Marjan Jelen. REPORTAŽA 17 •••do hude ure, ki naj io prežene Pred cvetno nedeljo o butarah in Ijubenskih poticah pfoti koncu prejšnjega jetja, verjetno leta 1887, je ^ poličnik, preužitkar v ^j^ici, doma v Teru, nav- jjjen z božjim duhom in z ^tKom za tesno nevidno , med človekom, simbo- jin Bogom naredil >potico< jtaro), znamenje iz vsak- jjjega kmečkega življenja, jpna cvetno nedeljo prine- I jiiblagoslovu,« je v mono- jjjji Ljubno ob Savinji 750 I zapisal ljubenski župnik ' jrtin Pušenjak. Tako so na Ljubnem začeli lelovati drugačne butare, v ' jju in okolici imenovane ' otice«, ki danes predstavlja- ! pravo žlahtnost in bogastvo ' ibenskih ustvarjalcev. V na- ; iiievanju zgodbe o poticah ' :iiik Pušenjak pripoveduje, ^ L« se izdelovalec Jože ni I Bašil pripombe, da je nare- j iinaškaro, ampak je sklenil, i bo naslednje leto naredil iiaj, kar si bodo ljudje za- mili. Grozil je, da bo k lagoslovu na cvetno nedeljo peljal kravo. Cerkveni kiju-. J rj so sklenili, da mu podvig F ^prečijo, a so si pri Batlno- I fa mostu ob pogledu na lepo 1 Mano potico (naredil je res M oblikovano figuro, sim- ; domače živali s krave) pre- • olili in mu dovolili, da jo je »nesel k blagoslovu. ' felednja posebnost izdelo- fflja potic, ki se je domačini ^ f dobro spomnijo, je ralo ki so ga verjetno leta '25 iz debla iztesali Murčevi ®tje in njihovi svaki s Primo- V naravni velikosti so ga ^Jiesli k blagoslovu... O poti- takšnih in drugačnih, na '"bnem kroži še veliko zgodb 'pripovedk, kar ni nič čudne- = Ljubenci za svoj praznik "''esedno živijo celo zimo, •^niišljajo o simbohh in po- ^na cvetno nedeljo ponosno ^t^žejo, kakšna ideja je zra- ^ in se udejanjila v dolgih '»iskih večerih. ^otica zaradi potice '*Oljčne vejice in preprosti 'Pki meščanov se kar ne dado J^jerjati z butarami na kme- so zajetne in težke, da ^ Morajo včasih z naramnica- ^^ hrbtu prinesti v cerkev, so dolge, da jih mora več fantov in jih koTnaj ^.^^ijo skozi cerkvena vrata, ''h ne prislonijo kar na pro- Čemu kmetu toliko bla- Jj^ljenega šibja in zelenja? ^^n zatakne oljčno vejico Razpelo, podobo, celo za ^^dalo na steni in jo čez leto to^i kdaj rabi. Kmet pa buta- ji^ 3zdre in razdeli žegnani les ^pteto krajev, kjer naj mu - iii) P^.riamenu Cerkve - varuje Hii^J^ in pridelek, shrani ga za boi^^^f^re potrebe doma - od ki naj jo ozdravi, do hude ure, ki naj jo prežene,« je pripovedoval Niko Kuret v knjigi Praznično leto Sloven- cev, o Ijubenskih poticah pa zapisal: »Nekaj posebnega je Ijuben- ska potica. Spletejo jo v obliki kolovrata, koša, trobente, dež- nika, sodca in raznih priprav za vezanje splavov. Leto za le- tom je tekma, kdo si bo izmi- slil kaj novega. Radi oblikujejo razne cerkvene predmete: keli- he, monštrance, ciborije, raz- pela, molitvenike, kadilnice, zvonove, večno luč; pogosto naredijo kakšno glasbilo: kita- ro, citre, gosli, boben; nekaj posebnega so butare, ki pred- stavljajo ženske ali moške figu- re, zlasti ptiče, čebele, konje... Vse te cvetnonedeljske moj- strovine so narejene iz doma- čega materiala - so spletene, povite in ovite iz vrbovih, puš- panovih, leskovih, brinjevih, tisinih, bršljanovih, borovih in drugih šib, rezljane pa so iz smrekovega lesa. Med vejice so za barvo dodane suhe rože, žitno klasje, mačice, suhe tra- ve, cvetoča resa, rdeči plodovi božjega drevesca, rumeni dren - tu pa tam še kakšno jabolko ali celo pomaranča. Vsak cvet- nonedeljski izdelek je unikat, vreden pozornosti in občudo- vanja... Na Ljubnem neso poti- ce fantje in možje v cerkev, le navadne butare nosijo otroci,« pravi Niko Kuret o Ijubenskih poticah. Sedaj je malce druga- če, saj potice prinašajo v cer- kev tudi trški otroci in mladina ter odrasli možje in žene. Po Kuretu je nekdaj na buta- rah viselo tudi pecivo, ki je bilo s šibjem in zelenjem deležno cerkvenega blagoslova. Pecivo je imelo celo večjo vrednost kakor šibje in cvetje: da je bilo res tako, dokazujejo še danda- nes ohranjeni nazivi - po veliki večini s]f)venskega ozemlja se cvetni snop imenuje po pecivu, ki je viselo na njem. »Na Ljubnem menimo, da imamo pri nas potice zaradi >potic-< (pravilno se imenuje zavitek). Cvetnonedeljski simboli so sestavljeni iz raz- ličnih vrst šibja, ljudje pač uporabijo vse, kar jim pride prav, in so narejeni po želji - tako kot zavitki,« je o trdo zakoreninjenem imenu raz- mišljal ljubenski župnik Puše- njak, ki zelo vzpodbuja ohra- njanje tradicije. »V bistvu gre za izdelovanje štirih simbolov - iz krščanskega, kmečkega, družabnega in naravnega sve- ta. Vse pa je prepuščeno lju- dem in njihovi pobudi, sam še nisem nikoli nikomur rekel, kaj naj naredi. Moje je, da jih spodbujam, naj negujejo in ohranjajo tradicijo.« Potice V zadnjem trenutku Na Ljubnem je več družin, ki že kar slovijo po izdelovanju potic, nekateri zaradi domisel- nosti, drugi zaradi natančne izdelave... Vsem je skupno to, da pretežno ves zimski čas na- menijo razmišljanju, s kak- šnim simbolom bodo na cvet- no nedeljo pred farno cerkvijo presenetili zbrane Ljubence in številne druge obiskovalce, ki prihajajo na Ljubno ogledovat ljubenske potice. Med njimi so tudi Volerjevi. Čeprav je Ida doma z lučke meje, Ivan pa je Lučan, na Ljubno sta se preseli- la pred četrt stoletja, sta se takoj vključila v življenje in utrip, ki ga na cvetno nedeljo občutijo vsi pravi Ljubenci. »Za nas Ljubence je cvetna ne- delja vsaj tako velik praznik kot teden dni kasneje, ko pride velika noč,« je pripovedovala gospodinja Ida. Pri Volerjevih imajo tri dekleta, in dokler je vsaka nosila svojo potico, je bilo treba v hiši izdelati kar veliko potic. Letos bo gospo- dar Ivan izdelal svečo za v cerkev, kaj pa bo k blagoslovu nesla najmlajša hči, pa pri Vo- lerjevih še niso izdali. »Kaj bo predstavljala poti- ca, si izmislim jaz, mož pa dela,« je pripovedovala Ida, medtem pa razkazovala veli- ko potic, ki so jih izdelali v minulih letih. Sicer se je ze- lenje posušilo, toda cokli, žehtar, kovaški meh, raglja, sito, kadilo, jagenjček, likal- nik, žehtar... po vseh letih niso izgubili sijaja. »V glav- nem se navadno odločimo za izdelavo kakšnega starinske- ga orodja ali pripomočka. Potem se odpravim v gozd, nabirat ustrezen les, navad- no meko, tiso, bršljan, božji les, ivo, pravzaprav skoraj vse, kar najdeš v naravi. Po- tem me čaka končna izdela- va,« je pripovedoval Ivan. »Zadnje ure so v bistvu odlo- čilne, prej pa itak >gruntaš< na vse načine, da prideš do pra- ve ideje. Prekmalu se potice itak ne splača narediti, ker se drugače zelenje osuši. Zgo- dilo se je, da sem še v nedeljo zjutraj lepil bršljan, da ni potemnel. Sicer pa se zgodi, da še v soboto pred cvetno nedeljo šine v glavo kakšna dobra ideja. Mnogi Ljubenci pravijo, da še po temi z bate- rijo iščejo prave sestavine za potico,« sta se družno na- smejala Volerjeva. Dve leti nazaj, ko je Ljub- no praznovalo 750 let prvih pisnih virov o kraju, so v ljubenski šoli pripravili raz- stavo potic - nekatere so ob- novili, o drugih mojstrovi- nah pa so pričale fotografije. Pravijo, da je malo razstav imelo toliko obiskovalcev. »Če imaš pravo idejo in vo- ljo, se da marsikaj narediti. Lepo je, da na Ljubnem spodbujajo tovrstno izdela- vo, saj so naše potice res nekaj posebnega,« je pripo- vedovala gospodinja Ida, ki skriva v sebi še drugačno umetnost. Skoraj četrt sto- letja se že ukvarja s slika- njem. V teh dneh obnavlja kapelo na Škomnovem v Lu- čah, njene slike pa itak visijo skoraj v vsaki hiši na Ljub- nem in daleč naokrog. »Naj- pogosteje rišem stare doma- čije, navadno rojstne hiše. Včasih grem domačijo gle- dat, včasih pa naredim sliko po stari fotografiji. S tem je kar precej dela, sploh ker imamo doma manjšo kmeti- jo, veliko pa se ukvarjam tudi z izdelavo tort ali pečem kakšno drugo pecivo,« je pri- povedovala Ida in se na- smehnila ob spominu na raz- stavo slik, ki so jo pripravili v Lučah, njo pa obvestili šele potem, ko je bila razstava že postavljena. »Od kraja ti ne >spade< najbo- lje, potem pa se navadiš,« sta zatrjevala Volerjeva na Ljub- nem. In danes se verjetno v mirni domačiji že pripravlja- jo na soboto, ko bodo izdelali svojo potico, jo v nedeljo od- nesli k blagoslovu, in s tem prispevali kamenček k boga- temu mozaiku v ljubenski umetnosti. Potem bodo potice odnesli domov, jih obesili na drevo - za boljšo letino, potem pa, ker pač gre za svojevrstno umetnost, shranili. Volerjevi, in verjetno še kar nekaj drugih Ljubencev, za križe, ki jih na križevo postavljajo po njivah za boljšo letino in so izdelani iz šib cvetnonedeljskega sim- bola, ali za druge namene v cerkev k blagoslovu prinašajo posebne šope šib. Tudi Lju- benci sami se vse pogosteje zavedajo, da negujejo izroči- lo, ki je nekaj posebnega na Slovenskem. Vsi, ki bodo v nedeljo prišli k farni cerkvi sv. Elizabete, bodo lahko opazili, kako ponosni so Ljubenci na svoje delo. URŠKA SELIŠNIK Letos bo cvetna nedelja 28. marca. Na Ljubnem bo blagoslovu potic ob 10. uri prisostvoval Edmund Far- hat, nadškof in diplomat vatikanske države, zato bodo Ljubenci svoj praz- nik še posebej slovesno obeležili. Ida in Ivan Voler s poticama, izdelanima v preteklih letih. Najstarejša fotografija Ijubenskih potic. Verjetno je iz leta 1912, objavljena pa je v monografiji. 18 ŠPORT Španci zavirc^o spremembe Kmalu novosti v Ligi prvakov? - Spremembe v klubu, večja dvorana, Pajovic v napadu Odkar celjski rokometaši v Evropi igrajo vidnejšo vlogo, si njihovo vodstvo želi najelit- nejše tekmovanje narediti čim privlačnejše. Po letih brezuspešnega naprezanja bomo zdaj končno priča prvim spremembam, ki bodo pritegnile več pozornosti gledalcev in vlagate- ljev. Predsednik Upravnega odbora RK Celje Pivo- varna Laško Andrej Sušterič je pri tem eden glavnih pobudnikov. Od leta 1984, ko je pristopil k klubu, ^e imel veliko priložnosti podrobneje spoznati sistem in vse njegove pomanjkljivosti ob že kar nerazumljivem vztrajanju okorelih veljakov na Dunaju. Ob tem pa mu niso tuja niti razmerja med športom in vlagatelji, kajti podjet- je Cetis, kjer je zaposlen, je takoj za matičnim pokroviteljem drugi največji »podpornik« celj- skega vrhunskega rokometa. Na sedež EHF ste nedavno odnesli dva pred- loga. Kako bi ju predstavili in v čem se razliku- jeta? S predlogom tekmovalnih sprememb smo se na Dunaju med predstavniki 11 držav poja- vili kot edini. V prvi inačici predlagamo, da se takoj po prvem eliminacijskem krogu moštva razdelijo v dve osemčlanski skupini, ki se nato prerazporedita na dve štiričlanski. Bistvo tega je, da odpade žreb, saj bi bilo vnaprej jasno, kdo bo s kom igral. Skupaj to nanese 24 tekem, kar pa so kategorično zavrnili. Drugi predlog je bil zanje bolj sprejemljiv. Po njem bi do četrtfinala ostalo po starem, nato pa bi se ekipe merile križno vse do finala. Pri tem smo kot opcijo predlagali še »final four«. Le Špan- cem - zaradi ene same tekme več - to ni bilo povšeči. Ste imeli občutek, da je drugim državam sploh kaj do spremembe tekmovalnega siste- ma? Razen Špancev in Nemcev ^o vsi ogreti za novosti. Belorus Bucek, ki je bil delegat na prvi polfinalni tekmi v Celju, je nato predlagal celo ukinitev Pokala mest in razširitev pokala EHF, preko katerega bi se klubi lahko prebili v Ligo prvakov. Evropska rokometna zveza je npr. menila, da nosilcem ne bi bilo potrebno igrati izločilnega kroga. Na koncu so sklenili, da v prihodnji sezoni še ne bo sprememb, posebna komisija pa bo predloge zbrala in jih pretehtala. Prve premike je pričakovati v se- zoni 2000/1, potrditi jih mora še kongres. Več odobravanja ste torej poželi z drugim predlogom. Kateri pa bi bolj odgovarjal vaše- mu klubu? Vsekakor prvi, saj bi imeli več tekem. Imam pa občutek, da se bo slej ko prej zgodilo podobno kot v košarki in nogometu, kjer imajo pravico udeležbe v Ligi prvakov ekipe iz najmočnejših držav. Če bi ovrednotili vse štiri evropske rokometne pokale in rangirali moštva, bi Španija lahko nastopala s štirimi ekipami, Nemčija s tremi. Hrvaška in Madžar- ska z dvema. K slednjima po dosežkih zadnje sezone sodi tudi Slovenija. Takšna liga bi bila neprimerno bolj zanimiva. Po komercialnem načelu bi klubi potem- takem morali izpolnjevati še nekaj drugih zahtev: ustrezne dvorane, možnosti oglaše- vanja... Predvsem bi gostitelj moral zagotoviti TV prenose. Nemci so proti, ker imajo močno domačo ligo, ki se v medijih dobro prodaja, drugi pa tega v glavnem niso sposobni urediti. Čudili so se prav nam, ki imamo pokrite vse evropske tekme - pri moški in ženskah. S Slovenijo se lahko primerjajo kvečjemu še Hrvati, Švicarji in Madžari. Švedska kot roko- metna velesila je tukaj nemočna. Svoje bi s predpisi na področju trženja morala dodati še EHF. Če so TV prenosi obvezni, je igra popu- larnejša in zagotovo bi klubi nekaj imeli od tega. Je ovira tudi nepovezano sodelovanje med EHF in IHF? Evropska dogajanja so izključno vezana na EHF, zato bi težko ocenil vlogo Svetovne roko- metne zveze. Bojda pa se predsednika EHF in UEFA Holmquist in Johansson dogovarjata o nekakšni izmenjavi izkušenj oziroma kopiranju nogometnih razmer v rokometne. Ste pripravljeni na lobiranje in s kom? Maja se bo sestala prej omenjena komisija in obljubili so nam, da bodo našega predstav- nika povabili vanjo. Predsedniku kluba Tone- tu Turnšku sem predlagal, da bi sestanek komisije lahko pripravili v Laškem ali Celju. Tako bi lažje zlobirali in prišli do zanimivejše lige. Veliko pa je odvisno od sestave tega telesa. Kako bi odgovorili tistim, ki pravijo, da bi RK Celje Pivovarna Laško želela spremembe le zato, da postane evropski prvak? To je neutemeljeno, saj bi z večjim številom španskih in nemških ekip neprimerno pove- čali konkurenco. Naš osnovni moto je čim več težkih in zanimivih tekem, da lahko večkrat napolnimo Golovec. In če recimo prodrete s prvim predlogom, ste postavljeni pred nov problem, ki se mu pravi »premajhna dvorana«... Pogovarjali smo se o rekonstrukciji dvora- ne. Zvišali bi standard in povečali kapaciteto za približno tisoč mest. , Od avanture v Barceloni je že pr^, nekaj vode. Pogovarjali ste se o smerij- in spremembah v novem tekmovalnej^''' dobju. Kaj lahko poveste v tem trenut^,' Sprembe bodo in najbrž zelo velike. Koo nacijska komisija je o tem obvestila Upf' odbor - zaenkrat še brez imen (intervju je J' v petek - op.a.). Predvidevam, da bodo s membe hkrati tudi pozitivne. Povem lahi^^ da smo proračun zvišali za približno deseij, tako da ta zdaj znaša dobre 3 milijone nemj) mark. Velikokrat govorimo o politiki vašega \\ ha do reprezentance. Nosilci njene ig^ Celju v glavnem grejejo klop, zato v dr^j nem dresu ne zmorejo bremena in ne prid, do izraza. Naloga trenerja Hasanefendica ni vzgoja mladih, temveč naskok na evropj vrh. To drži, toda Sead je pokazal voljo za deli mladimi in njihovo vključevanje v prvo nj tvo. Za naslednjo sezono je napovedal, da ekipo morali dopolniti z dvema igralcem Radeč in dvema iz mladinskih vrst. Seveda rečeno, da bodo takoj igrali, a s treniranji tudi pridobivajo potrebne izkušnje in znan Torej ne drži, da je Hasanefendič v tem mer povsem zaprt, toda če hočemo v Evropi doi či rezultat, se moramo zanesti na najb kvalitetne. Po mojem bi npr. Praznik kma lahko dobil priložnost, saj trener zvezdnike ne daje prednosti, kar se je dobro videlo | Iztoku Pucu. Nekateri pač manj igrajo, Tomi in Pajovič v glavnem le v obrambi. Za sledn ga je Hasanefendič že najavil selitev m igralce z ofenzivnimi zadolžitvami. PRIMOŽ ŠKEI Andrej Šušterič Odhajata Puc in Jeicic Vodstvo celjskih rokome- tašev se je po opravljeni strokovni analizi odreklo Iz- toku Pucu in Vladimirju Jel- čiču. »Ogroženih« je še ne- kaj imen, uradno pa je še vse po starem. Rokometaša s hrvaškima potnima listoma bosta po koncu domačih tekmovanj sklenila celjski poti svojih ka- rier. Tako je odločil trener Ha- sanefendič, ki je dobil proste roke pri sestavi moštva, ki ga bo vodil tudi v prihodnji sezo- ni. Za Jelčiča je bilo že lani jasno, da bo letošnje leto nje- govo zadnje v dresu s pivovar- niškim grbom. Vendar se je takrat govorilo, da se bo levo- krilni Hercegovec vrnil v ma- tični Metkovič, zdaj pa naj bi spet zaigral za Badel Zagreb. Iztokova zgodba je drugačna, saj ima 33-letni Šoštanjčan še veljavno pogodbo, ki pa jo bo- do'- kot zatrjujejo - sporazum- no prekinili. O prekinitvi sode- lovanja ga je obvestil predsed- nik kluba Tone Turnšek, tako da bo Iztok do konca sezone imel čas premišljevati o na- daljnjih potezah. Bojda ima ponudbe nemških in španskih klubov, a tujina mu zaradi družine ne diši preveč. Čeprav so takšne poteze v RK GPL običajno strogo varovana skrivnost (o zamenjavah niso seznanili niti svojega tiskovne- ga predstavnika), pa je Iztok (iz prej navedenih, razlogov) kar sam obvestil javnost. V primeru, da bi rokometne čevlje, ščitnike in žogo obesil na klin, se bo namestil v Slove- niji ali na Hrvaškem. Pogodbe potečejo še Stefa- noviču, Periču in Manasko- vu. Jugoslovanska reprezei tanta nista vprašljiva, na boljši makedonski igrali vseh časov pa naj bi na želj trenerja še za naslednjo si zono podaljšal bivanje v O lju. Kdo bo torej naslednji! kdo prihaja? Imen je kot bel na travniku. Šušlja sej sta so na seznamu za odstn tudi Tomšič, Šafarič in kapf tan Šerbec, v kopici neurai nih informacij pa naj bi cel Iztok Puc je iz Zagreba Celje presedlal v sezoni 94 95, Vladimir Jelčič dve s« zoni kasneje. V tem časujj Puc odigral 38 uradni evropskih tekem in doseg' 173 golov, od tega 42 J sedemmetrovk (Jelčič 98, S), v DP pa je zbr blizu 60 nastopov (Jel^' 45). Oba sta imela nek^^ več kot polovično skup" učinkovitost. > ske barve branili Tettey Bj fro, Branko Bedekovič, f . trik Čavar, celo trener-Vese"" Vujovič. i mmmmamm primožškE^i Iztok Puc Vladimir Jelčič ŠPORT 19 Domačini tiiio odhajajo Publikum letos še neporožen - Odstavitev Staneta Bevca še odmeva ' ^^eno-modri so v 20. tfU !• gostili neposred- ; '"^tekmeca v boju za obsta- ? . domžalski BS Tehnik in I ^jli točko. Maloštevilni j^lci so bili razočarani I . igro, trener Nikola Iliev- i :^dovoljen s točko, njegov ' idanji pomočnik Stane ' J^c pa si je v soboto ogledal ifačun Rudarja in Primorja, ' .skalni kleti pa ga dan ka- ' ^jeni bilo. • Zamudil ni ničesar, kajti tek- je bila naravnost mučna za K Imljanje, trener domačih 1 iiioia Ilievski pa je imel opra- , »Vedeli smo, da bo tek- ; ,živčna in težka, kajti moštvi IJ se zavedali, da točke iz I ifdsebojnega obračuna šteje- ! dvojno. Moji varovanci so ] j tudi malce utrujeni po na- ! jinih gostovanjih v Ajdovšči- j lin na Prevaljah, tako da jih f najprej spočil in šele nato [ ipravil za nadaljevanje sezo- ;.«Sankovič, ki je dobil rdeči iton na Prevaljah se bo vrnil ;v21. krogu, ko naj bi bil •■ed tudi poškodovani Stani toik. Publikum je ohranil ri- si brez spodrsljajev, čeprav |]i)o mnogi pričakovali celo- aizkupiček že proti Domžal- iBom. Toda očitno je velika rfiidnost botrovala remiju, v aerem rezultat ne govori le o iejdoseženih zadetkih, tem- i o tistem kar smo lahko iieli-nič:nič! I Hlevski obtožuje Po prenehanju sodelovanja hft] prvim trenerjem Nikolo fe'skim in njegovim pomoč- . Stanetom Bevcem je bi- 'dvignjenega precej prahu. Že '•fd 19. krogom se je šušljalo o ■ Sporazumih med obema Tategoma, v Ajdovščini Bevca jbilo več na celjski klopi, pred žetimi dnevi pa so na tiskov- in konferenci NK Publikum poročili, da zaenkrat make- '""iski strokovnjak nima po- '•očnika. »V Slovenijo sem pri- ^'trdo delati. Zagovarjam red "disciplino. To je vse kar lah- ^fečem,« je pojasnil Ilievski "^Prva zanikal spor med njim "•Bevcem, potem pa vendarle niizo položil vse karte: »Od J"nočnika sem pričakoval več '^cipline. Že na pripravah v "^^Ču sem razmišljal o preki- sodelovanja, saj sem iz ^govorov z igralci začutil, da o mojem pomočniku sla- ^ i^nenje. Tudi to je bil eden ^sd odločilnih dejavnikov, ki P Vplivali na mojo odločitev, ^^dati moram, da ne mo- lj'^ delati s človekom, ki je na ^^•Jing zamudil petnajstkrat /O minut. Izgovarjal se je na J ^ pri zobozdravniku in po- j. kar je skrajno neprofe- jj^^^lno. Nihče mi ne bo se- 3al ekipe, zato so namigo- da.sem ravnal nepravil- ijjjj sem odslovil nekaj mla- jp 'gralcev, brezpredmetna«. Pripovedoval Makedonec, ki s^^.^^^loti odgovoren za odhod l^l^jj^Ba pomočnika. Stališče gf^ ^ je predstavil direktor odj^^ Florjanič: »Prvi trener je za delo s članskim moštvom, zato smo ravnali ta- ko kot je zahteval. S Stanetom Bevcem se bomo še pogovorili, medtem pa skušali poiskati za- menjavo, več pa bo znanega konec tedna ali v začetku pri- hodnjega.« V klubu je Ilievski tako dobil popolno podporo, kar se za prvega trenerja tudi spodobi, zanimivo pri vsem pa je, da uprave pred odstavitvijo ni obveščal o nedisciplini svoje- ga asistenta, ker se je odločil, da to ni potrebno. Druga plat medalje Stane Bevc je seveda zani- kal večino obtožb in želel po- vedati svoje stališče in mne- nje o odhodu iz celjskega ko- lektiva. Zdi se, da so njegovi argumenti malce težji, kot nasprotnikovi. »Nadrejeni je z mano sodeloval enkratno, dokler ni dobil vseh podatkov o slovenskem nogometu, nje- govih varovancih in dokler ga nisem predstavil naši trener- ski srenji. Potem se je začel vesti čudno, me tudi ponižal, a se zavoljo takšnega odnosa nisem obremenjeval. Res sem dvakrat obiskal zoboz- dravnika in zamudil na tre- ning, dogajalo se je, da so se treningi začenjali 20 minut pred napovedano uro, ali pa, da je bil trening napovedan za 15. uro, nato je prišlo do spre- membe na 16., o tem pa me Ilievski ni obvestil. Če bi prvi trener imel poštene namene, bi me takoj opozoril. Menim, da so neupravičeno morali oditi Ulaga. Očko. Trnjanin in Cugmas, saj je bil cilj kluba obstanek v ligi in uveljavitev mladih. Le-ti pa odhajajo. Pri njihovem odhodu nisem imel nobenega vpliva na trenerje- vo odločitev.« Bevc je izposta- vil tudi dogovor s klubom, ko ni želel prekiniti sodelovanja, čeprav je imel nekaj ponudb drugoligašev (Esotech Šmart- no. Rudar Trbovlje), sredi se- zone pa nove sredine zagoto- vo ne bo našel. In s kakšnimi občutki zapušča Publikum? »Z mešanimi. Kljub vsemu moram povedati, da uprava dela dobro, saj ni lahko zago- toviti ogromno denarja, ki je potreben za nemoteno delo- vanje. O Nikoli Ilievskem pa sem si ustvaril svoje mnenje: strokovnosti in znanja mu ne gre oporekati, kot osebnost pa me je popolnoma razoča- ral.« je zaključil Bevc. ki pou- darja. da razlika med asisten- tom in pomočnikom ni bis- tvena. Prednost naj bi imela njegova izobrazba, kajti kon- čal je višjo trenersko šolo. Domačini nezaželeni? v zadnjem letu in pol so Skalno klet zapustili številni trenerji iz ozadja. Prvi se je odpovedal mestu trenerja vra- tarjev Ivan Bauman, sledila sta trenerja mlajših kategorij Mi- lan Durovič in Goran Savič, sedaj še Bevc. Vsi so igrali ali delovali na Celjskem, vsi so imeli pripombe na delo posa- meznikov v Publikumu in v zgodbah vseh skupaj in vsa- kega posebej se začne in kon- ča pri posameznikih(u), ki iz ozadja neumorno rušijo ho- mogenost kluba ter na ta na- čin iščejo svoj prostor pod soncem. »Šarlatanov sloven- ski nogomet res ne potrebuje. Žal se v Publikumu še najde kakšno mesto za podobne, čeprav si tega nihče ne bi mi- slil.« je pred dnevi dejal eden izmed Publikumovih trener- jev. Kam in na koga je ciljal, pa ni želel povedati. Vse več je takšnih, ki se spletkam na Skalni kleti škodoželjno smeji- jo, toda očitno ob zadnjih za- pletih na relaciji Ilievski-Bevc ne gre le za nedolžen konflikt. Zadeva ima menda ozadje. Zelo^bogato. nekateri v klubu ga poznajo, vsi zagotovo ne. In prav to je žalostno ter za- skrbljujoče hkrati. Celje pač ni Maribor, da bi se v bodoče vsa umazanija pometla pod prag in bi življene teklo naprej, kot da se ni nič zgodilo. Na srečo ob Savmji še zdaleč ni tako črno, kot v štajerski metropoli, tudi ne more biti, ker vodstvo kluba tega ne bi dovolilo, obli- ke podtikanj, zahrbtnosti in osebnih interesov so na srečo mnogo primitivnejše. Drama- tiziranje ni potrebno. Ko bo sleherni posameznik v vods- tvu kluba do potankosti sez- nanjen z dejavnostmi v Publi- kumu. ki naj bi skrbel za uve- ljavitev mladih nogometašev, bo imel celjski kolektiv ob Sankoviču še koga v mladi re- prezentanci.. TOMAŽ LUKAČ i foto: GREGOR KATIČ Stane Bevc »Želim si poraza« Velenjski Rudar v I. SNL nadaljuje s sijajno serijo. Le- tos je od 12 možnih osvojil 10 točk, še bolj kot izjemni re- zuhati pa navdušuje igra, ki je izrazito napadalna, polna te- ka in borbenost, kar ob solid- nem tehničnem znanju moš- tva daje tako rekoč popolno sliko. Zadnja prvenstvena zmaga nad Primorjem je bila spet bleščeča. Rudar je odigral fan- tastičnih 30 minut, potem mal- ce padel, tempo je bil v drugem polčasu spet silovit, vse skupaj dovolj za visoko zmago. Rudar je sicer dobil zadetek iz igre, kar se mu je primerilo prvič po osmih tekmah. Nazadnje so Velenjčani klonili novembra la- ni, ko jih je Koper premagal z 1:0, odtlej Ob jezeru ne pozna- jo poraza. Trener Brane Oblak pa spet preseneča: »Ni vse zmaga, želim si poraza. Oseb- no bi bil zadovoljen, če bi kak- šno tekmo izgubili, igralci pa bi po kolenih zapuščali igrišče in bili za predstavo nagrajeni z bučnim aplavzom občinstva. To je nogomet! Pomembna je igra, borbenost.. Nogomet se ne igra zame, za vas, igra se zaradi publike. Žal se tega pri nas vsi še ne zavedajo.« V Vele- nju pa so že naredili ogromno za gledalce. Obisk je večji, vzdušje pravo nogometno, re- zultati ne izostajajo. Z uvrstitvi- jo v enega izmed evropskih pokalov se zaenkrat ne obre- menjujejo, čeprav bi sodeč po trenutnih rezultatih lahko raz- mišljali o čem podobnem. Pre- mor v državnem prvenstvu za- radi reprezentančnih nastopov v okviru kvalifikacij za nastop na EP, bo najmanj koristil prav Velenjčanom, ki so ujeli silovit ritem. V nadaljevanju prvens- tva bodo najprej gostovali v Domžalah pri BS Tehniku, po- tem pa pričakali Publikum. Za- nimivo bo videti obračun obeh prvoligašev s Celjskega, ki ima- ta povsem različne cilje, dru- gačno filozofijo in gojita po- vsem različen slog igre. Rudar ga zagotovo ne bo spreminjal: »Ne glede na nasprotnika bo- mo igrali napadalno, ker ima- mo za to usposobljene igralce. Šoškič je sestavil odlično ekipo, ki je ni znal izkoristiti. Meni zaenkrat uspeVa,« pravi Oblak. T.L., Foto: SHERPA Jernej Javornik - spomladi v vrhunski formi PANORAMA KOŠARKA Liga Kolinska II. del, 6. krog: Savinjski Hopsi-Pivovarna Laško 92:82 (46:40) Stevič 26, Trifunovič 17. S. Udrih 14. Jagodnik 12. Kobale 9. Čmer 8. Nikitovič 6 za S. Hopse. Goljovič 22, Beči- rovič 19, Dončič 18, Hafnar 10, Kune 8, Jurak 5 za PIL. Z krog: Savinjski Hopsi-Union Olimpija 64:69 (30:40) Jagod- nik 27, Kobale 11, Stevič 8. S. Udrih 7, Nikitovič 6, Trifuno- vič 5. Pivovarna Laško-ZM Lumar MB 101:91 (55:50) Go- ljovič 31, Dragšič in Bečirovič 14, Hafnar 12, Jurak in Kune 10, Dončič 5, Tilinger 3, Kaza- ferovič 2. Vrstni red: Union Olimpija 56. Pivovarna Laško 54. Krka 51, Savinjski Hopsi 47. ZM Lumar MB 41. Loka kava 39. 1.B SKL II. del, 1. krog: Banex-Za- gorje 83:74 (39:42) Ritonja in Novak 17, Ravnihar 13, Lu- šenc 8, Železnikar 4, Jesenek 3, Keblič 2. Rogla Atras-Ke- moplast 71:65 (37:28) Benič 18, Temnik 15, Ravnikar 12, Herman 9, Pučnik 8, Zinrajh 7. Hrženjak 2 za Roglo Atrasa, Sušin 16, Škornik 12, Jovano- vič 11, Rovšnik 10. Urbanija 7. Josipovič 4. Lapornik 3, Kočar 2. 2. krog: Banex-Rogla Atras 67:75 (39:35) Ritonja 17, Sivka 16, Ravnihar 12. Novak 11. Lušenc in Keblič 4. Jesenek 3 za Banexa, Herman in Ravni- kar 16, Zinrajh 13, Benič 10, Temnik in Pučnik 9, Šrot 2 za Roglo Atrasa. Zagorje-Kemo- plast 100:70 (41:36) Jovanovič 25, Urbanija 14, Kočar 13, Rovšnik in Sušin 7. Škornik 4. Vrstni red: Zagorje 43. Rogla Atras 41. Banex 38. Kemo- plast 36. 2.SKL 11. del, 4. krog: Celje-Beži- grad 78:96 (39:37). Vrstni red: Bežigrad 7. Yurij Plava Lagu- na in Koper mladi 6. Celje 5. 1.SKL (Ž) Polfinale, 1. tekma: Ingrad Celje-ADD Ilirija 66:54 (30:27) Vasič 18, Gorbelnik 14, Obrov- nik 13, Veble 8. Jurše 7. A. Vodopivec 4, Ramšak 2. 2. tekma: ADD Ilirija-Ingrad Ce- lje 58:53 (28:31) Vasič 26, Jur- še II, Veble 6, Potočnik 5, Ramšak 3, A. Vodopivec 2. NOGOMET 1.SNL 17. krog (zaostala tekma): Korotan-Publikum 1:1 (1:1) Širec 4. 20. krog: Publikum- BST Domžale 0:0. Rudar (V)- Primorje 4:1 (2:1) Podvinski 12, 82, Granič 23/llm, Jese- ničnik 90. Vrstni red: Maribor Teatanic 42, HIT Gorica 39. Mura 35, Rudar (V) 32, Koro- tan 29, SCT Olimpija 28. Pri- morje 26, Publikum, Potro- šnik in BST Domžale 21, Živila Triglav 18, Koper 17. 2.SNL 17. krog: Dravograd-Eso- tech Šmartno 1:1 (0:1) Čavnik 75/11 m. Zagorje-Šentjur 4:1 (2:0) Kidrič 62. Vrstni red: Feroterm Pohorje 39, Dravo- grad 38, Tabor Sežana 32, Aluminij 28, Esotech Šmartno 27. Zagorje in Goriške opekar- ne 26. Drava in Šentjur 24. Elan 22. Železničar 20. Nafta 18. Slovan Slavija 16. Jadran Šepič 13. Factor 12, Rudar (T) 5. 3.SNL sever 14. krog: Mons Claudius- Hajdina 1:1, Pobrežje-Unior 1:0, Montavar Rogoza-Usnjar 2:1, TIM Laško-Paloma Šega 1:3, Dravinja-Kovinar (MB) 0:2. Vrstni red: Montavar Ro- goza 35, Paloma-Šega 27, Starše 24. Usnjar 22. Dravinja 21, Pobrežje 20, Hajdina in TIM Laško 19, Unior 18, MM Brunšvik 16, Gerečja vas 13, Kovinar (MB) in Mons Clau- dius 12, Kungota 9. MNZ 8. krog: Kovinar (Š)-Breži- ce 4:0, Steklar-Odred 3:1. Krš- ko-Šmarje 4:0. Vrstni red: Krško 18, Kovinar 15, Steklar in Vransko 11, Odred 5, Breži- ce 4, Šmarje 3. ODBOJKA 2.D0L 21. krog: SIP Šempeter-Ter- mo Lubnik 3:1 (15:4, 11:15, 15:11, 15:11). Vrstni red: As- tec Triglav 38, Granit in Bre- zovica 34, SIP Šempeter in IGM Hoče 26, Kovinar Kočev- je 20. GLŠ Črnuče in Termo Lubnik 18, Hoteli Simonov Zaliv 14, Ljutomer. VC Porto- rož in Vuzenica 8. 2.D0L (Ž) 21. krog: Bell Rogoza-Zgor- nja Savinjska 3:2 (3:15, 9:15, 15:11, 15:13, 15:9).Infond Bra- nik-Kajuh Šoštanj 2:3 (15:10. 13:15. 15:7. 8:15. 12:15). B&L Utrip Šempeter-Šolkan 3:0 (15:11, 15:8,16:14). Vrstni red: Bell Rogoza 42. Asics Tabor 36, Frupi ŠOU K2 Šport 34, Infond Branik 22, Zgornja Sa- vinjska, B&L Utrip Šempeter in Benedikt 20, Solkan 18, Ke- miplast Koper II. 16, Kajuh Šoštanj 14, Ruše 8, Partizan Prevalje 2. 20 ŠPORT Težko delo za selektorja v telovadnici ŠC Celje se je 132 borcev iz 13 klubov v soboto potegovalo za držav- ne naslove v taekvvon-doju in prosta mesta v izbrani vr- sti. 5 klubov iz Celjskega je priborilo skupno 33 odličij. Med njimi so z bero lahko najbolj zadovoljni prav organi- zatorji iz kluba Slavko Šlander, ki so pospravili 12 medalj (2 Z, 3 S in 7 B). Ahacu, Uniorju in Sunu je prav tako uspelo zma- gati dvakrat, Hyongu pa en- krat. DP je bila za Mariborom hkrati druga izbirna tekma za sestavo reprezentance (le zma- govalci v borbah), ki bo pri- hodnji mesec nastopila na evropskem prvenstvu v itali- janskem Riccioneu. Zadnja pregledna tekma bo 10. aprila v Šentjurju, kjer bosta prvou- vrščena iz vsake kategorije po- polnila ekipo, ki bo odšla na priprave. Selektor Tomaž Ba- rada ima že sedaj polne roke dela, saj je bila v Celju zbrana tolikšna kvaliteta, kot še nikjer doslej na domačih tekmova- njih. Odmevi iz obeh celjskih klubov so različni. Hasan Ibrič iz TKD Slavko Šlander meni, da so njegovi varovanci prese- gli pričakovanja in pričakuje, da sebo na naslednji preizkuš- nji še kdo od njegovih uvrstil v reprezentanco. Gregor Teršek iz TKD Hyong je prepričan, da bi Hyongovci lahko nastopili še bolje, odmevnejše rezultate pa je pričakovati potem, ko bo klub dokončno uredil prostor in termin za vadbo. Rezultati - člani borbe, do 63 kg: 1. Jaka Preložnjak (Unior Zreče), 2. Dejan Hotko, 3. Despot Despotovič. Do 71 kg: 3. Frederik Kolenc (vsi Ahac Šentjur). Do 80 kg: 1. Simon Jan (Sun Braslovče), 3. Boštjan Andrej (S. Šlander Ce- lje). Nad 80 kg: 1. Roman Pungartnik (Sun), 2. Uroš Ur- lep (Ahac). Člani forme - rde- či pas: 1. Štefan Črešnar (Unior), 2. Boštjan Andrej (Šlander). Črni pas I. Dan: 2. Jure Bernard, 3. Filip Potoč- nik. II. Dan: Uroš Bernard (vsi Hyong Celje). III. Dan: 1. Va- ■hid Drapič. Test moči: 2. Fre- derik Kolenc. Specialna teh- nika: 1. Uroš Urlep (vsi Ahac), 2. Uroš Bernard (Hyong). Čla- nice borbe - do 58 kg: 2. Bojana Križanec (Šlander). Mladinke borbe - do 48 kg: 3. Andreja Erjavec. Do 53 kg: 1. Barbara Drofenik (obe Hyong). Nad 60 kg: 2. Petra Barber (Sun). Mladinci bor- be, do 52 kg: 2. Nejc Prelož- njak (Unior). Do 58 kg: 2. Denis Kopinšek (Ahac). Do 63 kg: 2. Luka Andrej, 3. Sebasti- jan Domadenik, Borut Odla- zek (vsi Šlander). Do 70 kg: 3. Toni Stanojevič (Unior). Nad 70 kg: 1. Rok Planinšek (Šlan- der), 3. Mitja Potočnik (Sun). Forme - rdeči pas: 3. Luka Andrej, Hasib Bubregovič (oba Šlander). Test moči: 3. Luka Andrej. Spec. tehnika: 3. Rok Planinšek (oba Šlan- der). PRIMOŽ ŠKERL Čestitke Cankarju Celjski župan Bojan Šrot je na sprejemu čestital atletu Gregorju Cankarju za njegov dosežek na dvoranskem SP v Maebashiu, kjer je osvojil 4. mesto. To je sploh prvi sprejem katerega od športnikov pri novem celjskem županu, nekdaj izvrstnem alpinistu. »Kot Celjan sem vesel vsakega uspeha naših predstavnikov na vseh področjih. Izgradnja športnih objektov je predpogoj za uspehe,« je razložil župan in Cankarju zaželel čim več ponovitev zadnjega dosežka. Gregor je nastop na Japonskem po pomembnosti uvrstil takoj za Olimpijskimi igrami, je edini potrjen celjski kandidat za 01 prihodnje leto (računajo na 5 udeležencev), še prej pa ga v avgustu čaka SP v Sevilli (norma 805 cm). Nastopal bo še na Grand prix mitingih in evropskem klubskem pokalu skupine B konec maja v Atenah. PRIMOŽ ŠKERL, Foto: GREGOR KATIČ V sredo skupščina ŠZ Celje Na 6. delovni seji pred- sedstva Športne zveze Ce- lje so obdelali informacijo o javnem razpisu za zbi- ranje predlogov sofinanci- ranja programov športa v Mestni občini Celje. Skupščina bo v sredo v Ingradovi poslovni dvora- ni. Poročali bodo o delu in rezultatih minulega leta ter sprejeli programske smer- nice. Predsedstvo je oddel- ku za družbene dejavnosti predlagalo 12 športnih ob- jektov, ki naj se določijo za objekte posebnega pomena v občini. To so atletski šta- dion Kladivar, nogometna štadiona Skalna klet in Olimp, letališče v Levcu, re- kreacijski center Celjska koča, strelišče in športno rekreacijski center Griček, športni center Mestni park. Letno kopališče, športni center Golovec, Konjeniški center Celje in športni cen- ter Gaberje. V naslednjih dneh naj bi izšla tudi 5. številka biltena Športne zveze. JOŽE KUZMA NAKRig Celje: OŠ Lava (deč^' OŠ (deklice) sta zmag' občinskega košarkarske venstva za 5. in 6. razrp! udeleženki področnega nala. Izida final: II.OŠ-oš'! 20:21, IV.OŠ-II.OŠ ISii?/ Celje: Izidi prvih četrtf nih tekem ŠKL - osnovn^I Podčetrtek-Sladki vrh ss Polzela-Žiri 72:86. Dija^ Gimnazija Celje-SŠ S. Kq. Sežana 40:31. Dijaki: l. J nazija Celje-SŠ S. Kosovei žana 59:53, ŠC Celje-Gim, Miklošič Ljutomer 81:56 Maribor: Na 27. državi prvenstvu delavcev polic, judu je PU Celje zasedli mesto. Zmagi za Celjanej pevala Branko Ovčjak (nai let, do 90 kg) in Marko Kt berger (do 35 let, do loo Vitko Lezjak in Marko G; pa sta si (oba nad 35 let.di kg) razdelila 3. mesto. Rogla: Na medobčinsi smučarskem tekmovanju kih in radeških osnovnih Ji nastopilo 100 tekmoval Zmagovalci - VSL deklice! 2. razred: Maja Kuhar (M, mec Radeče). 3., 4. razr.: talija Dremel (A. Aškerc Toplice). 5., 6. razr.: Jana miš. 7,8. razr.: Janja Uran Dečki L, 2. razr.: Rok Rabi 3., 4. razr.: Gašper Klem (vsi P. Trubar Laško), i razr.: Matej Senica. 7, S.r; Marko Stopinšek (oba A, kerc R. Toplice). Teki, 5. razr.: Aljaž Stopar. 7, 8. n Marjan Oblak (oba P. Tn Laško). Ekipno: P. Trubar! ko, A. Aškerc R. Toplice, Nemec Radeče. Žalec: Slovenska mladir ženska rokometna reprei tanca se je v sklopu priprai kvalifikacijski turnir za Sf Islandiji trikrat pomerila z mačim Juteksom. Izidi: Sli nija-Juteks 32:29, 26:30,1 venija-Juteks kad. 31:11. Ljubljana: V 16. krogu žavnega kegljaškega prve tva je Miroteks s (2631:2341) ugnal Ekipo Ki nika, Miroteks II. pa je vdi ligi z 8:0 premagal GIMi klavž. Pri moških so se keg či CP Celja z Elektrarno Dri grad razšli z neodločenimi dom 4:4. Jesenice: Na pionirski kegljaškem DP so vodilna« sta prevzele tekmovalke Mi teksa. Med deklicami 14-15 vodi Barbara Fidej (430) P' Jasno Pajič (422), Anja IJ mus (394) vodi v kategoriji 13 let. Maja Lešnik (394) pri deklicah 10-11 let. Kunšperk: Celjan Grego' (T. Dolomiti) je zmagovJ prvega od štirih tekmoj pokala SZS v trapu. Ilc je® gim najboljšim doseže' (133) slavil med mladine' tako izpolnil normo S2S tekmovanja po evrops" strelskem razporedu. Celjanom ena, Sloveniji šest zmag V celjskem Mestnem par- ku so najboljši mladi umet- nostni drsalci tri dni potego- vali za najvišja mesta v Evropskem kriteriju. Nav- dušila je Celjanka Anja Bra- tec. 131 tekmovalcev iz 12 dr- žav je nastopalo v petih kate- gorijah. Tekmovanje so za- ključili z drsalno revijo naj- boljših. Avstrijci, Poljaki, Ita- lijani, Rusi, Ukrajinci, Izrael- ci, Čehi, Slovaki, Hrvati in Jugoslovani so bili enotnega mnenja, da je bila celjska re- vija poleg Dunajskega kriteri- ja pripravljena brezhibno. K organizaciji so svoje prispe- vali tudi slovenski drsalci, ki so od desetih možnih naslo- vov osvojili kar 6. Pri doma- čih je to uspelo Anji Bratec med kadetinjami, medtem ko je pri mladincih Janez Špoljar pridrsal na 2. mesto. Tri prva mesta so odšla na Jesenice, ki so bili najboljši klub kriterija, po en pa k ljubljanskima Olimpiji in Stanku Bloudku. Od tujih drsalcev so se naj- bolj odlikovali Dunajčani z dvema 1. mestoma, ki je pri- padlo še Italijanom in Če- hom. Rezultati - mladinke: 1. Erika Mervartova (Češ), 5. Anja Kolar, 8. Nina Krajnc, 9. Polona Peunik (vse Celje). Kadetinje: 1. Anja Bratec, 10. Urška Germadnik (obe Ce). Deklice do 13 let: 1. Nena Stojakovič (Jesenice), 16. Maša Šolinc (Ce). Dekli- ce do 11 let: 1. Kaja Ostojič (Jes), 25. Eva Jenšterle, 27. Tjaša Kroflič, 29. Romina Sluga, 31. Patricia Sluga (vse Ce). Deklice do 9 let: 1. As- trid Mandi (Avt), 17. Daša Grm, 18. Nastja Uspenska, 22. Maja Kezič (vse Ce). Mladinci: 1. Gregor Urbas (Jes), 2. Janez Špoljar (Ce). Kadeti: Daniel D'Inca (Ita). Dečki do 13 let: 1. Damjan Ostojič (Jes), 6. Blaž Vizjak (Ce). Dečki do 11 let: Andrej Lumbar (Jes), 6. Urban Kal- šek (Ce). Dečki do 9 let: Marcel Liebhart (Avt). Ekip- no: 1. Jesenice, 5. Celje. JOŽE KUZMA V znamenju favoritov Po zaključku svetovnega smučarskega pokala so se najboljši domači tekmovalci pomerili še na odprtem dr- žavnem prvenstvu na Rogli. Jure Košir in Špela Pretnar sta v odsotnosti Urške Hrovat potrdila primat v tej sezoni, edini vidnejši uvrstitvi do- mačih tekmovalcev pa je prispeval član celjskega Uniorja Bernard Vajdič. Košir in Pretnarjeva sta si nadela dvojni kroni, čeprav so ju v veleslalomskih preizkuš- njah prehiteli tuji tekmovalci. Najprestižnejša zmaga je Moj- strančanu uspela v njegovi pa- radni disciplini. Zbrani sla- lomski kunkurenci je pobeg- nil kar za 1,97 sec. Mitja Kune (Črna) je končal na 2. mestu, lanski prvak Matjaž Vrhovnik (Krka Rog) na tretjem, Ber- nard Vajdič (Unior) je za zma- govalcem zaostal'za 5,14 sec, kar je zadostovalo za 15. me- sto. Isti dan so se po strmini Ostruščice spustila še dekleta. Potem, ko je bila najhitrejša v obeh tekih, je Špeli Pretnar (Bled) prvič uspelo stopiti na najvišjo slalomsko stopničko tudi na domačih tekmovanjih. Presenetila je njega klubska kolegica Lea Dabič, ki se je vrinila pred tretjeuvrščeno braniteljico naslova Natašo Bokal (Alpetur). Veleslalom nikoli ni bil močnejša stran prvaka, ki vozi za Kranjsko Goro. A tokrat se je Košir iz 8. mesta v drugi vožnji prebil do skupno tretjega oziroma nazi- va prvaka v domači konkuren- ci. Prvi mesti sta osvojila Av- strijec Strasser in Nizozemec Wareman. Bernard Vajdič (- 2,99) je končal na 19. mestu. Pretnarjeva je zadržala lanski veleslalomski naslov. Teh ima v zbirki že 6. Vse domače tek- movalke je sicer premagala Čehinja Hrstkova, ki se je na drugi progi, ki jo je tako kot prvo moško slalomsko zakoli- čil celjski trener Cene Jovan, na najvišjo stopničko prebila iz 3 mesta. PRIMOŽ ŠKERL ŠPORTNI KOLEDAR PETEK, 26.3. Košarka Liga Kolinska, II. del, 8. krog - Škofja Loka: Loka kava- Pivovarna Laško (20). SOBOTA, 27.3. Nogomet 3,SNL sever, 15. krog - Gerečja vas: Gerečja vas-Mons Claudius, Sp. Kungota: Kungota-Dravinja, Maribor: Kovinar-TIM Laško, Šoštanj: Usnjar-Pobrežje, Zreče: Unior-Hajdina (vse ob 15). MNZ, 9. krog - Šmarje pri Jelšah: Šmarje-Steklar, Kozje: Odred-Krško, Brežice: Breži- ce-Vransko (vse ob 15,30). Košarka Liga Kolinska, II. del, 8. krog - Maribor: ZM Lumar MB-Savinjski Hopsi (20). 1.B SKL, II. del, 4. krog - Zagorje: Zagorje-Banex, Šent- jur: Kemoplast-Rogla Atras (obe ob 19). 2.SKL,II. del, 5. krog-Ljub- ljana: Yurij Plava laguna-Celje (20). Odbojka 2.DOL, 22. krog - Izola: Ho- teli Simonov Zaliv-SIP Šempe- ter. 2.D0L (Ž), 22. krog - Mo- zirje: Zgornja Savinjska-B&L Utrip Šempeter, Šoštanj: Ka- juh Šoštanj-Ruše. NEDEUA,28.3. Nogomet 2.SNL, 18. krog - Šentjur: Šentjur-Dravograd, Sežana: Tabor Sežana-Esotech Šmart- no (obe ob 16). Prijateljska tekma - Celje: Publikum-Spatak Telekom (16). ^ SREDA, 31.3. Košarka l.B SKL, II. del, 5. krog - Šentjur: Kemoplast-Zagorje, Zreče: Rogla Atras-Banex (obe ob 19). Odlični ljubljanski nastopi Na kadetskem državnem prvenstvu v judu sta celjska predstavnika Sankaku in Ivo Reya zabeležila po dve posa- mični zmagi. Judoistkam Sankakuja je pripadlo še najvišje mesto v ekipni razvrstitvi. Petra Nareks je brez težav odpravila s konkurenco v kategoriji do 52 kg, Jožica Svečak je slavila v konkurenci do 63 kg, Nives Pere (do 48) in Lucija Polauder (nad 70 kg) pa sta izgubili šele v finalu. Judoistom kluba Ivo Reya je pripadlo 5 odličij. Zmagala sta Bojan Jovanovič (do 60 kg) in Matjaž Ceraj (nad 81 kg), tretje mesto pa so dodali Borut Lakner (do 60 kg), Edis Imamovič (do 66 kg) in Aljaž Gosek (nad 81 kg). . IL. JK PISMA BRALCEV 21 fpREJEU [ ^^^ Kmetijstvo Žalec in denacionali- zacija t^gl^i odbor ZRLP budno (einlja dogajanja v Kmetijs- ^lec, katerega zadolženost okrog 1,5 milijarde SIT. fvladnega poročila št. 12 iz y 1997 izhaja, da so bili v u]^ občini vloženi denacio- ' jiizacijski zahtevki za vračilo J [OO ha kmetijskih zemljišč, j,etijstvo Žalec pa ima v naje- ' sklada 1.000 ha brne- la Vsa ta zemljišča, torej jjti 1.000 ha, so zagotovo pod ^nacionalizacijo in se bodo jorala pred našim vstopom v I jiopo vrniti pravim lastni- I pm. Zato preseneča kupčka- pstemi zemljišči. Kmetijstvo jlecje dne 27 3. 1998 pozvalo jiete- interesente, naj se prija- jo, da bo Kmetijstvo Žalec led njih razdelilo 500 ha zem- išč - hmeljišč in ti bodo s Uadom kmetijskih zemljišč [lenili najemne pogodbe. Tudi los je Kmetijstvo Žalec že telo interesente za 429 ha meljišč z enakim namenom Bi lani. V maju 1998 je ZRLP poslalo iiladu kmetijskih zemljišč in Mdov opozorilo glede oddaja- li Imetijskih zemljišč, ki so ^denacionalizacijo, zasebni- p, ki niso upravičenci - s tem povzročili škodo upravičen- m. Določilo 16. čl. ZOR nala- 3vsakomur opustitev ravnanj, :bi tretjemu povzročilo škodo, fne bo drugače, bomo upravi- fflci prisiljeni take najemne po- pdbe sodno izpodbijati in zah- n'ati povračilo škode. Vemo, da Kmetijstvo Žalec todu ni prijavilo vseh zem- da je spreminjalo karakter iftnljišč iz kmetijskih v stavbna zemljišča in nezazidana stavb- na zemljišča, ki jih ni bilo treba oddati v sklad. Prav zato bodo upravičenci zahtevali vpogled v stečajni spis Okrožnega sodišča v Celju, kjer teče stečaj zoper Kmetijstvo Žalec in je v njem tudi morda premoženje, kate- rega upravičenci zahtevajo. Zato žalski odbor ZRLP moti medijsko poročanje o tem, da bo sklad dal zemljišča, ki jih je doslej imelo v najemu Kmetijs- tvo Žalec, Perutnini Ptuj, da bi se sfinancirala letošnji pridelek hmelja, nakar bi poiskali trajno rešitev za hmeljarstvo. Brez dvoma je takšna odločitev kme- tijskega ministrstva pravilna in je treba letošnjo proizvodnjo hmelja zagotoviti tudi med ste- čajnim postopkom, vendar pod pogojem, da gre za enoletno sanacijo razmer pri stečajnem dolžniku. Pod tem pogojem žalski odbor ZRLP pozdravlja takšno gospodarsko odločitev ministrstva, vendar opozarja, da s tem ne smejo biti kršene pravice upravičencev, ki izhaja- jo iz ZDEN. V odboru smo tudi prepričani, da je treba vrniti zemljo pravim lastnikom, ki naj sami odločajo, kaj bodo z njo počeli. Če se bodo odločili za hmeljarjenje in če sami tega ne bodo zmogh, bodo dali zemljo v najem tistemu, ki jo bo zmogel obdelovati. Tako se bi vzpostavilo naravno ravno- vesje, saj so tudi pred II. svetov- no vojno na teh istih površinali kmetje pridelovali tudi do 3.500 t hmelja. Tudi pred vojno so bile ciklične gospodarske (hmelj- ske) krize in kmetje so jih preži- veli ter hmeljarili dalje, prebro- dili so tudi vse težave 50-letnega socializma. Kmetijstvo Žalec jih pač ne zna. Če je kmetijsko ministrstvo zaupalo začasno sanacijo polo- vice slovenskega hmeljarstva »perutninarjem«, ki nimajo prav nobenih izkušenj s po- dročja proizvodnje in prodaje hmelja, potem ste lahko prepri- čani, da Kmetijstvo Žalec v bo- doče v nobenem primeru ni sposobno uspešno hmeljariti, zato je stečaj nujen. Odbor ZRLP Žalec Igre z ljudstvom Ljudstvo se je na referendu- mu o volilnih sistemih odločilo za dvokrožni večinski volilni sistem (in ne Janšev) in dejstvo je, da bi ga moral državni zbor že v roku enega meseca po referendumu leta 1996 uzako- niti, pa ga še do danes ni. Vse razprave iz proračuna plačanih ljudi o vohlnem sistemu so zato protipravno in razvratno za- pravljanje denarja davkoplače- valcev, mediji pa temu politič- nemu nasilju držijo »štango«. Tudi predčasen odpoklic po- slanca je bil na referendumski zahtevi potrjen, pa ga državni zbor kljub temu ni dal na refe- rendum. Obe neizvršeni odločitvi ljudstva s strani DZ RS sta v neposrednem nasprotju s 3. čle- nom slovenske ustave, ki zapo- veduje pravico ljudstva do ne- posredne demokracije (do- končne odločitve). Torej smo država, v kateri se teptajo te- meljne človekove, državljanske in politične pravice. V ustavi RS je namenoma iz- puščena pravica ljudstva, da si na izbranem ozemeljsko zaklju- čenem teritoriju, kjer to ljudstvo biva brez vsakršnih političnih omejitev, ustanovi samouprav- no lokalno skupnost (občino), mestno četrt, krajevno skupnost itd. Ker temu v Sloveniji ni še zdaleč tako, smo priča »nedelji- vi« koprski občini... Pravica na- roda je, da si ustanovi državo, v Sloveniji pa isti narod nima ljud- skih (človekovih) pravic... Pogajanja o spremembi usta- ve za večje število poslancev potekajo izključno v interesu reševanja »tehnoloških presež- kih delavcev-poslancev«, name- sto da bi potekala o polovičnem zmanjšanju le-teh in o ukinitvi državnega sveta, da bi tako ljudstvu prihranili kakšnih 10 milijard tolarjev letno nepo- trebnih izdatkov... JOŽEF JARH, predsednik stranke enako- pravnih dežel (SED) ZAHVALE-J |POHVALE Zahvala Celjanom Kot občan mesta Celja se ču- tim moralno odgovornega, da se javno zahvalim občanom in občankam mesta Celja, ki se jim je korak za trenutek ustavil pred panojem stavkajočega, ki je ponazarjal kršitev zakonskih določil. Prav tako se moram zahvaliti vsem novinarjem in televizijskim hišam, da so si vzeli čas in pogum za tovrstno poročanje. Zahvaljujem se tudi tistim, ki so stisko državljana le od daleč opazovali, kot tudi največjim predstavnikom obla- sti g. Kučanu, g. M. Podobniku, g. Bizjaku in g. Marušiču, ki si kljub povabilu niso vzeli toliko časa, da bi se neposredno sezna- nili s kršitvami zakonskih dolo- čil in s tem pripomogh, da se življenje državljana le ne bi končalo. Posebno bi se rad zahvalil tudi dr. Pahhnovi, ki si je vzela čas, se ustavila pred panojem, ki je ponazarjal stisko ob&na, in nato z občutkom solidarnosti nadaljevala korak v vsakdanje življenje. Osebno menim, da je bila to edina oseba iz višjega sloja ljudi, katere moralnost bi lahko bila vzgled predstavni- kom oblasti, predstavnikom Mestne občine Celje, sodnikom in nenazadnje odgovornim po- sameznikom, ki so akterji pov- zročene krivde državljanu, ki bo za poravnavo krivice žrtvo- val še zadnje - svoje življenje. Vse občane in občanke mesta Celja, vse novinarje, vse televi- zijske hiše pa pozivam, da mi tudi v bodoče stoje ob strani, to je pri nadaljevanju gladovne stavke pred sodiščem s 1. 6. 1999, v kolikor sodišče do tega datuma ne bo razpisalo glavne obravnave. Prav tako kot občan mesta Celja obljubljam, da bom občane in občanke mesta Celja tudi seznanil z rešitvijo zadeve. STANISLAV ZIMŠEK, Celje Hvala skoraj ni dovolj Za uspešno izvedeno opera- cijo se zahvaljujem dr. Vlaovi- ču iz travmatološkega oddel- ka Bolnišnice Celje ter vsemu osebju, ki so me postavili na noge po hudi poškodbi. Hvala vam za vso požrtvoval- nost in prijaznost, ki sem jo prejemal v času zdravljenja v bolnišnici. V prihodnje pa vam želim še veliko uspeha pri delu. ROBERT SLEMENŠEK, Tevče pri Laškem Na cesti nisi sam Prvo marčevsko soboto sem se ponoči peljal po avtocesti Dunaj - Gradec - Maribor v Slovenijo na obisk k sorodni- kom. Blizu mesteca Gleisdore se mi je pokvaril avto. Ker je bila ura okoli pol štirih, je bilo bolj malo prometa. Čakal sem, da bi mi kdo pomagal. Nisem dolgo čakal, do sem zagledal kombi s slovensko tab- lico, voznik je ustavil in me po nemško vprašal, če rabim po- moč. Voznik kombija mi je povedal, da se vrača z dunajske- ga letališča. Pogledal in posku- sil je vžgati avto, vendar mu ni uspelo. Predlagal mi je, da ga »odšlepava« do prvega mehani- ka, kar sva tudi naredila. Gos- podu vozniku kombija sem se zahvalil za pomoč ter ga vprašal za ime. Povedal je, da je Štefan Ferk iz Trbovelj. Gospodu Fer- ku še enkrat hvala in srčno vožnjo po dolgih poteh. IVAN BIKEUA, Avstrija PRITOŽNA KNJIGA Živali niso igrače Dan sem začela že zelo zgo- daj in sicer ob štirih zjutraj, kajti imela sem prakso na vis- ceralnem oddelku v celjski bolnišnici, ki se začne ob šesti uri in traja vse tja do dvanajste ure. Sledila je ena prosta ura in nato spet dve uri pouka, nakar sem se odpravila proti železniški postaji Celje, kjer se je vse začelo... Kar naenkrat sem videla na železniških tirih ležati rdeče- rjavkasto kepico, z žalostnim izrazom na obrazu. Bilo je še samo nekaj minut do prihoda vlaka in ljudi se je kar trlo, tudi uslužbencev. Večina jih je ubogo žival dobesedno ignori- rala, drugi so jo celo zbadaU, tretji pa so komaj čakali, da vidijo »akcijo«. Sama sem rav- no ta trenutek prihajala po stopnicah, vsa šokirana in pre- strašena. Šla sem do živali in se ji počasi približala ter jo pobožala. Kužka, ki je bil kar velik, sem nekako vzela v na- ročje ter ga nesla na malce bolj varen prostor, kjer so ljudje čakali na vlak. Nekako sem ga posedla, nato pa se je sam ulegel. Videlo se je, da je bil psiček zelo izčrpan, lačen in zelo žalosten. Ostala sem tam in ga božala, medtem ko so ljudje spet spretno vrteli jezik. Neka gospa je pripom- nila, da je verjetno delal sa- momor, naliti najstniki pa so se seveda delali norca in se smejaU. Tudi moji kolegici sta se nekam umaknili, zanimivo ne, kakšen odnos imajo ljud- je? Ampak ne čisto vsi. V pogo- vor sem se zapletla z nekaj ženskami, ki so bile izredno prijazne in smo skupaj tuhta- le, kaj naj. Neka gospa mi je obljubila, da bo psa spravila od tod na varnejše. Zaupala sem ji.Vlak je prispel, prisrč- na mlada mrcina pa v blisko- vit dir za njim. Nekaj časa sem ga še lahko zadržala, da je prišel vlak mimo, potem pa v dir ... Zakričale smo... Ko sem odhajala na vlak, mi je bilo vse kristalno jasno - solze so mi oblile obraz. Kako žival ve in čuti in čuti... To prijazno kosmato kepico je nekdo brez kakršnekoh vesti zapustil, zanj je bila nihče, ki si ni zaslužila niti vode in hrane, kaj šele malce pozornosti. Najbolj ironično pa je, da bi žival kljub vsemu temu trpin- čenju dala življenje za t.i. gos- podarja. Prav tako je prekra- sno bitje na postaji čakalo na gospodarja in ne bom se čudi- la,-če bo tam tudi jutri. In kaj lahko naredi 17-letni- ca s šolskimi obveznostmi, brez denarja, avta in vpliva? Pojma nimam, vem le to, da sem ravnala prav in da je dru- ge ljudi lahko sram, da so to kar so. Nekega dne bi želela uresničiti svoje sanje in nauči- ti ljudi, kako ljubiti, ne samo sebe, pač pa tudi živali - bitja z največjim srcem! Kajti dokler bodo imeli ljudje tak odnos do živali, nam na tej naši ubogi zemlji ne bo preveč lepo. Kar pred- stavljajte si, da je takšnih in še hujših primerov na milijone in jih bo vedno več in več, dokler se ne bodo začeli ljudje zavedati, da živali, predvsem psi, niso igrača, ki jo kupijo svojim otrokom. Prav tako tu- di ne okras, pač pa so rožica, ki jo je potrebno negovati, žarek, ki razsvetljuje in še to- liko več. A ljudje... škoda be- sed, vem le, da so nam živah za velik vzgled - prijazne, lju- beče in brez denarja, a se vsee- no znajdejo. Kaj pa mi? SAŠA PRELOG, Grobelno 22 ZA RAZVEDRILO IKFORMACIJE - ROMAN 23 žgROJSTVA l^^jj^i porodnišnici so Kv Marjeta KRAJNC s J'^ie-dečka. Lidija GOBEC ' P^^lgija - dečka. Anica VID- iz Tržišča - deklico. Erna ; ^^p^ i2 Braslovč - deklico. Nataša DESTOVNIK • Liitjurja - dečka, Damjana J Pj^RL iz Vojnika - deklico, I VIDIC iz Rogaške Slati- deklico, Anita BOBIK iz fjf-dečka, Brigita ARTIČEK i isAREC iz Svetega Štefana - r^ka, Darja VODIŠEK iz Uš- 5 ia - dečka, Adrijana WEISS Celja-dečka. ■ 14.3.: Danijela PODPEČAN [ ^2aica - dečka, Blanka OGRI- \ jK iz Velenja - dečka, Nina p iENCA DUJIČ iz Celja - deč- t [j Terezija PAVŠEK iz Rim- 0 Toplic - dečka. 1' i5.3.: Andreja MLINAR iz ' pplotnice - dečka, Doroteja ' HUBREHT z Ljubnega - dečka, " Andreja BRINJOVC iz Mozirja \ deklico, Mojca GLAVAN iz j "eija - dečka. > 16.3.: Ida KUMPREJ z Rečice jt) Savinji - deklico, Jožica ipiSTOTNIK iz Loč - deklico, ^sada HEPIČ iz Celja - deč- ka, Jelka KOŠAK iz Gorice pri llivnici - dečka, Kristina KLINE z Žalca - deklico, Bojana VIDI- ČEKiz Huma ob Sotli - dečka. ^ 17.3.: Anita KRIŽAN iz Ro- gatca - deklico, Irena FRICEU iz Nazarij - deklico, Mateja .itlASTNAK iz Dramelj - deč- ka, Monika RADULOVIČ iz ^martnega ob Paki - dečka, irika DRGAJNER iz Celja - kka, Marija UKMAR z Vran- skega - dečka. ^ 18,3.: Marta JURKOŠEK iz lik - deklico, Jerica ROZ- MAN iz Žalca - deklico. Ange- la SKOK s Stranic - deklico. Barbara JUSTIN iz Velenja - dečka, Mojca CENTRIH iz Ce- lja - dečka. POROKE Velenje Poročila sta se Jožef SVET- KO in Angela .VRATANAR, oba iz Velenje. Žalec Poročila sta se: Marijan PUSTOSLEMŠEK iz Vrbja in Petra LUBEJ iz Ogorevca. SMRTI Celje Umrli so: Ana VERHOVŠEK iz Grobelnega, 79 let, Ivan KRAJNC iz Celja, 55 let, Ja- nez REZAR iz Škofje vasi, 78 let, Frančišek ZALOŽNIK iz Lipe pri Frankolovem, 92 let, Jože PANGERŠIČ iz Celja, 77 let, Anton ŠTOR iz Osence, 70 let, Milan NOVAK iz Lise, 49 let, Stanislav BEVC iz Loke pri Žusmu. 38 let, Aleš HROVA- TIN iz Celja, 36 let, Anton HACE z Brega pri Polzeli, 78 let, Franc POTOČNIK iz Loga, 78 let, Marija JURJOVEC iz Varpolja, 83 let, Apolonija LENART iz Zvodnega, 83 let, Apolonija GAJŠEK iz Pečov- nika, 85 let, Ivana PETELIN- ŠEK iz Celja, 74 let, Frančišek FAJS iz Podplata, 75 let, Tere- zija ČEPIN iz Celja, 83 let, Stanislav ZALOŽNIK iz Klan- ca, 58 let, Anton SEME iz Radoblja, 65 let, Matilda OGOREVC iz Petrovč, 70 let, Marija ŠEŠKO iz Celja, 91 let, Ana JAGONAK iz Razgorja, 88 let, Štefanija STIPLOVŠEK iz Celja, 81 let. Dragica LI- POVŠEK iz Petrovč, 78 let, Ivan KORENJAK iz Brezja, 74 let in Ivan DOBERŠEK iz Ce- lja, 76 let. Šentjur pri Celju Umrla sta: Karol SALOBIR iz Grobelnega, 64 let in Janez PLOŠTAJNER iz Rifnika, 62 let. Velenje Umrli so: Alojz MECH iz Šmartnega pri Slovenj Grad- cu, 61 let, Karolina TEPEŽ iz Florjana, 85 let. Marija DOLI- NAR iz Zabukovice. 96 let, Marjeta EBENŠPANGER iz Žalca, 86 let, Avguštin RIH- TER iz Šmiklavža, 55 let, An- ton KRAJNC iz Velenja, 65 let, Jožef HORVAT iz Velenja, 86 let, Ignacij KANDORFER iz Pilštanja, 89 let, Cecilija KUZ- MIN iz Ljubljane, 78 let, An- ton KOŠEC iz Ogorevca, 73 let, Ljudmila HLEB iz Velenja, 82 let, Frančišek ^ORENAK iz Svetelke, 81 let. Kari MIR- NIK iz Lopate, 82 let, Franči- šek JOVAN iz Lipja, 85 let, Frančiška LIHTENEGER z Ljubnega ob Savinji, 83 let, Janez KOREN iz Podgorja, 86 let, Frančiška HLAČAR iz Za- bukovice, 94 let, Zofija KOT- NIK iz Selovca, 68 let, Stani- slav ŠKOFLEK iz Črnove, 61 let, Rudolf POKLAČ iz Vele- nja, 51 let, Jožef ROČNIK iz Zavodenj, 85 let. Kari ŠKRU- BEJ iz Lokovice, 52 let in Rok GRUDNIK iz Velenja, 61 let. Žalec Umrli so: Franc CESTNIK iz Stopnika, 50 let. Iztok NAD- LUČNIK iz Radmirja, 20 let, Dušan RIŽNAR iz Črnove, 29 let, Marija VRABIČ z Brega pri Polzeli, 63 let. SPLOSNA BOLNIŠNICA CELJE objavlja prosto delovno mesto SISTEMSKEGASERVISERJAVINFORMATIKI Za zasedbo delovnega mesta je potrebna VI. stopnja strokovne izobrazbe računalniške ali elektro smeri, lahko tudi pripravnik. Področje dela je operativno servisiranje uporabnikov informacijskega sistema Splošne bolnišnice Celje. Pisne prijave sprejemamo do 31.3.1999 v kadrovsko splošni službi Splošne bolnišnice Celje, Gregorčičeva 7, 3000 Celje. Svet zavoda Mladinski center Celje v skladu z Zakonom o zavodih (Ur. list RS, številka 12/91 in 8/96) ter 18. členom Pogodbe o ustanovitvi Zavoda Mladinski center Celje (Ur list RS, številka 20/98) razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA ZAVODA MLADINSKI CENTER CELJE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki jih določata zakon in pogodba, izpolnjevati še naslednje: -visoka izobrazba -dve leti izkušenj pri delu v študentskih ali mladinskih organizacijah Vlogi morajo kandidati priložiti letni program delovanja in dolgoročno vizijo razvoja zavoda Mladinski center Celje. Mandat direktorja traja štiri leta. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev naj kandidati pošljejo v 8. dneh po objavi razpisa s pripisom »za razpis Mladinski center Celje« na naslov: KŠCR, Miklošičeva 1, 3000 Celje. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30. dneh po končanem razpisnem postopku. Svet zavoda Mladinski center Celje »Ko prebiraš te vrstice,« je pisalo na papirju, »vedi, da sem s t^bo, da čutim tvoje božajoče roke in želim, da tudi ti občutiš "itje mojega srca, ki utripa samo zate! Vsak dan znova prebiram Ne pismo in tako zelo si vedno znova želim tvoje bližine, da bolečina krute resničnosti vedno znova napoji oči s solzami, w jih boš lahko samo ti posušil takrat, ko se za vselej vrneš k meni! Včasih so pomladni dnevi, polni trdnega dela, tako hitro tonili v mrak, letos pa se mi zdi, da sonce kar stoji na mestu, lako počasi minevajo dnevi, ki naju ločujejo. Še daljše so potem "oči, v katerih se trudna zbujam iz nemirnih sanj ob vsakem '''larcu kladiva ob bronast zvon doli v cerkvenem stolpu, •^oram ti napisati, da so vse, za vojsko dorasle, poklicali k Rojakom in tudi veliko mlajših mož vedno znova klifcejo na Vojaške vaje. Za delo na zemlji ostajamo samo ženske in oslabeli starčki, ki še zmorejo poprijeti za plug. '^n vas veliko pomaga stric Pim-pom in tudi moj oče in sestri pomagali saditi krompir. pa še ne morem k vam, ker se še vedno tako čudno počutim, kadar zagledam tvojo mamo. Želela bi pozabiti na l^i^e hude besede, a ob pogledu nanjo me še vedno zaskeli pri ^si in moralo bo preteči še veliko časa, da bodo zaceljene rane, jih je zadala! J^e zameri mi, ker sem ti napisala te besede in vedi, da mi je ■jogo lažje pri srcu zdaj, ko sem ti vse zaupala. Veš, kmalu bo I ^ luna. Nemara se tudi v tistem kraju, kjer si zdaj ti, vidi vsa in svetla s svojim,večnim obrazom. Takrat, ko bo ura . bom postala na lunine ustnice poljub. Tudi ti stori tako •Najina poljuba se bosta srečala, tam daleč na luninih ^icah! Če nama bo takrat nagajivo pomežiknila z neba, bova Sotovo vedela, da se najina poljuba nista zgrešila! bor u ^^ pozdravljam in upam. da bo to moje pisemce, ki ga ) kot roka piše srce, kmalu pri tebi in ti vsaj malo olepšalo vojaške dni. J vedno tvoja Anka!« rav gotovo ti je te besede narekovalo srce, drugače bi ne Pon- toliko sreče ob pismu, ki je bilo, preden so ga j^^Pisale tvoje besede, čisto navaden papir!« si je šepetal Peter, v roki prav ob polnoči stal pri oknu vojaške ^^ ^ polno luno, poslal na njene ustnice svoj vroč Nikoli ni vnrašal. ali ie takrat tako storila tudi Anka. le zazdelo se mu je, da se je tam, globoko na nočnem nebu nekaj zaiskrilo in trdno je verjel, da sta se srečala njuna poljuba na večnih, skrivnostnih ustnicah. Tako so potem potovala pisma in z lepimi besedami sta si krajšala čas, ki je vsemu navkljub tekel dalje po svojih večnih kolesnicah. Luna je že tretjič kazala svoj vesel, poln obraz in takrat je Anka dokončno spoznala, da je tista noč slovesa zasejala pod njeno srce seme novega življenja! »O, vrni se dragi, vrni se k meni, zdaj, ko te bom najbolj potrebovala!« je bral Peter v pismu, ki je bilo napisano čisto drugače kot vsa prejšnja. »Le kaj mi hoče povedati in kaj neki jo stiska, da me tako obupno kliče?« se je spraševal in kar požiral z očmi vrstico za vrstico, ki so mu počasi razkrivale skrivnost sporočila. »Kako vroče si želim, da bi bil zdaj ob meni, da bi mogel skupaj z mano prisluhnili nežnemu bitju srčeca, katerega je obudila v življenje najina ljubezen v tisti noči slovesa!« Široko so se razprle v spoznanju resnice Petrove oči! Prevzela ga je nemirna razigranost, začel je poskakovati in si prepevati, da so ga tovariši začudeno obstopili in z zanimanjem poslušali, kakšno novico mu je prineslo pismo, ki je tako razveselilo drugače zelo umirjenega fanta. Malo vojakov je razumelo, kaj pomenijo zapisane besede, le srečo, ki je Peter ni skrival, je razumel vsak izmed njih. Dolgo v noč se je Peter sklanjal nad papirjem, ki ga je žePel spremeniti v pismo, polno lepih besed, ki bi mogle dopovedati Anki vso srečo, ki jo je občutil ob spoznanju sporočila njenega pisma. A danes so se mu zdele vse besede plehke in nezveneče, ko jih je še enkrat prebral in že tretji list je zmečkal v pesti ter ga skupaj z vsem napisanim vrgel med smeti. »Zakaj se mučiš, Slovenac! Samo to piši, kaj čutiš, pa bo gotovo prav!« se je tedaj oglasil temnooki fant, s katerim se je Peter najbolj zbližal v svojih vojaških dneh. »Prav imaš, Vukoje!« mu je odvrnil in na novi list papirja napisal: »Prelepi so občutki v mojem srcu, da bi jih znalo opisati moje pero z dovolj lepimi besedami!« Zdaj je bil zadovoljen z napisanim, zato je samo dostavil: »Lepo te pozdravljam in prvikrat naročam: pazi nase in še bolj na sad najine ljubezni!« »Kako lepo mi te kratke besede govore o vsej Petrovi sreči!« se je nasmehnila Anka in spravila to kratko pisemce na prav posebno mesto v svojo škatlico, prevezano z lepim, čipkastim trakom." Čeprav Anka doma še ni nikomur zaupala svoje skrivnosti, je skrbno oko matere Mare kmalu opazilo, kaj se s hčerko dogaja. Razumevajoča mati je potrpežljivo čakala, da ji Anka sama potrdi njene sume. Nocoj sta biU z materjo sami doma. Topel, poletni večer se je že dodobra zmračil v noč in tako prijetno je bilo posedati v večernem hladu na klopci pod ogromnim starim orehom, v zaupnem klepetu. Tudi Dolinarjevi Francki se ni dalo spati v tem poletnem večeru. Zelo je pogrešala te večerne klepete, v katerih so včasih z mamo Maro presedele marsikatero prijetno urico pod orehom, odkar pa je prišlo do hudih besed med njo in Anko, se ni in ni mogla odločiti, da bi zavila na strašno pot proti Osojnikovi hiši. »Nocoj stopim tja dol in čisto po resnici povem Anki, zakaj sem bila takrat huda nanjo!« je zbrala korajžo in se brez oklevanja podala na pot. »Gotovo mi bo verjela, da sem želela le dobro njej in Petru!« si je ponavljala po poti. »Zdaj, ko je že tako odločeno, da bo Anka naša ta mlada, bo za obe bolje, da sva si dobri in ne hodiva z mržnjo v srcu spet pod isto streho.« Mehka trata, ki je rasla po poti, je dodobra utišala glas njenih korakov in prav nič je nista slišali Anka in mati Mara, ko se je ona že toliko približala, da je mogla v svoji ženski radovednosti prisluhniti njunemu razgovoru. »Ti je Peter v zadnjem času kaj pisal?« je ravno tedaj mati spraševala hčerko. »Je,« je zamišljeno odgovorila Anka, ki ni preslišala posebne teže materinega vprašanja. »Tako lepo zna pisati svoje misli in občutja, da še mene gane, kadar mi prebereš kakšno njegovo pismo. Le zakaj mi nisi prebrala tega zadnjega, ki je gotovo še lepše, kot so prejšnja?« je mati znova postavila zavito vprašanje. »Mati gotovo vedo, kako je z menoj!« je spoznala Anka in iskala besede, s katerimi bi najlažje do konca zaupala materi svojo skrivnost. »Veste,« je v zadregi spravila iz sebe, »to njegovo pismo je bilo tako kratko, da vam ga z lahkoto povem na pamet.« »To bi še jaz rada slišala, kaj ti je naš Peter tako na kratko povedal v tem pismu?!« je stopila pred presenečeni Osojnikovi ženski, iz teme Dolinarjeva Francka. »Dober večer voščim obema in ne glejta me tako, kot bi vaju prišla strašit iz drugega sveta!« je hotela s šalo povrniti silno presenečenje, od katerega se še nista opomogli mati in Anka. Kljub poletnemu večeru je Anko ob pogledu na Petrovo mater zmrazilo po hrbtu in hotela je tiho oditi v hišo. 24 MALI OGUSI - INFORMACIJE MALI OGLASI - INFORMACIJE 25 MALI OGLASI - INFORMACIJE 26 MALI OGLASI - INFORMACIJE 27 28 INFORMACIJE KRONIKA 29 Ujetnik čečenske mafije na svobodi j^oraj sedem mesecev je bil Ptujcan Srečko Ber žrtev kriminalne združbe - Uspela mednarodna akcija iskanja - Od nedelje ugrabljeni spet doma kot pol leta trajajoča ^3(jevanja za izpustitev ^pznika Srečka Bera (27) jyršincev pri Ptuju so se ijajbolj črnih napovedi ,0ila v uspeh in srečno iitev. ■ iskanje in rešitev ugrab- jega Ptujčana so se vklju- ,slovenski kriminalisti, ki se povezali z ruskimi var- ilnimi organi, vključil se Ijterpol, sodelovalo je slo- jsko veleposlaništvo v ijl(vi in veleposlaništva igih držav po Evropi, ak- je 50 bile slovenske in ilnarodne humanitarne ijnizacije. Velik delež v zadevanjih za rešitev fjka Bera pa je prispeval ii njegov delodajalec, av- itevoznik Pavel Aleksen- Fiz Laškega, ki je prvi {del, da se je njegov dela- ; znašel v krempljih če- ške mafije. Mirneje smo o ugrabitvi Bera pisali sredi lan- iEga septembra, ko smo obi- Idii PavJa Aleksenceva v lem. Z njim smo se pogo- jali po tem, ko so v njego- ilelavnico po telefonu po- Mi ugrabitelji in za izpu- jetnika zahtevali od- pnino ter določili datum za izročitev denarja, 15. septem- ber. Aleksencev je nemudo- ma organiziral akcijo zbira- nja denarja, tako doma kot pri kolegih v Italiji, a mu je bilo kmalu jasno, da zahteva- ne vsote ne bo mogoče zbrati, sicer pa so njegove aktivnosti potekale še po drugih tirih. O ugrabitvi je obvestil policijo, ministrstva in druge državne službe in organe, se obrnil na sindikat slovenskih avtopre- voznikov in sedež Gospodar- ske zbornice v Laškem, kjer so odprli poseben račun za zbiranje denarja za odkupni- no. Meseci so tekli in kazalo je, da se bodo najbolj črne napovedi uresničile, saj se Srečko Ber od novembra ni oglasil, ne svojcem na Ptuj in ne v Laško, nobenega glasu več pa ni bilo tudi od ugrabi- teljev. Srečko Ber je na pot v Čeče- nijo krenil 13. avgusta lani, se 24. avgusta oglasil po telefo- nu in Aleksencevu povedal, da ima le še nekaj ur vožnje do cilja, do rusko čečenske meje, kjer naj bi raztovoril cestne valjarje italijanskega proizvajalca. Istega dne je bil ugrabljen, čez pet dni se je oglasil svoji prijateljici, s ka- tero živi na Ptuju in ji pove- dal, da je v rokah ugrabite- lj ev. Dolgotrajna akcija iskanja se je končala koncem prejš- njega tedna, ko je bil Srečko Ber že na varnem v sloven- skem veleposlaništvu v Mosk- vi. O poteku iskanja ali kakr- šnih koli podrobnostih te ak- cije v ministrstvu za notranje zadeve ne dajejo izjav, a naj- pomembnejše je dejstvo, da je Ber od nedelje spet doma. Potreboval bo tedne in mese- ce, preden si bo psihično in fizično opomogel od dolgo- trajnega ujetništva. Ugrabite- lji so namreč z njim ravnali nečloveško. Odmerki hrane in vode so bili minimalni, ves čas je prebil v temi, v ozkih prostorih, nekakšnih bunker- jih v zemlji, kjer je primanj- kovalo zraka, deležen je bil najrazličnejših maltretiranj. Ker so se ugrabitelji bali, da jih izsledijo ruski policisti, so ga približno na vsake tri ted- ne premeščali iz enega v dru- go skrivališče, med prevozi v avtomobilskem prtljažniku pa je imel zavezane oči. Zara- di premeščanj iz kraja je bilo iskanje ujetnika in ukrepanje za njegovo izpustitev zelo oteženo. Februarja letos so, po spo- ročilu za javnost, stekle in- tenzivne in koordinirane ak- cije vseh sodelujočih, zato je čečenska kriminalna skupina 17. marca Srečka Bera izpu- stila, brez zahtevanih 500 ti- soč ameriških dolarjev od- kupnine, seveda pa se je za kamionom in tovorom, vred- nim okoli 150 tisoč nemških mark, izgubila vsaka sled, saj so mu vozilo in tri cestne valjarje čečenski mafijci zase- gli takoj ob ugrabitvi. Policija je v tej akciji ugoto- vila, da je na območju Čečeni- je veliko ugrabljenih oseb, ve- činoma tujcev. Ker se ugrabi- tve kar vrstijo, v ministrstvu za notranje zadeve odsvetuje- jo potovanja in zadrževanje na območju Čečenije in dru- gih kavkaških republik. Zara- di varnosti oseb, ki so sodelo- vale pri reševanju Srečka Be- ra in varnosti vseh ostalih ugrabljencev, pa slovenska policija ne bo dajala nobenih dodatnih izjav. Denar za iz- pustitev, ki so ga doslej zbrali Berovi sodelavci, prijatelji in sorodniki, je bil porabljen za izvedbo najrazličnejših aktiv- nosti v tej uspešni akciji. MARJELA AGREŽ Ropi 1998 Policijski upravi Celje lani obravnavali 34 kazni- ^dejanj ropa, to pa je za 7 'merov manj, kot leto po- Na območju države je '"lani storjenih 382 ropov, je delež celjskega ob- "^ja manj kot deset odsto- n, 34 ropov so jih celjski "'taisti in kriminalisti razi- ^''20, kar predstavlja skoraj ■odstotno raziskanost to- ^'lih kaznivih dejanj. Storil- 50 v 21 primerih uporabili J^no silo, v 6 primerih nož, ^^h pištolo, v 5 primerih pa 'oškodovancem grozili z ne- jjfednim napadom na telo. J'fia storilcev je bila stara 21 let, to pa pomeni, delež mladoletnikov pri •kaznivih dejanjih veča. so zabeležili le en pri- /ropa v denarni ustanovi, 6 se je zgodilo v stanova- jj ' 5 v trgovinah, trije v go- ^"^ih lokalih, po en rop na L' prireditvi in v mestnem |)j|-ostala polovica pa so ^Jni- ulični ropi. H^^J teh številkah pa še nekaj policistov v izogib .J^^im dogodkom: vse potrebno za za- i^^anje vašega doma in pre- •N stan^ hranite prihrankov v "ovanjih. -Ne odpirajte vrat tujcem. -Vrata vedno zaklepajte, tu- di v primerih, ko ste le za kratek čas zapustili stanova- nje in na primer stopili do soseda. -Torbico nosite vedno tik ob sebi, tako da jo storilec težko zagrabi, iztrga iz rok. -Ne hodite po stranskih in neosvetljenih ulicah. -Stopanje vozil ni priporoč- ljivo, sploh pa zavrnite tujca, ki se vam sam ponudi, da vas pelje. -Če pa se vam že zgodi rop, se ne izpostavljajte po nepo- trebnem z besedami in dejanji upora, ampak ohranite priseb- nost ter si raje zapomnite, kakšen je bil napadalec, da ga boste lahko opisali, ko boste rop nemudoma prijavili poli- ciji. M.A. MINI KRIMIČI Spet isti kiosk V noči na 16. marec je bilo spet vlomljeno v prodajni kiosk na Kersnikovi ulici v Ce- lju pri bolnišnici. Storilec se je založil z večjo količino ciga- ret, kavo, čokolado in stekle- nico ruma. Lastnik Ladislav Č. je oškodovan za okoli 180 ti- soč tolarjev. Ukradeni megane v noči na 17 marec je nez- nano kam izginil rdeč osebni avtomobil Renault megane 1,6, z registrsko oznako CE K6-440. Vozilo, ki je last Ivana G., je bilo parkirano na Šercer- jevi cesti v Velenju. Philips iz učilnice v času od 3. do 17. marca je neznani zmikavt kradel v učil- nici osnovne šole na Šilihovi ulici v Žalcu. Izbral si je video- rekorder znamke Philips, vre- den 52 tisoč tolarjev. Osumljeni krivolovec v sredo, 17. marca dopold- ne, so policisti PP Slovenske Konjice, pri zbiranju obvestil v zvezi s sumom krivolova v gozdu blizu Hudinje prijeU 40-letnega Josipa B. iz Mari- bora. Pri varnostnem pregle- du so pri njem našli avtomat- sko puško M-70, na katero je bil nameščen dušilec zvoka, in 50 nabojev za to puško. Orožje in naboje so policisti zasegli, osumljenec pa se bo moral zagovarjati na sodišču in pri sodniku za prekrške. Sezul je tipa v noči na 18. marec se je neznani storilec lotil osebnega avtomobila Fiat tipo, parkira- nega med stanovanjskimi blo- ki v Dobrteši vasi. Z vozila je demontiral vsa štiri platišča s pnevmatikami, pri dvigovanju pa je poškodoval tudi karose- rijo. Lastnik Saša L. je oškodo- van za približno 250 tisoč to- larjev. Porisani cabriolet v noči na 19. marec je nez- nanega storilca pritegnil oseb- ni avtomobil Renault 19, par- kiran na Kidričevi ulici v Žal- cu. Po vsej karoseriji ga je poškodoval z ostrim predme- tom, s tem pa lastniku Igorju P. povzročil za okoli 100 tisoč tolarjev gmotne škode. Okradeni kiosk v noči na 19. marec je nez- nani storilec, na Cesti XIV, di- vizije vlomil v prodajni kiosk, last Draga B. V notranjosti si je izbral nalivna peresa, kemič- na pisala, vžigalnike, okrasne kipce iz porcelana, kozmetiko in sladkarije. Lastniku je pov- zročil za približno 150 tisoč tolarjev gmotne škode. Lumpe našli pod kozolcem Prejšnji petek zjutraj so poli- cisti PP Laško na Zdraviliški cesti v Rimskih Toplicah opazili osebni avtomobil R4 murskoso- boške registracije. Postali so po- zorni, ker je bilo vozilo odkle- njeno, kasneje pa so prišh do podatka, da so se s tem vozilom pripeljali trije otroci, ki so po- begnili iz prevzgojnega doma v Veržeju, katrco pa so ukradli v Noršincih. Pobegle otroke so potem našli skrite pod bližnjim kozolcem, v razgovoru z njimi pa so ugotovili, da so na begu storili še več kaznivih dejanj na območju Maribora. V nadalje- vanju so pobeglo trojico izročili delavcem omenjenega prevz- gojnega doma, vozilo pa so vr- nih lastniku. Zapora brez luci v noči na 19. marec so nez- nanega storilca motile signal- ne luči, ki so opozarjale na polovično zaporo na Ljubljan- ski cesti v Celju. Ukradel je vsa tri svetila z akumulatorji vred, s tem pa podjetje Ceste - kana- lizacije Celje oškodoval za okoli 200 tisoč tolarjev. Vlom v kamp prikolico v času od 1. do 19. marca je neznani storilec vlomil v po- čitniško prikolico, parkirano pred stanovanjsko hišo na Proseniškem. Iz notranjosti je ukradel baldahin, deset blazin s prevlekami ter štiri odeje, vmes pa je demontiral pri- klopno napravo. Lastnica Ma- rija B. je oškodovana za okoli 45 tisoč tolarjev. Vklenjeni nasilnik v petek popoldne sta se v Zagaju pri Ponikvi sprla sose- da, 40-letni Anton K: in 70- letni Karol D. Med prepirom je Anton najprej s pestjo udaril Karola, potem pa proti njemu vrgel sekiro, ki ga je s topim delom zadela v nogo, pri tem pa je Karol utrpel hudo tele- sno poškodbo. Kasneje sta dva policista Antona obiskala na domu, da bi z njim opravila razgovor, a ju je nasilnik pričel žaliti, v navalu besa pa ju je tudi fizič- no napadel. S strokovnim pri- jemom sta ga policista obvla- dala in vklenila, za svoje po- četje pa se bo moral zagovar- jati na sodišču. Noč je preživel v prostorih za pridržanje. Kradel v vikendu v dneh od srede do petka je neznani storilec vlomil v vi- kend na Straži gori, od koder je odpeljal namizno uro, sob- no televizijsko anteno, daljno- gled, fotografski aparat in pet vžigalnikov. Lastnika Florjana G. je oškodoval za okoli 40 tisoč tolarjev. Nezaklenjeni moped v soboto, 20. marca med 7 in 15. uro, je neznani storilec, izpred podjetja GIC Gradnje v Spodnjem Negonju, ukradel nezaklenjeno kolo z motor- jem Tomos APN sive barve in črno varnostno čelado. Vinko D. je oškodovan za okoli 100 tisoč tolarjev. Poskus drzne tatvine Minulo soboto ponoči je neznan moški, star okoli 30 let, kratkih temnih las in oble- čen v kavbojke in svetlo jakno, na Gledališki ulici v Celju do- hitel Ireno S. Š. in ji nameraval, iztrgati torbico, ki jo je imela" obešeno preko rame. Ker je ženska začela kričati, se je neznanec prestrašil in zbežal v smeri Vodnikove ulice. Pentium iz pisarne v dneh minulega vikenda je neznani storilec, iz pisarne la- boratorija Tio2 Cinkarne v Ce- lju, ukradel računalnik znam- ke Pentium 200, vreden prib- ližno 130 tisoč tolarjev. GORELO JE Gasili v kleti v torek, 16. marca popold- ne, je zagorelo v kletnih pro- storih stanovanjske hiše Iva- na A. v Šmartnem v Rožni dolini. Požar so v zgodnji fazi poga- sili domači in sosedje, pri prei- skavi pa so ugotovili, da ga je povzročila neprevidnost: do- mači so pomotoma vključili demontiran oljni gorilec cen- tralne peči, plamen iz gorilca pa se je razširil na bližnji sušil- ni stroj in električno napelja- vo. Po nestrokovni oceni zna- ša gmotna škoda okoli 500 tisoč tolarjev. Zgorel rastlinjak v torek, 16. marca zvečer, je izbruhnil požar na večjem rastlinjaku v kraju Ljubečna pri Celju. Komisija je pri ogledu kraja požara ugotovila, da ga je pov- zročil kratek stik na električni napeljavi. Gasili so celjski po- klicni gasilci in gasilci iz Lju- bečne, Vojnika in Škofje vasi. Ogenj je rastlinjak popolnoma uničil, skupaj s cvetjem, rastli- njem, sadikami, stroji in na- pravami. Škoda, ki je nastala, znaša okoli 20 milijonov tolar- jev. Vnel se je uno v soboto okrog štirih je nez- nani storilec zanetil ogenj v bližini osebnega avtomobila Fiat uno, parkiranega pred stanovanjsko hišo na Levsti" kovi ulici v Šoštanju. Ogenj se je razširil na motor in notra- njost avtomobila, požar pa so pogasili lastnikovi sorodniki in sosedje. Franjo T. je oško- dovan za okoli 400 tisoč tolar- jev. Zagorelo ob dimniku v soboto, 20. marca po- poldne, je nastal požar na stanovanjski hiši v Bučah, last Albina B. Goreti je pričelo na pod- strešju ob dimniku zraven manjše lesene shrambe, kjer je bila odprtina za dimljenje. Ogenj se je razširil na ostrejše, požar, v katerem je nastalo za okoli 400 tisoč tolarjev gmot- ne škode, pa so pogasili gasilci iz Buč in Polja. M.A. 30 KRONIKA NOČNE CVETKE • v torek, 16. marca ponoči sta se na Prijatljevi sprla Rajko K. in Rašid K., s tem pa sta vznemirila počitka potrebno sosesko. Zaradi kravala, ki sta ga povzročala, bosta stopila pred sodnika za prekrške. • V prostorih zdravstvenega doma je v četrtek popoldne rogovilil od alkohola prizadeti Zvonko P. Ker se ni hotel umi- riti tudi potem, ko je imel opravka s policijo, so ga pri- vedli v prostore za pridržanje, kjer si je ohlajal pregreto gla- vo. • Policisti so bili v petek po- poldne obveščeni, da je v bližini tržnice pretep. Na kraju nemira so ustavili Nedžada P, ki je pretepal Petra K. Ker se prete- pač ni imel namena umiriti, se je treznil v policijskih prostorih. • V soboto ponoči se je Katja predajala glasbi, ker pa je očit- no izgubila občutek za jakost zvoka, so njene nočne užitke prekinili sosedje, ki so pokli- cali na policijo. Katja je dobila v roke plačilni nalog. • Na Iršičevi se je v nedeljo zvečer majal Gvozden K., od- dajal neprijetne zvoke in mi- moidočim delil žaljivke. Krši- telj javnega reda in miru se bo srečal s sodnikom za prekrške. • V Lešju sta se v nedeljo zve- čer grobo spoprijela Miran J. in Drago B. Razdvojila ju je policij- ska patrulja, kaznoval pa ju bo sodnik za prekrške. M.A. Dovolj razlogov za optimizem Lani je na naših cestah umrlo dvaindvajset oseb manj, kot v letu 1997 - Med smrtno ponesrečenimi niti enega otroka Tako kot na vseh ostalih var- nostnih področjih, se je tudi v prometu stanje bistveno iz- boljšalo. O tem govorijo števil- ke oziroma primerjave v zad- njih petih letih. K izboljšanju stanja v minulem letu je ned- vomno precej prispeval tudi novi prometni zakon, ki je sto- pil v veljavo s 1. majem 1998. Lani se je na cestah celjskega območja pripetilo 5080 promet- nih nezgod ali 1202 nezgodi manj, kot v letu poprej, torej se je tovrstna varnost izboljšala za skoraj 20 odstotkov. Smrtnih žrtev prometa je bilo lani 36, predlani 58, hudo telesno poš- kodovanih oseb pa je bilo v lanskih nesrečah 250, v letu 1997 pa 316. V naseljih se je pripetilo 58 odstotkov vseh ne- sreč v katerih je umrlo 12 oseb, v ostalih, ki so se zgodilo zunaj naselij, pa je življenje izgubilo 24 oseb. Število nesreč s smrtnim izi- dom je bilo na območju Policij- ske uprave Celje lani za 30 od- stotkov nižje, kot leta 1997, kar je izjemen dosežek v splošnih prizadevanjih za večjo varnost udeležencev v prometu, o iz- boljšanju stanja pa govori tudi podatek, da se je število nesreč, ki so se končale s telesnimi poškodbami udeležencev, zmanjšalo za 15 odstotkov. Od 36 oseb, ki so umrle v lanskih prometnih nesrečah, jih je bilo 22 povzročiteljev. Daleč največ nesreč so povzročili vozniki osebnih avtomobilov (4454), na drugem mestu so vozniki koles z motorjem (126), na tret- jem mestu vozniki kombinira- nih vozil (71), nato vozniki mo- tornih koles (55) itd. Pri vseh kategorijah udeležencev (pov- zročiteljev) se je število nesreč zmanjšalo, povečalo se je le med vozniki kombiniranih vo- zil, in to bistveno. Predlani so ti vozniki povzročili 38 nesreč. lani kar 71. Najbolj krvav lanski mesec je bil marec (6 mrtvih), aprila so prometne nesreče ter- jale 5 smrtnih žrtev, februarja, julija in avgusta pa po 4. Mesec maj je terjal 1 smrtno žrtev, junij pa je bil s tega vidika najlepši mesec. Med vzroki ne- sreč v prometu je še vedno ne- prilagojena hitrost (36% vseh nesreč), sledijo (nepravilni) premiki z vozilom (24%) in neupoštevanje prednosti (23%). Lani je največ (18) ude- ležencev v prometnih nezgo- dah umrlo prav zaradi neprila- gojene hitrosti, v letu 1997 pa 30. Lani so policisti izvedli več kot 51 tisoč ukrepov s področja prometa (skoraj za četrtino manj kot leto prej), od tega skoraj 60 odstotkov zaradi neu- poštevanja hitrostnih omejitev. alkoholiziranih voznikov in neuporabe varnostnega pasu. Pri 12 odstotkih vseh promet- nih nesreč je alkohol obravna- van kot sekundarni vzrok. Ka- že, da se prometne nesreče vse bolj »selijo« z glavnih cest na mestne ulice in v naselja, poda- tek, ki ga prav tako ne gre pre- zreti, pa je ta, da so lani eviden- tirali za dobrih 40 odstotkov manj nezgod s pobegom vozni- ka oziroma povzročitelja. Stanje se je izboljšalo na vseh območjih policijskih po- staj, najbolj pa na območju PP Žalec. Seveda pa je prometna problematika najbolj zgoščena na območju PP Celje, kjer se je lani pripetilo 1596 nezgod (predlani 1849) ali za 14 od- stotkov manj. K splošnemu iz- boljšanju stanja so brez dvoma veliko prispevale aktivnosti licistov, tako v nenehnih, ventivnih kot kontrolnih^ jah ter z analitičnimi pristo posameznim segmenton^ vrstne varnosti. Svoje je j, boljšanju stanja prispevalj gradnja avtocestnega o^j Arja vas-Vransko, znatne u ke pa je doprinesel tudi prometni zakon, ki je i veljati lanskega 1. maja, tega datuma pa do konca je na cestah celjske regije z di neprilagojene hitrosti U[ 5 udeležencev v prorneti enakem obdobju leta 199; kar 25. Podatek, ki je še p bej razveseljujoč, pa je ta lani ni bilo niti ene snu žrtve prometa med otrok mladoletniki. MARJELAAGl Nesreča na smučišču v soboto, 20. marca ob 12.30 uri, se je na smučišču Jasa na KTC Rogla pripetila nesreča, v kateri se je hudo telesno poškodoval smučar. Med vijuganjem po smučišču sta trčila 49-Ietni Anton Z. in 59-letni Anton M. Oba smučarja sta padla po smučišču, Anton Z. pa je pri padcu utrpel hudo telesno poškodbo. - M.A. PROMETNE NEZGODE Izgubil oblast nad vozilom Na glavni cesti I. reda zu- naj naselja Bevče se je v so- boto, 20. marca zjutraj, pri- petila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude tele- sne poškodbe, na vozilu pa je škode za okoli 700 tisoč tolarjev. Robert Š. (25) s Polzele je vozil osebni avtomobil iz smeri Velenja proti Arji vasi. V dolgem blagem levem ovinku je izgubil oblast nad vozilom, pri tem pa je vozilo zdrselo v obcestni jarek. Voznik je padel iz avtomobi- la in utrpel hude telesne poš- kodbe. Povozil pešca Na regionalni cesti Lem- berg-Višnja vas se je zunaj naselja Hrenova pripetila nezgoda, v kateri se je hudo telesno poškodoval pešec. Na vozilu je škode za približno 100 tisoč tolarjev. Martin K. (43) iz Laškega je vozil osebni avtomobil po re- gionalni cesti iz smeri Lem- berga proti Višnji vasi. Ko je pripeljal iz naselja Hrenova, mu je z leve strani prečkal vozišče pešec, 67-letni Jožef U. Prišlo je do trčenja, v kateri je Pešec utrpel hude telesne poškodbe. Pel ranjenih Na lokalni cesti zunaj na- selja Zagorje se je v nedeljo, 21. marca zjutraj, pripetila nezgoda, v kateri se je tele- sno poškodovalo pet udele- žencev. Gmotna škoda znaša približno pol milijona tolar- jev. Robi H. (22) iz Zagorja je vozil osebni avtomobil po lo- kalni cesti iz smeri Zagorja proti Lesičnemu. Med vožnjo po klancu navzdol je v blagem levem ovinku izgubil oblast nad vozilom in zapeljal z vo- zišča, kjer je najprej trčil v betonsko ploščo, nato pa se je vozilo začelo prevračati. Med prevračanjem je zadelo še ob večjo skalo in nazadnje obsta- lo na strehi. Sopotnik, 16-letni Miran B. iz Pilštanja, je v ne- sreči utrpel hude telesne poš- kodbe, lažje ranjeni pa so bili voznik in ostali sopotniki, 16- letni Venčeslav R., 14-letni Viktor Z. in 17-letni Daniel Z., vsi iz Zagorja. Umrl v bolnišnici v sredo, 17. marca zvečer je v celjski bolnišnici umrl 19- letni Mitja F. iz Loga, ki je bil kot voznik kolesa z motorjem udeležen v prometni nesreči, ki se je zgodila 9. marca na cesti zunaj naselja Dobovec. M.A. Mladoletne srake šentjurski policisti so v minulem tednu odkrili sku- pino sedmih mladoletnikov, starih od štirinajst do osem- najst let, ki so na veliko kradli (predvsem) kolesa z motorjem, jih potem prede- lovali in prodajali. Vsak član skupine je bil spe- cializiran za posamezna opra- vila in naloge. Če sta dva ali trije sodelovali pri tatvini, so imeli ostali nalogo vozilo us- trezno predelati in poiskati kupca. Med zbiranjem obve- stil so policisti ugotovili, da so tatiči že 12. februarja lani z dvorišča gostilne Jernej v Šentjurju ukradli kolo z mo- torjem, last Rajka G., 23. fe- bruarja lani so izpred želez- niške postaje v Grobelnem ukradli kolo z motorjem, last Boštjana K., 22. januarja letos so v Krajnčici vlomili v leseno koUbo Igorja I. in tam ukradli smuči in ostalo opremo, ref- lektor ter razno orodje. 10. marca letos so izpred želez- niške postaje na Ponikvi ukradli kolo z motorjem in varnostno čelado, last Mateja B., v noči na 14. marec pa so izpred stanovanjske hiše Mar- jana V. v Šentjurju ukradli ko- lo z motčrjem. Policisti so v štirih hišnih preiskavah našli in zasegli več ukradenih predmetov, večino pa so storilci že prodali. Trije občani, ki so ukradene mopede od mladoletnikov kupili za sim- bolično ceno, se bodo na sodiš- ču zagovarjali zaradi kaznivega dejanja prikrivanja. M.A. Z avtom v telegrafnico Na žalost se mnogokrat pripeti tako, da je žrtev tisti, ki ni prav nič kriv. Tako se je zgodilo tudi pretekli četrtek v Šempetru. Žrtev pa ni bil človek, pač pa telegrafnica, nad katero se je znesel neznani voznik belega yuga in pustil vozilo kar tam. Res je, da je na tem delu makadamske ceste, ki poteka ob železnici ter povezuje tovarno SIP in pokopališče, mnogo globokih lukenj, vendar to dejstvo ne more biti opravičilo za »podiranje« ob cesti. K. B. Podjetje NT&RC d.o.o., direktor: Jože Cerovšek. poslovni sekretar: Suzana Rob Podjetje opravlja časopisno- založniško, radijsko in agencijs tržno dejavnost. Naslov: Prešei va 19, 3000 Celje, telefon (06i 422-50, fax: 441-032, Novi tednik izhaja"vsak četrte Cena izvoda je 280 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 930 tolai Za tujino je letna naročnina 22. tolarjev. Številka žirojačuna 50700-601-106900. Nenaročer, rokopisov in fotografij ne vračai Tisk: Delo, Tisk časopisov in rf d.d., Ljubljana, Dunajska S, direktor: Alojz Zibelnik. Na podlagi mnenja Ministrstva informiranje z dne 23.6.1992 si časopis Novi tednik med proizv informativnega značaja, za kater plačuje 5% davek od promet; proizvodov. NOVI TEDNI Odgovorni urednik: Branko Stamejfič. Urednica Novega tednika: Milena B.Poklič. Urednica Petice: Tatjana Cvira Uredništvo: Marjela Agrež, Janja Intihar, Brane Jeranko, Ksenija Ld« Gi^or totič, Urška Selišnik, m Stamejčič,ŽeljkoZule. Tajnica uredništva; Mojca Tehnični urednik Franjo Bogad Računalniški prelom: Robert Kojterer, Igor Šariah. Oblikovanje: Minja Bajagič. E-mail: tednik@NT-RC.si Odgovorna urednica: Nataša Gerkeš-Lednik. Uredništvo: Simona Brglez, Ve? Lejič, Sergeja Mitič, Mateja Poof Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Vodja tehnike: Bojan Pišek Telefon studia (za oddaje v žiw 4900-880, 4900-881 E-mail: Radio@NT-RC.si , AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostoi^^ Novem tedniku in Radiu Celj^ i ter nudi ostale agencijske stori^'^■ Vodja Agencije: Franček Propaganda: Valter Leben, Voj^ Grabar, Zlatko Bobinac, Cai^^ Koprivica, Vesna Matjažih Koordinator trženja; Mitja Ui"^ Telefon: 063/422-50 £ax: 441-032, 443-511 E-mail: Agendja@NT-RCsi Radarji bodo • v petek, 26. marca dopoldne na območju Celja in Šentjur- ja pri Celju, popoldne pa na območju Mozirja in Slovenskih Konjic; • v soboto, 27. marca popoldne na območju Velenja in Šmarja pri Jelšah; • v nedeljo, 28. marca popoldne na območju Rogaške Slatine in Celja; • v ponedeljek, 29. marca dopoldne na območju Velenja in Mozirja, v popoldanskem času pa na območju Slovenskih Konjic in Šentjurja pri Celju; • v torek, 30. marca dopoldne na območju Šmarja pri Jelšah in Celja, popoldne pa rja območju Rogaške Slatine; • v sredo, 31. marca dopoldne na območju Slovenskih Konjic in Mozirja, popoldne pa na območju Velenja in • v četrtek, 1. aprila dopoldne na območju Celja in Šentjur- ja pri Celju, v popoldanskem času pa na območju Šmarja pri Jelšah. Laserski merilnik hitrosti bo od 25. marca do 5. aprila pogosteje nameščen na območju Žalca in Laškega. INFORMACIJE 31 Adriaticova novost - posebno ugodna ponudba zavarovanja zdravil ^riatic, zavarovalna družba d.d., poslovna Celje, zbira ponudbe do 1. maja za ^dbo Zdravila 1999. Celjski Adriatic je j 23 53 odstotkov povečal realizacijo v " erjavi z letom prej. j ^slovna enota Celje zavarovalne družbe i ^jtic d.d. je začela z delom v Celju in na j ^ni celjskem območju leta 1992 in od začet- I j^est delavcev do danes prerasla v kolektiv 52 i j[jih sodelavcev s sedežem na Lavi 7 v Celju. I lani so zaposlili 20 sodelavcev, kar je i membno za lokalno skupnost tudi iz zaposli- ; ppega vidika. Pri tem so tržni delež na poslov- l ^ teritoriju povečali na 15 odstotkov i^a področju premoženjskih zavarovanj po- jja Adriatic d.d. izredno ugodno možnost ; jko zavarovanja za vozila po konkurenčni ji, pri čemer vsakemu novemu zavarovan- I podarijo brezplačno polico za stanovanj- 0 zavarovanje do enega leta. Adriatic se sicer uvršča med univerzalne za- fovalne družbe, kar pomeni, da je praktično jgoče skleniti vse vrste zavarovanj. Od drugih Bičnih zavarovalnic pa se Adriatic loči še sebej po segmentu zdravstvenih zavarovanj, tudi edina klasična zavarovalnica, ki nudi ® implet zdravstvenih zavarovanj. Vanj je v ce- oiem Adriaticu d.d. zajetih 250.000 zavarovanj i prostovoljno zdravstveno zavarovanje, od ga imajo v evidenci celjske poslovne enote tatica 25.000 takšnih zavarovanj. Adriatic predstavlja me danes najbolj aktualno v Adriaticu? Wno so iskali nove možnosti pri posredova- ■ jsvojih »proizvodov«. Tako je trenutno zadnji hit zavarovalnih možnosti letošnja zavaroval- niška akcija Zdravila 1999. Pri tem gre za mož- nosti kolektivnega zavarovanja za vsa zdravila z negativne liste - to je takrat , ko pri zdravniku dobite samoplačniški »beli recept«. Takšnih zdravil na negativni listi je sedaj že 53 odstotkov vseh zdravil. In vsa ta zdravila z negativne liste je mogoče zavarovati! Kako torej? Tako, da s sklenitvijo tovrstnega zavarova- nja plačujete mesečno premijo 300 tolarjev in si s tem pridobite možnost kritja stroškov za zdravila do 35.000 tolarjev do konca leta. Rok za sklenitev takšnega zavarovanja že teče, v podjetjih se morate pozanimati pri strokovnih službah,"kjer že imajo Adriaticovo ponudbo in si priskrbeti ustrezno izjavo, na osnovi katere je mogoče skleniti zavarovanje. Rok za skleni- tev takšnega zavarovanja za letos in ob ome- njeni premiji se izteče 1. maja letos. Pri tem velja pripomniti, da ima Adriaticova ponudba Zdravila 1999 tudi socialno poanto, saj gre za možnost zavarovanja zdravil z negativne, samoplačniške liste, ki v osebnem ali družin- skem proračunu pomenijo znaten strošek. In še »evropski« razmislek! Slovenci smo pri zavarovanjih premoženja že v povprečju tovrst- nih evropskih zavarovanj, smo z njimi takore- koč že v Evropi, medtem ko je količina osebnih zavarovanj v Sloveniji nekajkrat, do trikrat, manjša od povprečja v Evropi. Trend je jasen in tudi v zvezi s pokojninsko reformo ter vsem, kar ji posledično sledi. EP Adriatic, zavarovalna družba d.d., poslov- na enota Celje, se želi še bolj približati svojim zavarovancem in zato spreminja oziroma daljša delovni čas: od 1. aprila 1999 naprej je delovni čas ob delavnikih vsak dan od 8.00 do 18.00 in ob sobotah od 8.00 do 12.00. Marjan Krajnc, dipl. oec., direktor Adriatic, PE Celje: »Izkoristite enkratno možnost izred- no ugodne ponudbe za zavarovanje zdravil v letu 1999.« 32 ZANIMIVOSTI Polom celjske estrade Najprej so nas zvlekli v neko ozko sobo, točneje hodnik ljubljanskega Na- rodnega muzeja, potem je odgovorni urednik Stopa Igor Savič nekaj čakal in čakal, nato pa se je začela tiskovna konferenca pred letošnjimi slavnimi Viktor- ji, nagradami za najbolj popularne, pa najboljše, pa najbolj te in one. Skratka, na Pop TV se že hvalijo, da so edino oni prenašali ame- riške filmske oskarje, ki jih gleda več kot pol sveta in da bodo tudi slovenske Viktor- je, ki jih gleda več kot pol Slovenije. Potem je urednik gospod Savič govoril predvsem o najboljših slovenske estrade, ki jih je izbrala tako imeno- vana strokovna sestava Aka- demije Viktor, nato pa tudi poslušalci, bralci in gledalci različnih časnikov in drugih. Pa najprej nekaj besed o Akademiji viktor. V njej sre- čamo nekatera ugledna slo- venska imena, med njimi ministra Jožefa Školča, strastnega nogometaša, za katerega se zadnji čas ogre- vajo celo pri ljubljanski Olimpiji, doktorja Gregorja Tomca, nekdanjega pro- gramskega šefa v celjskem teatru Blaža Lukana, celo en pravi Celjan je med njimi, dr. Matjaž Kmecl. Je tudi igralec Boris Cavazza, naj- starejši slovenski mladopo- ročenec kot mu zdaj pravijo, ki se je konec lanskega leta poročil v slovenski cerkvici v New Yorku z A kanalovko Oriano. Gospa je znana tudi po tem, da je za Borisa deja- la, da je Italijan, ki dobro govori slovensko. V Akade- miji je tudi Boris Dolničar- Pišuka, direktor Kmečkega glasa, ki se dobro spozna na konje in ki je kandidiral tudi za direktorja slovenskega ra- dia. Glede na to, da je bil nekoč novinar Dela, nato urednik Dela in tudi že di- rektor Radia Slovenija, je imel velike možnosti, pravi- jo pa, da ga je pokopala nje- gova finančna zahteva: »Ho- čem 12.000 mark plače!«. O takšni plači pa lahko sanja celo generalni direktor RTV Slovenija Janez Čadež. Glede na to, kakšen pomp je zagnal gospod Igor Savič, tudi ta je kandidiral za mesto direktorja Radia Slovenija, na zadnji tiskovni konferen- ci, bi si mislili, da je za slovensko estrado glasovalo nekaj deset tisoč bralcev, gledalcev in poslušalcev, no, vseh skupaj je bilo nekaj čez 15.000. Tudi ni malo, ali približno toliko, kolikor jih glasuje za eno samo NAJ Slovenko pri Bernardi Jeklin v Jani. Nato so začeli prihajati no- miniranci. Stojan Auer v be- li bundi. Prišel je Sašo Hri- bar. Pa Milena Zupančič. Adi Smolar. In nekaj drugih in veliko sponzorjev. Posadi- li so jih okoli miz, nekaj so govorili po mikrofonu. Ra- zumel jih ni nihče, ne oni, ki so sedeli poleg mikrofona, kaj šele novinarji, ki naj bi te veleumne in sploh blago do- neče besede zapisali, kajti morali so stati pri vratih in gledati slavne osebe, kako pijejo in jedo. Kaj govorijo, niso slišali in ne zapisali. Je pa lista nominiranih pravi polom celjske estrade. Res je, daje med nominiran- ci strokovne Akademije vik- tor med televizijskimi vodi- telji tudi Žalčanka Manica Janežič in med obetavnimi televizijskimi obrazi Velenj- čan Srečko Meh, to pa je tudi vse iz celjske regije, kar je pritegnilo pozornost kriti- kov, bralcev in poslušalcev. Potem iščeš domače popu- larne že vsaj v ekipi, ki pri- pravlja in ki bo v soboto zvečer vodila Viktorje 98, pa ne najdeš nobenega. Vso za- devo bo režiral italijanski gost Marcandrea, režiser po izobrazbi, ki pa dela kot fo- tograf pri Stopu v službenem času in pri soprogi Špeli Tro- štovi, tudi režiserki, v pro- stem času. Največ se ukvarja z leto dni starim sinom in s plačevanjem položnic naši policiji zaradi prehitre vož- nje. Sceno bo postavil v Lev- stikovi dvorani, kajti glavni »režiserji« nočejo povedati, zakaj letos ne bo viktorjev v veliki Gallusovi dvorani? Je predraga ali pa za »slavne« Viktorje ni zanimanja? NINA J. KAVRAN NASMEH, PROSIM! Zinka Rozman iz Kompol nad Štorami se bo lahko pri- družila šaljivim izletnikom. Ločitev »Jaka, si imel kaj težav na sodišču, ko sta se z ženo loče- vala?« »Nobenih. Sodnik je bil prvi mož moje žene.« Premalo rok Gost v gostilni obira piš- čančje bedro. Dama pri sosed- nji mizi ga opomni: »V tem lokalu se vilice držijo z levo, nož pa z desno roko.« »In s katero roko držite be- dro?« KAJ VOZUO ZNANI CEUANI? »Zanesljiv naj bo!« Podjetnik in rokometni trener Mišo Toplak v življenju, poslu in na cesti prisega na zanesljivost. Temu primerno si je pred štirimi leti izbral jeklenega prijatelja. Ta sicer ni edini član voznega parka, je pa najpogosteje uporabljan. »Raje grem trikrat na dolgo potovanje, kot da bi vozil kdove kakšen avto,« je komentiral nakup renaulta lagune 1,8. Z vozilom sploh nima stroškov - te mu krije rokometni klub Trebnje - le obilo zadovoljstva. »Resnično služi svojemu namenu. Udoben je in varen, zato na dolgih poteh nisem utrujen,« še pojasni in doda, da se je v lanski ujmi njegova laguna, ki jo je kupil pred štirimi leti, izvrstno obnesla, saj se je na nek način prelevila v amfibijsko vozilo. Takrat sta s sopotnikom, rokometašem Nenadom Stojakovičem, med vožnjo iz Ljubljane imela občutek, da sta v čolnu. Razen tega lastnik fitnes kluba Top Pit ljubi belo barvo, ki je dobro vidna - v snežnih razmerah resda nekoliko manj - poleti pa mu zato ni potrebno sesti v »pregreto savno«, saj jo že ima v svojem klubu. Resnici na ljubo pa bi takšen avto kupil, tudi če bi bil rdeče barve. PŠ PoŠta prijateljstv Odprimo vrata prijate so na I. osnovni šoli v poimenovali šolsko pi tev, ki je zajemala pri sko druženje učencev o ličnih dejavnostih, od nalništva, kemije, anj ne, razstavi in šolskem i K ogledu so povabili tud še, na različne naslove učenci 5. a razreda raz pošto prijateljstva. Tu nam sta novopečena po Gašper Babič in Seba Štucl prinesla prijazne drave sošolcev na ročno lani razglednici. Foto VTTEZIBELEGA MESTA REPORTAŽA 33 Življenje v nepalski vasi Nepal - dežela prijaznih ljudi, čudovitih gora, dežela, kjer se je čas ustavil in si ljudje vzamejo čas zate jjen sem preživela v Ne- imela sem srečo, da J spoznala domačine, s [fjnii smo navezali tesno ateljstvo. Vse skupaj je [ pravzaprav posledica flbega dogodka, zaradi jrega pa sem kasneje do- ila toliko lepih stvari, da lil nazadnje tisti neljubi jodek le še dobrodošel. jernejo sva se odpravili na jig z enotedensko zamu- jaj je njena prtljaga name- V Katmanduju pristala v donu in kar pet dni je traja- la jo je dobila v roke. Potem je bilo potrebno zaprositi za I (zatreking in to je pomenilo I ha dni čakanja in enoteden- 1 zamudo pri odhodu. Bil pa el3. november in nevarnost bbšanja vremena je bila vse fe Vseeno sva se odločili za flianje po poteh Langtanga ' mo od glavnega mesta in ' io odpravili na avtobus do P linega kraja Trisuli, ki leži 1 »lo zanimivi in deroči reki. t Končno na poti ^ 5 asfaltni cesti smo se pričeli liavati sem in tja in se s ' Brni vrečami krompirja in • ile<(, njihove korenaste zele- ' 'ena strehi avtobusa, podali hribovitim in blatnim ce- : • na severovzhodu Kat- f jduja. Ko nas je bilo v avto- j že preveč, so naslednji ^ zlezli na streho in tako ^veli pot s sicer lepim raz- fc® na okolico. Ali si pred- "tjate sprevodnika, ki je mo- l^r med vožnjo zlesti na '''o avtobusa, zaračunati ali gledati karte in nato po vsa- Postaji vozniku z žvižgom 'fot^iti, da lahko odpelje? Po- l^i napeto je bilo, ko smo se s kakšnim ogromnim tovornjakom na odseku ceste, ki bi po naših merilih ne zdržala niti našega avtobusa. Takrat je sprevodnik z dolgimi žvižgi vozniku dajal znake, do kam na rob ali čez rob lahko zapelje. Verjetno sva bili edini na avto- busu, ki sva zatiskali oči, saj so domačini takšne vožnje po izra- zih na obrazu sodeč dobro vaje- ni. Potem ko smo za našo 70 km dolgo pot porabili 6 ur vož- nje, vmes naredili nekaj krajših postankov za življenjsko po- membne opravke, daljši posta- nek za kosilo in se vmes okrep- čali z bananami, ki jih je doma- činka prinesla na avtobus kar s svojega vrta, smo končno prišli do Trisulija. Od tam pa sva se po prašni poti in močnem soncu podali Langtangu naproti. Vas sedmih sester Po dveh urah sva se spomni- li, da sva v Katmanduju pozabi- li pomembne dokumente. To je pomenilo, da bo treba še isti dan nekje prespati, se naslednji dan vrniti v Katmandu in priti nazaj. Vprašanje vremena je postajalo vedno bolj pereče, saj sva zamujali že celih deset dni. Prispeli sva do vasi z ime- nom Betravvati, kjer sva našli majhno sobo, namenjeno turi- stom in navezali stike z doma- čini. Tisti večer sva izvedeU, da je Betravvati posebna vas. Leži ob sotočju treh rek. Včasih je dva dela vasi povezoval viseči most, ki je sicer še v uporabi, vendar so zaradi večjega pro- meta zgradili novega. Posebnost vasi je ta, da v njej živi sedem sester z družinami in tretja oddaja tudi sobo za turiste. Prijazno so naju posva- rili, naj se naslednje jutro nikar ne vračava peš do avtobusa, ker je pred nekaj dnevi med- ved napadel skupino šolark in jih poškodoval, eno izmed njih pa celo raztrgal. Odločili sva se, da se v mesto vrne le Jerneja, jaz pa ostanem naslednja dva dni v vasi. Sedeli smo pred hišo četrte sestre in se pogovarjali o ne- palskih navadah, tipičnih obla- čilih in se učili prve nepalske izraze. Takoj se je okrog nas nabrala kopica otrok in sose- dov in vsi so z zanimanjem sodelovali pri pogovoru, če- prav večina vasi ne govori an- gleško. Jerneji so naslednje ju- tro uredili prevoz do Trisulija kar z motorjem. Zapeljal jo je Vogesh, sin druge sestre. Življenje pri domačinih s pomočjo sedme sestre Ra- njane sem začela spoznavati ljudi in njihove navade v vasi. Življenje se prične odvijati že pred šesto uro zjutraj, ko fantje v mrzli reki lovijo ribe. Reka pomeni za večino ljudi kopalni- co, poseben del obrežja pa stranišče. V vasi živijo sami hin- dujci, kar je za Nepal morda malo neobičajno, kajti povsod so pomešani hindujci in budi- sti. Vsaka hiša ima v pritličju trgovinico z osnovnimi po- trebščinami, določene so bolj specializirane in prodajajo le blago ah le gospodinjske po- trebščine ali le natikače, ki so splošno obuvalo v Nepalu. Po- leg tega je v zgornjem nad- stropju hiše vedno ločen pro- stor za molitev, darovanje bo- govom in obred se prične vsak dan že pred šesto uro zjutraj. Pri molitvi uporabljajo riž in rdečo barvo, ki jo namažejo na čelo v obliki črte ali pike, ki jo imenujejo »tika«. Vas ima tudi majhen, zanimivo oblikovan hinduistični tempelj in svojega svečenika, ki gre naokoli in lju- dem naredi na čelo tike. Pred- vsem ženske vedno bolj upo- rabljajo kupljene tike, ki jih kot nalepko nalepijo na čelo. Modna pista Spoznala sem še družino pr- ve sestre, pri kateri smo dopol- dan preživeli v preizkušanju njihovih tipičnih oblek. »Kurta« prihaja iz Indije, a je v Nepalu vedno bolj popularna. Sestav- ljena je iz ohlapnih hlač, oble- ke, ki seže malo čez kolena in šala, ki ima tako dekorativen kot praktičen pomen. Ker je to precej velik kos blaga, se ga lahko uporablja kot ogrinjalo, kadar je hladno. Tudi »sari« prihaja iz Indije in ga sestavlja oprijeta majica s krajšimi roka- vi in ogromen kos blaga, ki ga zaviješ okoli sebe na najrazlič- nejše načine, seveda odvisno od namena. Blago je različno za različne priložnosti. Poizku- sila sem tudi poročni sari, ki je vedno rdeče barve in izdelan iz blaga najboljše kvalitete. Okitili pa so me tudi z vsem potreb- nim nakitom, nato pa smo se fotografirali na vseh možnih krajih, z različnimi tipičnimi ne- palskimi predmeti v rokah. »Mitini« Ker sva se s hčerko Roby pri tej hiši zelo spoprijateljili, sva popoldan sklenili življenj- sko prijateljstvo »mitini«. Obred je potekal v vaškem templju in seveda so sodelo- vali tudi starši. Vse je bilo zelo prisrčno in spontano. Najprej sva druga drugi na čelo nare- dili rdeči tiki, nato pa dali okrog vratu ogrlice, narejene iz »tagetesa«, ki je poleg rodo- dendrona nepalska najpo- membnejša rastlina. Tagetes uporabljajo pri hinduističnih obredih, za okrasitev hiš in prostorov. Nato sem od Roby dobila darilo - denarnico iz blaga, ki jih izdelujejo ženske in se uporabljajo kot darilo. Končali smo s fotografira- njem in se vrnili domov. Družabno večerno življenje Pred hišo se je zvečer zbra- lo precej ljudi, prepevali so nepalske pesmi ob spremljavi njihovega tipičnega bobna »model« in me naučili tudi njihovega plesa, ki je silno eleganten, pa niti ne tako te- žak. Vsi ljudje ga ojbvladajo - moški, ženske, otroci, ne gle- de na starost in spol. Otroci se ga naučijo od starejših, saj so vedno prisotni na družabnih večerih, vedno bolj popularne indijske plese pa se naučijo s televizije, kajti skoraj vsa glasba, ki se vrti na televiziji ali na radiu je filmska glasba in otroci znajo 'koreografije vseh pesmi na pamet. Pose- bej popularna je tisti večer postala popevka »Taxi dri- ver«, ki sem ji pridala še malo slovenskega navdiha in vsi so bili navdušeni nad novimi ele- menti, vključenimi v koreo- grafijo. Prvi dan se je končal z umi- vanjem ob cesti, nočno tišino so kdaj pa kdaj zmotili vaški psi, bučanja reke pa že skoraj nisem več slišala. ToUko ne- pozabnih doživetij je bilo ta dan, da je bilo kar težko zas- pati. Slovo Naslednji dan se je s prvim avtobusom vrnila Jerneja in pričakalo jo je skoraj pol vasi. Kot je v Nepalu navada, sva ob 11. uri pojedU prvi obrok »dal bad«, ki zaleže že kar za kosilo in je sestavljen iz kuha- nega riža, dušene zelenjave »sag«, pečenega mesa v oma- ki (kokoš, koza, riba aii gove- do) in posebne juhe iz stroč- nice »dal«, ki jo poliješ po rižu. Nepalci večinoma jedo z rokami in so pri tem neverjet- no spretni. Tudi kadar pijejo vodo iz večjega vrča ali poso- de, se pri tem nikoli ne doti- kajo posode, ampak si vodo z višine vHvajo v usta. Kuhinja je zelo pomemben del nepal- ske hiše, kamor tujcev ne spuščajo, toda postala sem del družine in tako je njihova hiša postala moj dom. Slovo od družine in od vasi je bilo po vsem tem težko, toda odpraviti sva se morali naprej, goram Langtanga na- proti. KATARINA VIDMAR Otroci iz nepalske vasi. Skromno opremljena zbornica vaške šole. 3 NASVETI KULTURA BIVANJA Sanacija po poplavi Nekateri so posledice jesenske poplave že odpravi- li, večina pa bo ta dela verjet- no pričela v prihajajočem pomladnem in poletnem ob- dobju. Povzročena škoda in posledice poplave so bile različne, zato bodo tudi sa- nacijska in obnovitvena dela različna. Rada bi opozorila, da se obnovitev lotevajte premišljeno, z uporabo tak- šnih materialov, da bo škoda v primeru ponovne poplave čim manjša ter da bodo po- sledice zadnje odpravljene kakovostno. --- i i- -:S'- Najprej bi opozorila na sa- nacijo mokrih zidov. V naj- boljšem primeru je bil poško- dovan samo oplesk, vendar je v večini prjmerov zid moker. Pogosto imamo vtis, da je zid že suh, vendar nas čuti vara- jo. Pri višjih temperaturah co- na izhlapevanja namreč ni na površini zidu, ampak nekaj milimetrov pod njo, zato je površina sicer suha, zid v no- tranjosti pa ne. Zidna plesen sicer ne nastaja več, dogaja pa se še nevarnejši proces. Voda transportira tudi topne soli. Ko so te še raztopljene, ne povzročajo škode, ko pa se voda posuši in soli kristalizi- rajo, nastanejo veliki kristali- zacijski tlaki, ki poškodujejo vsak gradbeni material. Tako nam te soli ob kristalizaciji odluščijo oplesk in uničijo podlago, bodisi omet, kamen ali opeko. Seveda mora vlaga iz zida šele izhlapeli, to pa lahko traja zelo dolgo, pač odvisno od materiala, debeline zidu, tem- peraturnih in klimatskih pogo- jev. Zavedati se je potrebno, da lahko kubični meter vlaž- nega zidu vsebuje tudi do 500 litrov absorbirane vode. Zato varno izsuševanje vlažnih zi- dov omogoča le pravilna ob- delava. Prisotnost soli mora- mo vzeti v zakup, poskrbeti pa je priporočljivo, da kristali- zirajo tam, kjer učinki niso tako izraziti. To dosežemo s takoimenovanimi sušilnimi ometi, običajno so to vnaprej pripravljene malte iz hidrofob- nega materiala z visoko po- roznostjo. Na trgu se dobijo kvalitetne malte domačih in tujih proizvajalcev. Zaradi vi- soke poroznosti voda v tak- šnem ometu izhlapi, medtem pa se soli nalagajo v velikih porah sušilnega ometa, kjer je dovolj prostora za razširjanje ob kristahzaciji. Za izvedbo takšnega ometa je seveda po- trebno odstraniti star, običaj- no poškodovan omet, ta naj se odstrani še približno 80 cm nad zgornjim robom vlaženja. Ker pa je učinek takšnega ometa močno odvisen od pa- ropropustnosti celotnega si- stema, mora biti tudi zaključ- ni barvni premaz karseda pa- ropropusten. Uporabo visoko paropropustnih barv pa pri- poročam vsem, ki boste ple-. skali stene po poplavi. Barve, ki imajo nizko paropropust- nost, predvsem so to barve na bazi akrilnih smol, namreč vlago v stenah zadržujejo. Kot dobre so se izkazale mi- neralne barve na osnovi sili- konov in silikatov. Na trgu je velika ponudba barv različnih proizvajalcev (JUB, Belinka, Sikkens, Helios, Color Med- vode) zato si pred nakupom dobro oglejte njene karakteri- stike, oziroma se posvetujte s prodajalci, da ne boste po ne- potrebnem kupovali predra- gih barv, seveda pa si poleg cene oglejte tudi porabo, kajti pri nekaterih nekoliko dražjih izdelkih je izkoristek boljši, lahko nas kvadratni meter obarvane stene včasih stane tudi manj, kot se zdi na prvi pogled. Pred pleskanjem je priporočljivo, če stene prema- žete še s posebnim prema- zom proti zidni plesni. Obdelavo sten z različnimi oblogami, naj si bodo to tape- te ali različne obloge iz lesa, vam v prostorih, ki so bili poplavljeni, odsvetujem. Smi- selna je morda obloga sten, kjer pač to prostor dopušča, s keramičnimi ploščicami, ven- dar se je potrebno zavedati, da je tudi takšna stena v jedru mokra, le škoda v naslednji poplavi bo manjša. Za naslednjič pa nekaj nas- vetov pri obnovi tal. klavdija sitar Sejte, presoiojle, sadite, zalivoite/ negujte rozine; rahiiojte in prezro^oitetio, pobirajte in predelujte j pridelke v času, ki je najugodneiši zo r posamezne tipe rastlin in ki je , razviden iz koiedorjo. Toast Toast so rezine belega kruha, ki jih obložimo po svojem okusu z mesom, pe- rutnino, ribo, sadjem, zele- njavo, jajcem, gnjatjo, ved- no pa s sirom. Izberemo sir, ki se lepo topi, na primer gaudo. Parmezan ni prime- ren, ker lahko toast dobi grenak okus. Toast pripravljamo v pečici, še boljši pa je, če imamo v ta namen poseben pekač (toa- ster oziroma opekač kruha). Rezine kruha ali žemljice lah- ko z njim prav hrustljavo za- pečemo in jih ponudimo k zdravemu jutranjemu obro- ku. S toasterji lahko kruh sa- mo malo opražimo, lahko pa ga tudi čisto posušimo v pre- pečenec. Vse je odvisno od tega, kako dolgo pustimo kruh v opekaču in kako debe- la je rezina. Opekači kruha oziroma toasterji niso samo modna muha, ampak zelo koristen aparat. V nekaterih deželah, na primer v Angliji, imajo že dolgo navado, da jedo le sveže pražen (malo opečen) kruh. Nobena skriv- nost ni, da je prepečenec bolj zdrav kot svež kruh in tudi lepše diši. Zdravniki svetuje- jo, naj uživamo samo star kruh. A star kruh ni okusen, zato jemo vsak dan svežega, čeprav ni zdrav. Če pa damo star kruh v toaster (opekač) za kruh, dobi lepo barvo in prijeten vonj ter nam prav dobro tekne. Ko si pripravlja- mo toast za zajtrk, najprej popečemo rezine kruha, nato jih obložimo in potem še en- krat popečemo vse skupaj. Če nimamo ne pečice ne pe- kača, damo obložene kruhke v teflonsko ponev, jo pokrije- mo in počakamo, da se kruh- ki segrejejo, sir pa stopi. V pečici traja to 15 minut, v pon- vi malo dlje. Če pripravljamo toast za zalogo in nameravamo kruh- ke zamrzniti, popečemo kruh, obložimo rezine, zavi- jemo v aluminijasto folijo in damo v zmrzovalnik. Rok tra- janja je tri mesece. Toast s tunino Potrebujemo: 2 konzervi tunine, mleti koper, sol, po- per, 4 rezine kruha, 1 žlico majoneze, 4 paradižnike, 4 rezine gaude (200g). Priprava: tunino zmešamo z mletim koprom, začinimo s soljo in poprom. Kruh pope- čemo, namažemo z majone- zo in obložimo z rezinami paradižnika. Na kruh damo tunino. Sir narežemo na po- dolgovate kose, vložimo v toaster ter popečemo. Toast s štcoljkami Potrebujemo: 2 čebuli, 1 žlico olivnega olja, 2 konzervi mariniranih školjk (po 200 g), 1 zeleno papriko, i ^ papriko, sol, poper, tahj rezine kruha, 20 g ^^ rezine sira. Priprava: čebulo naj na kolobarje, duširnoj nem olju 5 minut, d, odcejene školjke in j narezano na kosce. s soljo, poprom in tahi Kruh popečemo in m mo z maslom. Obloi| školjkami in pokrijemi zinami sira. Popečemo, ToastspršuH Potrebujemo: 4 rezij ha, 20 g masla, 4 rezins (200 g), 4 rezine gaud g), 4 jajca, sol, poper. , Priprava: kruh popf namažemo z maslom, i mo s pršutom in sirom mo rumenjake od be Iz beljakov stepemo tr z malo soli. Stepeni damo na toast. V sredi pravimo vdolbino, v spustimo rumenjak, pečemo tako dolgo, da rahlo porjavi. Potresi poprom in ponudimo. Toast s sesekljt mesom Potrebujemo: 300 g no mlete govedine, 1 sol, poper, papriko, b; 1 čebulo, malo peteri žlici sojinega olja, 4 kruha, 20 g masla, 4 p nike, 4 debele rezine gi sardelne filete. Priprava: govedino : mo z jajcem, soljo, pi papriko, baziliko, na čebulo in sesekljanim f Ijem. Oblikujemo štiri zrezke in jih popečf obeh strani na olju. Kr pečemo, namažemo slom, obložimo z re: paradižnika. Na kruh zrezke, obložimo še s niki sira in popečemo. ( mo s sardelnimi fileti. Toast z jajcei Potrebujemo: 6 jajc, mleka, poper, 2 žlici na nega drobnjaka ali ze peteršilja, 150 g gorgo 20 g margarine, 4 rezin ha, 20 g masla, 4 paradi Priprava: jajca zme5i mlekom, poprom in na: nim drobnjakom ali P Ijem. Dodamo na kocke zan sir. V margarini spi vmešana jajca. Pop' kruh, ga namažemo '' slom in obložimo z r^^ paradižnika. Na toast mo pečena jajca, potreS' drobnjakom ali peteršf popečemo. Toast z band Potrebujemo: 4 rezif ha, 20 g masla, 4 rezin^ (200 g), 4 banane, A debele rezine sira (200i latne liste. Priprava: kruh pop^ namažemo z maslom i" žimo z gnjatjo. Banan^j žemo po dolžini in Še po širini. Razporedim''' kruhu, obložimo s sil® popopramo. Vse skuP^ pečemo in ponudim^ latnih listih. BOJA^' Z novim hladilnikom do manjše porabe energije Nakup novega hladilnika je pomemben tudi z vidika pora- be energije, ki je neposredno povezana z manjšim raču- nom za električno energijo. Tako npr. starejši hladilniki porabijo veliko več energije za obratovanje kot novi - zaradi tega je zamenjava z novim smiselna, saj se stroški naku- pa deloma pokrijejo že zaradi nižje porabe energije. Pri ne- katerih hladilno-zamrzovalnih aparatih lahko zamrzovalni del izklopite, pri čemer hladil- ni del še vedno obratuje - ti aparati imajo dva kompresor- ja. Pri teh aparatih lahko loče- no nastavljate temperaturo v hladilnem delu in zamrzoval- nem delu; če imate v zamrzo- valnem delu le malo shranje- nih živil, lahko nastavite višjo temperaturo, pri čemer osta- ne temperatura v zamrzoval- niku konstantna. Vse to pris- peva k varčevanju z energijo. Pri ^modelih z samodejnim odtaljevanjem v hladilnem de- lu se hladilnik odtaljuje in »či- sti« sam. Zaradi tega odpade ročno čiščenje hladilnega dela, ki predstavlja zaradi ugašanja in vključevanja aparata večjo porabo energije. Tudi aparati, ki imajo zalit uparjalnik na zadnji steni hladilnika, imajo manjše energijske izgube, ki so zmanjšane zaradi manjše temperaturne prevodnosti na zadnji strani hladilnika. Po- sebno varčni aparati pa imajo debelostensko izolacijo. Pri teh je izolacija najbolj odebe- Ijena tam, kjer nastajajo naj- večje toplotne izgube - na ta način se poraba energije dra- stično zmanjša. Dodatna prednost aparatov, ki porabijo malo energije, je tudi v tem, da lahko vrednost nakupa nekaterih modelov hladilno-zamrzovalnih naprav, ki so deklarirani kot varčni (oz. ki imajo certifikat o manjši po- rabi energije), uveljavljate kot olajšavo pri dohodnini. SANDI URANC Moj zdravnik 99 Revija za zdravo življenje Viva letos že tretjič zapored skupaj z lokalnimi radijskimi postajami in časopisi iz vse Slovenije izbira najbolj priljubljenega splošnega ali družinskega zdravnika. V tej akciji lahko samo še tokrat glasujejo tudi naši bralci in predlagajo tistega, ki si po njihovem zasluži ta laskavi naziv. Med glasovalci bodo izžrebali dobitnike privlačnih nagrad: povratno letalsko vozovnico do Londona, tedensko bivanje v hotelu Slovenija v Rogaški Slatini s kopanjem v Termah, obiskom pri zdravniku in pitjem zdravilne vode, dva vikend paketa v hotelu Slovenija v Rogaški Slatini in še 15 praktičnih nagrad. INFORMACIJE 35 1 ^fefl in Jože Podmiljšak imata v evidenci preko 14 tisoč iulnih strank. Ob otvoritvi sta nagradila najzvestejše. V Levcu je zrasel največji avtosalon v Celju. Gradili so ga dve leti, z njim pa pridobili 2200 kvadratnih metrov. Podjetje zaposluje 48 ljudi različnih profilov, kot pa so poudarili, se ti nenehno šolajo in dopolryujejo, saj Renault veliko vlaga v razvoj in tihnologijo svojih vozil IMov prodajno servisni center RSL Leveč Btniki vozil Renault in o bodo odslej v RSL Le- 1; deležni najhitrejših in ; [lopolnejših storitev v kiajšem času. Jože Pod- , fkk, ki se ponaša z naj- 1 io tradicijo poslovanja z lultom, je v prisotnosti ; Inega vodstva Revoza v jj k, na jožefovo, slovesno , i sodoben prodajno ser- , i center, \ ipoleg salona in servisnih J fflic zajema še Renaultov i ^z nadomestnimi deli in ; Jtno opremo, kontrolni I (lek in novost - ekspresno I wiico »Renault minuta«, ) bodo v najkrajšem času fsvljali napake na vseh vr- vozil. Nov objekt je tretji si RSL Leveč, naložba pa %la okoli 250 milijonov^ H Podjetje, ki bo več' "rnosti namenilo tudi po- ^upoprodaje, je s tem za- "'jilo visokim standardom in pridobilo Koncesijo 2000. Letno proda okoli 800 vozil in dosega milijardo 800 milijo- nov tolarjev letne realizacije. Pri Renaultu sicer prisegajo na politiko varnosti, kar so na- zorno pokazali z novo druži- no meganov, zaradi selitve v višje avtomobilske razrede pa je vodilna znamka v Sloveniji izgubila del tržne pogače (iz tretjine na slabo četrtino). Kljub temu še vedno krepko vodi tudi v konkurenci posa- meznih modelov, kjer sta clio in megane povsem na vrhu, delež Renaultov pa je v deželi pod Alpami celo večji kot v matični Franciji. EP Športna izvedenka nove meganove družine naj bi navdušila predvsem mlajše Slovence. Na dan otvoritve je pri nas stekla prodaja teh vozil, ki so najpopolnejši na področju pasivne varnosti v svojem razredu M-1. Direktor in lastnik RSL Leveč Jože Podmiljšak se ponaša s prvim zasebnim avtoservisom v nekdanji Jugoslaviji. Ustanovil ga je leta 1967,11 let kasneje pa je podpisal pogodbo s takratnim IMV. C ? obiskani novinarski konferenci je novi direktor Renaulta za Slovenijo Stephane l^^^dn pojasnil, da je podjetje RSL številka 1 v Renaultovi servisno prodajni mreži. Sicer ^'^'^oski avtomobilski proizvajalec napada neevropske trge. na katerih naj bi kmalu prodali že okoli 4 milijone vozil letno. New Swing Quartet je poskrbel za sproščeno vzdušje številnih obiskovalcev in poslovnih partnerjev. V obsežnem kulturnem programu so se zvrstili mnogi popularni izvajalci in osebnosti 36 6USBA Slak je slavil v Treh lilijah v Treh lilijah v Laškem je bila zaključna prireditev najboljših ansamblov z Vrti- ljaka polk in valčkov na Ra- diu Celje v letu 98. Organiza- torja sta bila Kulturni center Laško in Radio Celje, pokro- vitelj pa Občina Laško z žu- panom Jožetom Rajhom. Čeprav dvorana Tri lilije to- krat ni bila povsem polna, pa so tisti, ki so prišli, navdušeno spremljali dobro pripravljen program. V prvem delu so se vsi ansambli predstavili z melodi- jo, s katero so se uvrstili v za- ključni del, v drugem delu pa so zaigrali vsak po dve viži po lastnem izboru. Med prvim in drugim delom je organizator ob sodelovanju Turistične agencije Dober dan pripravil za vse Jože- te in Jožice prijetno preseneče- nje v obliki nagradnih brezplač- nih obiskov Dubrovnika. Žal sta na zaključni prireditvi manjkala dva ansambla: vodja ansambla Savinja iz Levca Mitja Jankovič je ostal skoraj brez čla- nov (vsi so upravičeno manjka- li!), Alfi Nipič pa je že pred letom podpisal pogodbo za na- stop v Avstriji. Najbolj so se izkazali mladi člani ansambla Izvir z Dobrne, ki so v avli Treh lilij postavili stojnico, jo lepo opremili in pro- dajali svojo prvo kaseto Idila Dobrne, ki je izšla prav na dan koncerta v Laškem, kjer so Izvi- rovci osvojili visoko 2. mesto za zmagovalcem Slakom. Lojze Slak je dvorano pripravil do spontanega petja njegovih uspešnic. Vse je povabil na jubi- lejni koncert ob 35-letnici an- sambla, ki bo 4. junija v hah Tivoli v Ljubljani. Sicer pa bo ansambel Slak nastopil na Pivu in cvetju v petek, 8. julija v Laškem ter po vsej verjetnosti jeseni še dvakrat v Laškem. Odhčni so bih Igor in Zlati zvoki, pa Klaužar, ki med doma- čini uživa neverjetno spoštova- nje in priljubljenost. Val navdu- šenja so poželi tudi Poljanški, nič manj pozornosti pa niso bili deležni ostali, kot vokalna sku- pina Svit s triom Vrtiljak, Rogla, Drofenik s Sladke Gore in Izvir. Letošnja prireditev je bila me- šanica starih, dobrih in preizku- šenih ansamblov ter skupin, ki so se v finale uvrstile s pomočjo svojih navdušencev, za večje us- pehe pa bo potrebno še ogrom- no natančnega dela. Imenitno ozvočenje je pripra- vil Proline Milana Grubarja, za Radio Celje pa sta tehnično po- snetke pripravila Bojan Pišek in Mitja Tatarevič. Za nemoten po- tek prireditve so skrbeli tudi čla- ni Radio kluba Laško, še p« in natančni Martin Kokotec TONE VI! Foto J Župan in pokrovitelj Jože Rajh je čestital in vsakemu članu ansambla Lojzeta Slaka (od leve Andrej Bergant, Franci Rebernik, Janez Dolenc, Tone Štritof, Lojze Slak in Milan Ferlež) podaril zlato lilijo, simbol Laškega. Ansambel Braneta Klaužarja je ponovil lanski uspeh, ko se je tudi uvrstil med deset ansamblov na Radiu Celje. Klaužar pripravlja deseto kaseto in razmišlja o prihodnjemi ko bo praznoval dvajsetletnico. Sedmi raj med najboljšimi V petek, 26. marca, ob 19.30 bo v večnamenski dvo- rani v Vinski Gori 5. festival slovenske polke in valčka. Letos je sodelovalo največ avtorjev, izbranih pa je bilo dvanajst, ki se bodo pomerili za naj valček in naj polko. V konkurenci so: Bratje iz Oplotnice s skladbo Moj dom. Slapovi s skladbo O Francetu, Ptujskih 5 (Vajine roke). Vese- le Štajerke (Zapiram kamri- co), ansambel Franca Potočar- ja (Kljuse), Primorski fantje (Karamela), Šaleški fantje (Metlin ples), ansambel Petra Finka (Rada bi še plesala), Ve- sna in Vlasta (Rdeča lička). Gamsi (Vedno bolj se meni zdi), 7. raj (Hočem večjo pla- čo) in ansambel Vrisk (Kadar jablane zacveto). V konkuren- ci je sedem valčkov in pet polk. Od zmagovalcev na pr- vih štirih festivalih nastopa sa- mo ansambel Ptujskih 5, ki je na prvem festivalu zmagal s polko Brez zamere. Prvič na festivalu nastopa osem an- samblov. Tudi letos bo ocenje- vanje urejeno prek telefonov, ki bo trajalo pet minut. Lani sta bila zmagovalca Frajkinc- lerji (polka) in Igor in Zlati zvoki (valček). TVRABL Člani ansambla 7. raj iz Zreč, ki so že osvajali nag^ festivalih v Vurberku, Ptuju, Števerjanu, Šentjanžu in.'^ njaku. ^ Osmo srečanje na Frankolovei V nedeljo, 28. marca, ob 16. uri bo v telovadnici osna šole Frankolovo 8. srečanje narodno zabavnih ansamb Ostanimo prijatelji. Prireditev pripravlja Prosvetno dr tvo Anton Bezenšek s Frankolovega. Obeta se zanimiva in privlačna glasbena prireditev, kal glavni pokrovitelj so Celjske mesnine, sopokrovitelji pa 01 na Vojnik, Tlirizem na kmetiji Hilda Goršek Frankolovo Kompas Zreče. Nastopili bodo: Vagabundi (dvojni zmagovi 3. festivala v Šentjanžu na Koroškem), Frankolovčani (i najboljših vokalnih skupin). Vesele Štajerke, Frajerji, Mik( Trio Pogladič, Štajerski rogisti, TRS, Duo Biser, Maja Dobroi šek, ansambel Francija Zemeta, Ljubica Mikola, Free St] ansambel Bratov Slatinek, Šentjurski muzikanti, Podkraj fantje in kot gostje prireditve Vitezi polk in valčkov. Za hun bosta poskrbela vedno imenitna Strašna Jožeta. GLASBA 37 GLASBENI EX-PRESS '^leta po izidu megauspešnega No.l albuma »Crazysexy- j(,l((SO se na glasbeno sceno spet vrnile že skoraj pozabljene soul i^TLC. Njihov najnovejši izdelek »FanMail« se je takoj po izidu nhtel na najvišjo pozicijo prestižne Billboardove lestvice, tik vrhom pa se še vedno zadržuje tudi skladba »No Scrubs«, ki nred dobrim mesecem najavila izid omenjenega LP-ja. legendarni ameriški pevec, jnist, skladatelj in alkoho- TOM WAITS je prejšnji jen svoje nadvse potrebne Janike končno le potešil z jvim studijskim izdelkom, lum »Mule Variations« je fl Tomov LP po leta 1993 javljeni mojstrovini »The ack Rider«, nanj pa je založ- Epitaf (pri nas znana pred- em po izdajah punk zvezd- i(OV Offspring in Rancid) istila kar šestnajst novih iadb, ki so v preteklih nekaj letih počasi zorele v glavah zakoncev Waits. THE FALL bodo v začetku maja krenili na veliko evrop- sko turnejo, na kateri bodo poleg številnih starejših hitov predstavili tudi skladbe z no- vega albuma, ki bo luč sveta ugledal sredi prihodnjega me- seca. LP »The Marshall Suite« bo že enaintrideseti album te kultne britanske alter ročk za- sedbe, ki je pod vodstvom pevca in avtorja Marka E. Smitha od leta 1978 pa do danes delovala v kar dvaind- vajsetih različnih zasedbah. Diskografski gigant Warner Brothers je z najbolj obiskane strani MP3.com na internetu umaknil skladbo »Free Girl Now«, s katero je popularni ameriški soft rocker TOM PETTY (na sliki) najavljal izid svojega novega LP-ja »Ec- ho« (13. april). Pettyjevo naj- novejšo stvaritev je v pičlih dveh dneh s svetovne mreže snelo kar 150.000 ljubiteljev sredinskega ročka. Večina angleških glasbenih kritikov je za single pretekle- ga tedna izbrala skladbo »Strong« ROBBIEA WILLI- AMSA. Omenjena pesem je po songih »Millenium« in »No Regrets« že tretji velikih hit tega trenutno najpopularnej- šega evropskega pevca z nje- govega lanskega albuma »Pve Been Expecting You«, ki se enaindvajset tednov po izidu še vedno zadržuje tik pod vr- hom britanske lestvice najbo- lje prodajanih LP-jev. S tretjim singlom s svojega LP prvenca »Ghetto Supastar« pa se bo na vrh lestvic zagoto- vo zavihtel tudi hip-hoper PRAS, član super tria The Fu- gees, katerega člani (Pras, Lauryn Hill, Wyclef Jean) od lani delujejo tudi kot nadvse uspešni posamezniki. Pras bo po uspešnicah »Blue Angels« in »Ghetto Supastar« tokrat na single format uvrstil skladbo »What'Cha Wanna Do«, v kate- ri bo slišati delčke zimzelenč- ka »Do You Really Want To Hurt Me?« lani ponovno obu- jene skupine Culture Club, ki prav te dne koncertira po Evropi, danes pa bo zabavala nostalgike na Dunaju. Prejšnji ponedeljek so v znameniti Ročk and Roll Hali of Farne poleg treh velikanov pop glasbe - BRUCEA SPRINGSTEENA (na sliki), PAULA McCARTNEVA in BILLVJA JOELA - vpisali tudi pred nedavnim umrlo angleš- ko pevko DUSTV SPRING- FIELD. Na ceremoniji, ki se je odvijala v prestižnem new- yorškem hotelu Waldorf Asto- ria, je Springsteen prvič po desetih letih nastopil s svojimi prvotnimi spremljevalci E Street Band. Legendarni jazz glasbenik WYNTON MARSALIS bo le- tos objavil kar osem (8) kom- paktnih plošč. 38-letni tro- bentač in skladatelj, sicer član nadvse čislane glasbene družine Marsalis, ki jo poleg očeta, slavnega pianista in jazz pedagoga EHsa, pooseb- ljata še njegova dva brata, saksofonist Branford in trom- bonist ter producent Delfea- yo, bo kolekcijo »Swinging Into the 2P'«, katere prvi del bo na trgu že prihodnji me- sec, zapolnil tako s svojimi novimi in starimi lastnimi kreacijami, kot tudi s prired- bami jazz standardov, znanih filmskih tem in nekaterih del klasične glasbe. Le dobrih štirinajst dni po prvem velikem letošnjem koncertu (Cardigans, Ljub- ljana, 11. april) bo v sredo, 28. aprila, v mali dvorani Ha- le Tivoli nastopil nihče drug kot legendarni folk rocker in poet BOB DVLAN. Vstopnice so že v prodaji, dobite pa jih blagajni Cankarjevega doma in v nekaterih »glasbenih« tr- govinah širom Slovenije - v Celju v Lajni in CD studiu NLP. Na turnejo pa se po krajšem premoru že spet odpravljajo tudi bostonski megazvezdniki AEROSMITH. V 43 dneh bo- do še vedno nadvse poskočni Abrahamovci v okviru januar- ja prekinjene turneje »A Little South of Sanity« koncertirali kar v 21 ameriških mestih. Elton John, Billy Joel in skupine Boston, Eagles, Boyz II Men ter Fleetwood Mac so v torek v New Vorku prejeli priznanja za deset milijonov prodanih plošč. To so prve t.i. »diamante plošče«, ki jih je podelila ameriška organizaci- ja RIIA, ki spremlja prodajo nosilcev zvoka na oni strani velike luže. Geri Halliwell aliaš GINGER SPICE je založniški hiši Trans- world za milijon funtov proda- la svojo življenjsko zgodbo. Avtobiografija bivše Spajsice bo šla v tisk že maja, kupiti pa jo bo mogoče oktobra. Radio Študent in koncertna agencija ŠKUC - ROPOT razpi- sujeta natečaj za letošnji NOVI ROČK, na katerega se lahko prijavijo skupine, ki še niso nastopile na tej tradicio- nalni prireditvi. Vzporedno z Novim rockom bo v prvi polo- vici septembra v ljubljanskih Križankah tako kot lani tudi letos potekal tudi festival OFF ROČK za nerockovske bende (techno, drum&bass, hip hop...). Kandidati pošljite no- silec zvoka z najmanj 20 mi- nutami avtorske glasbe, bese- dili, biografijo in fotografijo na naslov: Zavod Radio Štu- dent, p.p. 4252, 1001 Ljublja- na, do 15. aprila. . STANE ŠPEGEL Po vzoru svojih tekmic Spice Girls so se tudLALL SAINTS podale v filmske vode. Nicole, Natalie in Mel pod taktirko režiserja in scenarista Davea Stewarta (ex- Eurythmic) prav te dni snemajo zaključne prizore črne komedije »Honest«, ki jo bo moč v evropskih kinematografih videti še pred koncem letoš- njega poletja. 20 VROČIH RC VRTIUAKPOLKIN VALČKOV TUJE LESTVICE - SINGLE 38 RADIO - TELEVIZIJA Očka Miran in dvakrat babica ivica Da tudi celjski radijci skr- bimo za to, da slovenski za- rod še ne bo kmalu izumrl, smo večinoma že dokazali. Na pragu poletja pričakuje naraščaj Vesna Lejič, v sobo- to pa je že drugega Slovenca dobil naš sodelavec v vrstah tonskih tehnikov Miran Kon- čan. Temu dogodku primer- no je rojstvo drugorojenca proslavil, a ""se kljub temu vestno odpravil v nedeljo zjutraj na jutranji program. Prva ura je bila huda, je de- jal, nato pa si je do poldneva že približno oponiogel. Letošnji dan žena si bo'za- pomnila tudi napovedovalka in moderatorka Ivica Burnik. Pri Burnikovih že imajo dva vnučka, a so te dni pričakovali še enega. Nemalo presenečeni so bili, ko so 8. marca, kar mesec prej kot so pričakovali, dobili dva! Ultrazvočne napra- ve so lahko tudi nezanesljive, priča njihov primer. Čeprav ima kot babica sedaj polne roke dela, si kljub temu še vzame čas za napovedovanje in za knjigo receptov, ki jo te dni že končuje. Izlet 100 kmečkih žensk Tudi letos je vodja akcije neumorni Tone Vrabl. Stotni- jo žensk bo jutri, v petek, po- peljal na morje. Tam bo vodil večerno prireditev in nato po- snel še reportažo, ki vam jo bomo v poslušanje ponudih v nedeljo, po deseti uri. Zato izjemoma ne bo na sporedu oddaje Nedeljski zmenek. Viktorji Simona Brglez se bo v so- boto udeležila podelitve na- grad Viktor najpopularnejšim slovenskim medijskim oseb- nostim, ki bo v Ljubljani. Re- portažo, ki jo bo posnela, bo- ste poslušali v nedeljo po 12. uri. V akciji ste sodelovali tudi poslušalci Radia Celje, ki ste glasovali, Simona pa je vaše glasove pošiljala v uredništvo Stopa. Rokomet v sredo, 31. marca, ob 19. uri bo Dean Šuster pripravil prenos rokometne tekme med ekipo Dobovca in Celja Pivo- varne Laško. Po prenosu tek- me, tam okoli 21. ure, pa bo- ste lahko prisluhnili še Pop čveku, v katerem se bo Simo- na Brglez pogovarjala s Tinka- ro Kovač. Zagodel nam jo je otroški škrat če smo danes ta zapis pri- čeli z naraščajem, pa ga še končajmo. Do smešne dogo- divščine je prišlo v nedeljo, ko naš tonski tehnik Simon Šketa nikakor ni našel mini diskov s posneto oddajo To- neta Vrabla iz prireditve Pomlad v Treh lilijah. Skupaj z napovedovalcem Miho Bar-, boričem sta preiskala Tone- tovo mizo in vse ostale, a zaman. Zato sta alarmirala Toneta Vrabla, pa tehnika Mitjo Tatareviča in spodaj podpisano urednico v lovu na izginuli mini disk. Simonu je uspelo vzpostaviti takšne te- lefonske zveze, da smo se vsi trije pogovarjali hkrati, mo- drovali smo in ugibali, kdo bi lahko bil nepridiprav, ki je z mize vzel oddajo, a mu nismo prišli na sled. Lističi so bili na Tonetovi mizi, mini diskov pa nikjer. Po petnajstih minutah neuspešnih posvetovanj smo Mihi naročili, naj objavi, da oddaje iz tehničnih razlogov ne bo. Komaj pa sem odložila telefonsko slušalko, me je petletna hčerka Asja povpra- šala, če iščemo tanke plošči- ce, ki so bile na Tonetovi mi- zi? Smrkljica, ki je bila z ma- no na sobotnem dežurstvu, jih je »vestno« spravila v ene- ga od Tonetovih pisanih pre- dalčkov na njegovi pisalni mi- zi. Poklicala sem Simona, ta je mini diske našel v roza predalčku, kamor se je moji Asji zdelo potrebno pospravi- ti tisto, kar je bilo namenjeno za program. K sreči Miha od- daje še ni odpovedal, zato smo jo s petnajstminutno za- mudo zavrteli. Radijski škrati so tako tu in tam zelo otiplji- vi. NATAŠA GERKEŠ LEDNIK CEUSKI RADIJCI OD B DO V Theo Bostič Tokrat vam predstavljamo Thea Bostiča, napovedovalca in moderatorja, ki ga lahko na valovih Radia Celje poslu- šate že več kot deset let. Triintridesetletni Žalčan, ki sodi med najboljše napovedo- valce Radia Celje, je takorekoč vse življenje zapisal delu pred radijskim mikrofonom. Ko mu je Celje postalo pretesno, se je odpravil še na Radio Maribor, kjer uspešno dela že nekaj let. Še posebej poznan je po odda- jah Nedeljski klepet, ki jih pri- pravlja ob nedeljah med 20. in 22. uro, v njej pa gosti znane in zanimive Slovence in Slo- venke. Tudi na 3. programu Radia Slovenija ga lahko po- slušate občasno. Na Radiu Celje poslušalke in poslušalce prebuja dvakrat tedensko, skoraj vsako sredo pa je tudi gostitelj radijskega popoldneva. Od vsega začetka sodeluje še z uredništvom ver- ske oddaje Luč sveti v temi. Župnik Mirko Škoflek, ki obU- kuje to oddajo, prisega za te oddaje skoraj izključno na Theov glas. Sodelavci Thea poznamo kot človeka, ki si izjemno prizade- va za lep slovenski jezik. Na ta račun zna pogosto reči kakšno pikro, ko zagleda novinarski slovnični umotvor, ali ko se kaj podobnega znajde med re- klamnimi sporočili. Je tudi ve- lik ljubitelj smučanja ter gleda- lišča. Ste vedeli, da si je kot srednješolec želel postati igra- lec? A se je pri sprejemnih izpitih na akademijo zapletlo, zato je misel na to opustil. V gledališče še vedno rad zahaja kot gledalec. Ne le v celjsko, tudi mariborsko mu je blizu, pa tudi za ogled kakšne pred- stave v Ljubljani si vzame čas. Kje se je napovedovalsko iz- popolnjeval, vprašate? Pri Ajdi Kalan, Nataši Dolenc in drugih prvih damah slovenskega na- povedovalstva, zaposlenih na Radiu Slovenija. Svoje znanje pa je nekaj časa prenašal tudi na mlajše kolegice na Radiu Celje. Tako je prvo napovedo- valsko znanje na Radiu Celje nudil Betki Šuhel, pa Maji Šu- mej, če omenimo dve tisti, ki sta danes med slovenskimi na- povedovalskimi imeni že zelo cenjeni. In kako razmišlja Theo o svoji prihodnosti? Cilji so obrnjeni proti »močvirju« pravi v šali in pri tem iii Ljubljano. Za Thea prav| ne velja rek: »Bolje biti m vasi kot zadnji v mestu.« pričan je, da je mogoče iz ferije prodreti uspešno H prestolnico. Korak na tej j morda že nočni program, bo na Radiu Slovenija vg noči na 1. april. A Radiu! zagotavlja, bo ostal zvest še nekaj časa. V DRUŽBI S KANALOM A Mei film X 08V0Žll|0C0 nagrado V četrtek, 25. marca, boste ob 20. uri izbirali dva filma in bili morda za to celo na- grajeni. Na izbiro imate naslednje filme: Otroci svvinga, ameriš- ki glasbeni film. Režija: Tho- mas Carter, igrajo: Robert Sean Leonard, Barbara Hers- hey, Kenneth Branagh. Hiša skrivnosti, ameriška grozljivka, režija: Mimi Leder, igrajo: Melissa Gilbert, Bruce Boxleitner, Kate Vernon. Nenavadna kupčija, ame- riška komedija, režija: David Mamet, igrajo: Don Ameche, Joe Mantegna, Robert Prosky, J. J. Johnston. Tihotapca, ameriški triler, režija: Paul Duran, igrajo: Kai Ephron, Corey Parker, Harold Gould. Grom iz daljav Kanadsko-ameriški film Grom iz daljav, ki bo na spo- redu v petek, 26. marca, ob 20. uri, govori o težavnem vračanju v normalno življe- nje po vietnamski vojni. Režija: Rick Rosenthal, igra- jo: John Lithgovv, Ralph Macc- hio, Kerrie Keane, Jamey She- ridan, Denis Arndt, Reb Brown. Mark Lambert (John Lith- govv) je preživel pet krvavih let bojevanja v Vietnamu. Od svoje vrnitve živi v odročnem gozdu z drugimi vojnimi vete- rani, ki se prav tako niso več sposobni prilagoditi normal- nemu družbenemu življenju. A po šestnajstih letih izloče- nosti se Mark končno odloči soočiti se z zunanjim svetom. Med svojim mučnim in dolgo- trajnim prilagajanjem spozna žensko Char, ki ga podpira in spodbuja pri njegovi najzah- tevnejši nalogi v resničnem svetu: vzpostavljanju stika z najstniškim sinom, ki ga je Mark nazadnje videl, ko je bil še dojenček, Odklop: Dan za povrh v torek, 30. marca, bo ob 20. uri na sporedu dokumen- tarna oddaja Odklop z Boru- tom Veselkom. Človek ima v življenju tisoč želja, ki jih postopoma želi uresničiti. Največkrat pa v tem prizadevanju ljudje pozabijo nase in na življenje, ki teče mimo njih. Probleme potisne- jo globoko v podzavest, svoje nezadovoljstvo pa pripisujejo drugim. Ponavadi jih le šok velikih razsežnosti prebudi iz zimskega spanja. To je tudi okvirna zgodba današnje gost- je Irene, ki ji je šele težka bolezen odprla oči in jo usme- rila samo vase. SKRITA KAMERA 9 Lado Ambrožič, odgovorni urednik informativnega progra- ma na TVS, se je vrnil z dopu- sta, na katerem si je celil rane po tem, ko ga Svet RTV-ja (v nasprotju z njegovim pričako- vanjem) ni izbral za direktorja televizijskih programov. Boleč poraz mu je prizadejal toliko travm, da jih ne more skriti pred svojimi sodelavci. Višek užaljenosti pa je pokazal, ko je novoizvoljenemu (staremu) di- rektorju Janezu Lombergarju, namesto čestitke za izvolitev, zabrusil: »Od zdaj naprej sva midva na vi!« in z njim prekinil vsakršno komuniciranje. Tega pa bo seveda še kako potrebo- val, če bo želel podaljšati svoj uredniški mandat, ki se mu iz- teka ob koncu leta. Po RTV- jevskih hodnikih se že šušlja, da ga bo v kratkem, s podporo večine zaposlenih in tudi z žeg- nom politikov, zamenjala mla- da prodorna in ambiciozna no- vinarka Rosvita Pesek. Račune ji utegne prekrižati le izganjalec Laibachovih ideoloških zablod iz konca osemdesetih let Jure Pengov, ki se v kratkem vrača z dopisniškega mesta v Rimu. Vroči stolček odgovornega uredništva si menda obeta tudi s podporo starih političnih sil, ki imajo v državi menda še precej vpliva. # Blišč hollywoodske podeli- tve filmskih oskarjev je za na- mi, osrednji slovenski spekta- kel, ki bo lansiral nove doma- če medijske zvezde - podelitev viktorjev, pa pred nami. Za najobetavnejši televizijski obraz se bo potegovala tudi najmlajša voditeljica televizij- skega Dnevnika Manica Jane- žič, ki ji je skrita kamera že napovedala bleščečo kariero, saj so tudi najbolj črne novice, če jih podaja simpatična Žal- čanka, videti prav ljubke. Priz- nanje bi ji redakcija Skrite ka- mere od srca privoščila. To bi bil vsaj majhen obliž na rane družine Janežič, saj je Manici- nemu očetu, direktorju žal- skega Hmezadovega Kmetijs- tva, podjetja ni uspelo obvaro- vati pred stečajem. 9 Manici bosta za najobf nejši televizijski obraz koi rirala še Eva Irgl, ki so ji »nacionalki« izbrali na avc med 700 dekleti in ji zai vodenje razvedrilne od T V genij, in Srečko Meh, I tudi sin znanega in zaen še uspešnega velenjskega pana. Očeta pa seveda po pularnosti že močno prek Njegove Zmenkarije na K« lu A je mladina sprejela svoje. Štajerca v Ljubljani, izvirnostjo in drugačnostjo 10 spretno vodi oddajo, di. Z Viktorjem ali brez, i dim obrazom je slava zagf Ijena. Na žalost pa ni vei ugotavlja Nada Lavrič, dJ v letih, ki počasi postaja zabljena voditeljica T V nika. # Sicer pa je slava naj^ nevarnost, ki lahko doleti' jerca v Ljubljani. O tei® veliko vedela povedati zijca, najbolj znani Uiti prestolnem mestu Lah in Celjan, ki ga cef rokometni navijači še obkladajo z vzdevkom virnik« - Ivo MilovaflJ Simptomi rasti plavalne ce med prsti so menda v, nem primeru postali kroH' Nemara tudi zato, da ^^ doživel česa podobnega.^ telj TV Dnevnika Janko''' po koncu vsake oddaje avtomobil in odbrzi na^ Celje. Tlidi za ceno teg^- mora vsake toliko časa P" stom poravnati kazen ^ prehitre vožnje. Manica Janežič TV VOPIČ 39 401 TV VODIČ TV VODIC 41 42 TV VODIČ FILM 43 Ljubezen je edini navdih Film Zaljubljeni Shakespeare pobral sedem oskarjev ^ Zaljubljeni Shakespea- ■0 ni prejel trinajstih os- ' 'ev, katere je bil nomini- l^ljub temu pa je že s iJj^jpii postal najboljši film „ulega leta. Prejel je jjade za film v celoti, za ^bo scenarija, najboljšo ! stransko žensko vlogo, j 0ie, glasbo in umetniško jjg, Vojna drama Reševanje Ryana je odnesla pet ^rjev, medtem ko so po- I .J, spregledali prav tako na ino tematiko naravnan film p rdeča črta. Tri oskarje je presenetljivo prejel film jjenje je lepo italijanskega jiserja, igralca in scenarista Ijerta Benignija. i: ljubljeni Shakespeare je te II na ogled tudi v Celjskih ' jmatografih. Gre za roman- , 80 komedijo, postavljeno v ' stoletje. izhajajoča zvezda london- gledališke scene Will Sha- ipeare (Joseph Fiennes) i a težave pri ustvarjanju. Naj Se tako trudi, ne najde zano- da bi dokončal svojo najno- feigro Romeo in Ethel, pira- ta hči. Will potrebuje muzo. , ozna žensko in se zaljubi, iliezen se lahko primerja le s jmi, ki jih je doslej opeval na i^iiiu. Vse se začne, ko se mnoh (Gwyneth Paltrow - kar za glavno žensko odloči, da bo postala lika, kljub takratnim običa- n, ki so ženskam to prepo- ^lovali. Preobleče se v moš- a in se javi na avdicijo za 'lovo igro. Viola postane Ju- injegovega življenja. l'se pa ne gre, kot bi si želel lil. Komaj začeto ljubezen 'ozi neizbežna poroka lady »le z neznosnim lordom fssexom (Colin Firth) na az kraljice Elizabete (Judi ®ch - oskar za stransko žensko vlogo). V vrtincu za- menjanih identitet, zameša- nih sporočil in prepovedanih strasti, med glasnimi prepiri, dvoboji, ljubosumnimi mož- mi in nevarnimi poljubi, išče Will Shakespeare rešitev, ne samo za svojo igro, pač pa tudi za neminljivo strast. Film je nastal iz preprostega vprašanja sina producenta in scenarista Marca Normana, ki se je v šoli učil o elizabetinski dramatiki in se z očetom po- govarjal o Shakespearu. Menil je, da je lahko Romea in Julijo napisal samo nekdo, ki je sam izkusil mamljivost romantične ljubezni. Norman si je zamislil zgodbo, k sodelovanju priteg- nil še prekaljenega dramatika Toma Stopparda in scenarij, ki je nastal, je duhovit, z eno nogo v 16. stoletju, pa hkrati sodoben, ena njegovih največ- jih odUk je izvrsten dialog. Večino likov najdemo v zgo- dovinskih knjigah, nekateri so se rodili v domišljiji avtorjev. Edward (Ned) Alleyn (Ben Aff- leck) je bil angleški igralec iz 16. stoletja, ki se je odlikoval po tragičnem slogu in lastnem na- činu recitacije. Philip Henslowe (Geoffrey Rush) je bil služab- nik v Sussexu, ki se poročil z vdovo nekdanjega gospodarja. Pridobljeno premoženje mu je omogočilo nakup večih gleda- liških hiš, podpiral je gledališke skupine, jim kupoval kostume in posojal denar. Christopher Marlowe (Rupert Everett) je bil pesnik in dramatik, ki je odločilno zaznamoval razvoj elizabetinske dramatike, če- prav je bil že pri 29. letih umor- jen v gostilniškem pretepu. Film je režiral John Madden, ki je leta 1990 posnel svoj film- ski prvenec Ethan Frome, v katerem sta v glavnih vlogah nastopila Liam Neeson in Patri- cia Arquette. V naslednjem fil- mu Golden Gate sta igrala Matt Dillon in Joan Chen. s TC Gwyneth Paltrow kot lady Viola in Joseph Fiennes kot zaljubljeni Shakespeare. Drugačna mafija Filmov o mafiji je nešteto. Parodije pa so redke. Reži- ser Jim Abrahams se je je lotil s filmom Mafija. S takšnim filmom pa je obi- čajno veliko več dela. Stil ko- medije, ki je značilen za Jima Abrahamsa (Letalo z Lloy- dom Bridgesom, policijska parodija z Lesliem Nielsenom v GoU pištoli...) je, da posna- me vse kar najbolj realistično, nato pa vstavi šalo, kamor meni, da sodi. Seveda pa je največja umetnost prav v tem, kako v realistično sceno vgraditi gag, da bo deloval. Ekipa si je ogledala vrsto filmov od Scdrseseja do Cag- neya in serije Botrov ter veli- ko dokumentarnega gradiva. UgotoviU so, da gre v vseh filmih za isto stvar: za čast, družino, izdajo. Moto režiser- ja je, da za parodijo potrebu- ješ samo klišeje, nato pa v imenu zabave vse po vrsti zminiraš. Za dober film pa potrebuješ dober scenarij in dobre igralce. Takšen je tudi lani umrli igralec Lloyd Brid- ges, ki igra Vincenza Cortina, neusmiljenega in nerodnega botra. Na stara leta mora va- jeti prepustiti enemu od si- nov, vendar se ne more odlo- čati ali psihopatskemu Joeyju (Billy Burke) ali vojnemu he- roju Anthonyju (Jay Mohr). TC Gremo v Icino! Penn je bil poročen z Madonno, se glasi pravilni odgovor 'nagradno vprašanje prejšnjega tedna. Med dopisnicami, ki jih prejeli do ponedeljka dopoldne (očitno so pri dostavi "^iljk zamude, saj dobimo nekatere vaše odgovore šele v čeprav jih oddate na pošto v petek, žal pa jih ne moremo 1'o^tevati pri žrebu), smo izžrebali tri nagrajence. Vstopnico za W filma bodo tako prejeli: Marija Čančar, Loke 39, 3304 ^^or, Edi Boršič, Brecljevo 20, 3240 Šmarje pri Jelšah in Metoda ''jznik, Trubarjevo naselje 9, 3272 Rimske Toplice, •^okrat vas sprašujemo: katera dva prav tako znana igralca sinova slavnega Lloyda Bridgesa, ki igra glavno vlogo v ^odiji Mafija? ^tlgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 do ponedeljka, 29. aprila. Izžrebali bomo tri dobitnike 'opnice za ogled filma Celjskih kinematografov. «>— KINO Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spre- membe programa. Union: 25. do 31. 3. ob 19.30 in 21.45, 27. 3. pa tudi ob 23.15 romantična komedija Zaljub- ljeni Shakespeare, 26. 3. ob 17.30 risani film Egipčanski princ. Mali Union: 25. do 31. 3. ob 20. uri romantična komedija Čaka te pošta. Metropol: 25. do 31. 3. ob 16., 17.30 in 19. uri, 27.3. pa tudi ob 10. uri komedija Mafija, od 25. do 31. 3. ob 20.30 vojna drama Tanka rdeča črta. Žalec: 26. ob 20. in 28. 3. ob 18. uri romantična komedija Ljubi me, ne ljubi me, 27. 3. ob 21. in 28. 3. ob 20. uri pa ljubezenska drama Helenini ljubezni. islcrena tanica rdeča črta z otočka, kjer imajo zgraje- no letališče, Japonci preletijo in nadzorujejo celotni Guadal- canal. Naloga čete C je, da se na otočku izkrca, stopi v stik z izvidnico ter zavzame in uniči japonsko oporišče. To pomeni lazenje in plaze- nje skozi tropsko džunglo, bla- to, visoko travo, nazadnje pa čelni in samomorilski napad na sovražni bunker, ki stoji na vrhu planote. In potem seveda s pomanjkljivo zalogo vode navzdol do surovega spopada na letališču. Ameriške čete od- lično opravijo zadano nalogo, toda to seveda ni poanta filma Tanka rdeča črta - če bi bila, bi lahko bil film precej krajši kot tri ure. In mnogo bolj herojski. Ne, Terrence Malick (režiser skromnih, vendar zelo hvalje- nih dveh filmov, Puste dežele in Božanskih dni) se je s po- močjo dobre igralske ekipe (predvsem odličnega neznane- ga Jima Caviezela ter malo bolj znanih, a prav tako do- brih Seana Penna, Nicka Nol- teja, Johna Cusacka, itd.) osredotočil na intimno plat do- življanja vojne pod poetičnimi, barvitimi, silovitimi slikami neba in zemlje. Na filozofska razmišljanja o Bogu in življe- nju med padanjem granat in cviljenjem žrtev. Na predajanje spominom na ljubljeno ženo, medtem ko ponoči divji psi jedo ostanke podnevi zapušče- nih trupel. Na opazovanje ču- dežev narave, medtem ko si pravkar ubil prvega človeka, tvoj tovariš pa mrtev leži tik ob tebi. Na kamero padajo kaplji- ce krvi, medtem ko vojaki iz- vajajo svoj mesarski juriš, zvo- ki tragedije pa so utišani, kot da bi bilo prepuščeno mrtvim, da povedo o vojni, ker o njej največ vedo - s tišino. In kot da je ta tišina včasih tako velikan- ska ter brezmejna, da zakrije krike še živečih. Blaznost se meša z racionalnostjo, častih- lepnost s strahom in premišlje- nostjo, hrabrost je le neznosni adrenalin, zaradi katerega pač napadaš in tečeš, ker eno- stavno ne moreš stati pri miru. Sentimentalnost je na trenutke podobna cinizmu, ljubezen pa popustljivosti ali iluziji. Go- dlja. Tanka rdeča črta med vsem tem? Najtanjša, bi lahko dejali po premisleku. Ali pa je mogoče sploh ni. Dober film ■ dragocen film. In povsem moj problem je, da me ni pritegnil do popolnosti. Mogoče zato, ker sem že od nekdaj jemal vojno kot totalno zmedo, v kateri nihče ne ve, kaj počenja in zakaj, če pa že ve, so njegovi vzroki napačni, posledice pa ga bodo tako ali tako požrle. Mogoče se je Mer- rick za moj okus še preveč pos- vetil moraliziranjem vojakov - predstavljam si, da je mnogo več tistih žrtvovanih kmetov, ki sredi rafalov in eksplozij in smrti premišljujejo predvsem o tem, kako bodo svoje riti po- tegnili iz pekla, v katerem so se znašli, in malo manj o Bogu in ljubezni. Ali pa se motim. Za- nimivo, da se mi je najbolj vtisnil v spomin prizor iz začet- ka filma - ko ameriški vojaki pričnejo svoj pohod po otoku, ko se prebijajo skozi stezico v visoki travo, oboroženi do zob, drhteči od strahu, mimo njih^ pa z nasprotne strani primaha kuštrav belobradi na pol goli domorodec. Očitno je, da nima nobene skrbi na svetu. On njih pogleduje z presenečenjem, oni njega s presenečenjem in ne- zaupanjem. Nato oni nadalju- jejo svojo prestrašeno pot v so- vražno gnezdo, iz katerega je on pravzaprav prišel, on pa se mimo, kot je prišel, prerine mimo njih. Prizor me spomi- nja na odlomek iz Bogovi so padli na glavo pred kratkim umrlega Jaimeja Uysa. Se spomnite? Ko mali Bušman pride iz puščave, noseč stekle- nico Coca cole na konec sveta, in pride v delno civilizacijo, tam pa naleti na pastirja, ki se ga prestraši? Pastir skoči na kolo, in namesto da bi se odpe- ljal naravnost po povsem ravni stepi, zabiciklira vijugasto, cik cak, po vnaprej določeni poti. Prav takšna se mi zdi vojna. In morda ne samo meni. Oni lažejo, pravi na koncu eden junakov. Seveda, toda najtežja stvar je včasih ločiti med resnico in lažjo oziroma najti harmonijo med nasprot- ji. In mogoče je ena zares do- bra stran tega filma - kljub možnim pomanjkljivostim, ki so v bistvu stvar osebnega okusa in perspektive - da se mu pozna, da je iskren. Tak- šnih filmov pa nikoli ni do- volj. PETER ZUPANC 44 ZA AVTOMOBILISTE Februar: izjemna prodaja Očitno se uresničujejo na- povedi, po katerih bo proda- ja osebnih avtomobilov in nasploh motornih vozil v Sloveniji zaradi DDV do 1. julija bistveno ugodnejša kot kasneje. To potrjuje tudi prodaja v februarju, običaj- no dokaj skromnem mese- cu. Tako 50 v drugem letošnjem mesecu na slovenskem trgu prodali nič manj kot 6300 novih avtomobilov, kar je bilo za 21,6 odstotka več kot fe- bruarja lani. Februarska pro- daja je bila ugodnejša tudi od letošnje januarske (5412), po- leg tega pa je letošnja skupna prodaja bistveno ugodnejša od one v enakem lanskem ob- dobju. Tedaj je bilo namreč v Sloveniji prodanih 9.107 no- vih osebnih avtomobilov, le- tos pa že 11.712 oziroma za 28,6 odstotka več kot v tem času lani. Zanimiv pa je pregled najus- pešnejših avtomobilskih to- varn v letošnjem februarju. Tako je Renault prodal 733 avtomobilov, kar je bilo za 12,8 odstotka manj kot fe- bruarja lani. Bistveno pa je to, da je bila prodaja renaultov v februarju po izjemno dolgem času manjša od skupne proda- je volksvvagnov. VW je na- mreč za svoje avtomobile na- šel 939 kupcev oziroma za dobrih 44 odstotkov več kot februarja lani. Pomembna je tudi sprememba na tretjem mestu, kjer je Daewooja to- krat zamenjal Ford s skupno prodajo 622 avtomobilov. Ta dosežek je bil celo za 122 odstotkov ugodnejši od onega v februarju lani. Na četrto me- sto se je tako uvrstil Daevvoo, na peto Fiat (467), na šesto Opel (407) ipd. Najuspešnejša japonska av- tomobilska tovarna v februar- ju je bil Suzuki (118 avtomo- bilov), najboljši med južno- korejskimi avtomobilskimi hišami pa je bil že prej ome- njeni Daevvoo. Zelo dobro je šlo februarja Mercedes Ben- zu, ki je prodal 114 avtomo- bilov. To je bilo za nič manj kot 208 odstotkov bolje kot februarja lani. In lestvica naj- bolje prodajanih modelov? Znova presenečenje, kajti v februarju je bil najbolje pro- dajan avtomobil ford fiesta (401), sledil je VW golf na drugem mestu (397) in na tretjem renauh clio (388), ki je bil vse doslej najbolje pro- dajano vozilo. Še o »prvakih« v posameznih razredih. V naj- nižjem je bil prvi daevvoo matiz (161), v nekaj višjem je bila povsem spredaj že ome- njena Fordova fiesta (401), v nižjem srednjem je zmagal VW golf, v srednjem pa VW passat (125). Na sliki: ford fiesta. BORZA CEN Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na piO avtomobilov. Prodanih je bilo 8 vozil. Organizatorji so izdali j kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 2500 obiskovalcev. J Jeep prenovil svojega cherokeeja Ameriška tovarna Jeep, ki je sestavni del koncema Chrysler, je bila vse doslej s svojim jeep grand cherokee- jem zadovoljna, kajti avto je šel dobro v promet. Kljub temu so ga za letošnjo avtomobilsko pomlad izdatno obnovili; tako prenovljenega so ga že pokazali na salonu avtomobilov v italijanski Bologni, vendar je ustrezno evropsko premiero doživel na tokratnem ženevskem av- tomobilskem salonu. Tovarna je tokratno delo opravila temeljito, kajti nespre- menjenih je ostalo le 127 delov. Po drugi strani so drugačne tudi dimenzije, čeprav medosne razdalje niso spreminjali. Avto je za deset centimetrov daljši, centimeter širši in za pet centi- metrov višji. Z vsem tem sta pridobila prtljažnik, ki je pro- stornejši, nekaj prostornejša in zato udobnejša pa je tudi notra- njost. Toda tisto, kar je pri tem avtomobilu še posebej pomem- bno, so novi motorji, pri čemer ne kaže pozabiti na »obnovlje- ni« štirikolesni pogon quadra drive. Pri motorjih bodo lahko kupci izbirali med 4,7-litrskim bencinskim motorjem z močjo 220 KM pri 4700 vrtljajih v minuti, prenovljenim 4,0-litr- skim bencinskim agregatom, ki razvije 190 KM pri 5000 vrtlja- jih v minuti,- in 3,1-litrskim turbodizlom, ki ima 140 KM pri 3600 vrtljajih v minuti. Menjal- niki so trije, vsi trije avtomatski, kar se za ameriški avtomobil, ki sicer nastaja tudi v avstrijskem Gradcu, tudi spo- dobi; na voljo bosta tudi dve vrsti opreme (laredo in limi- ted). Kot kaže, bo obnovljeni cherokee pri nas prvič na ogled na aprilskem salonu avtomobi- lov v Ljubljani, takrat pa naj bi stekla tudi njegova prodaja. Po čem bo, ta hip še ni mogoče zapisati. Na sliki: prenovljeni jeep grand cherokee. ZA AVTOMOBILISTE 45 Sredi leta tudi TT roadster lemškemu Audiju gre posel odlično od ^Icar me drugim kažejo oziroma dokazu- itudi lanski poslovni rezultati. Po drugi jni pa je prav veliko povpraševanje po liaterih audijih pripeljalo do tega, da se pci od določenih modelov odvračajo, ker fakanje nesmiselno dolgo, ako je treba sedaj na audija TT čakati ifaj leto dni (odvisno od trga). Prav adi tega je tovarna povedala, da bo z katerimi investicijami v svoji tovarni v orju in Ingolstadtu, kjer audi TT tudi nastaja, skušala v povprečju čakanje skraj- šati ha pet do sedem mesecev. Po drugi strani pa pri tovarni stavijo tudi na roadster- sko izvedenko TT, ki naj bi na trg pripeljala junija oziroma sredi poletja. TT roadster bo v zasnovi povsem enak kupeju, pa tudi motorji, ki ga bodo poganjali, bodo enaki. To sta dva 1,8-litrska bencinska motorja, pri čemer eden ponuja 180, drugi pa 225 KM. Poleg tega si bo mogoče zraven omisliti še stalni štirikolesni pogon quattro. Na sliki: audi TT roadster. Salon Toyota tudi v Celju v soboto je direktor podjetja Andi Avto Andrej Prevolnik z odprtjem salona Toyota v Celju še bolj zaokrožil poslovno podobo svojega podjetja. Korenine segajo 31 let nazaj, ko je začel s servisno mehansko dejavnostjo, le to pa pred deseti- mi leti razširil še na prodajo japonskih vozil Suzuki ter pred letom dni še na vozila Subaru. Sedež podjetja Andi Avto je v Šentjurju na Cesti Kozjan- skega odreda 18, od sobote naprej pa je v poslovni enoti na Miklošičevi 5 v Celju odprl Toyota salon. Slavnostnega odprtja so se poleg komplet- nega 7-članskega kolektiva (na sliki) udeležili tudi vsi vodilni ljudje Toyota Adria iz Ljubljane na čelu z direktor- jem g. Masaom Nagasejem. Toyota ima v Sloveniji trenut- no 4 pooblaščene prodajalce in serviserje, od tega v Ljublja- ni dva, enega v Novi Gorici in Andi Avto kot edinega na Šta- jerskem. EP Proti državnim subvencijam f zadnjem času se zaradi av, ki jih imajo nekateri iodnoevropski izdeloval- avtomobilov, pojavljajo lične oblike pomoči in to ižno v obliki državnih lencij. ako naj bi nemški Opel za ^dnjo svojega obrata v m izmed nemških mest )il 87 milijonov mark, atnler Chrysler pa 218 mili- w mark. In končno naj bi KI, ki je v resnih težavah, Južnolcorejsice optimistične napovedi 'užnokorejska avtomo- Iska industrija je lani do- felo eno najslabših in teavnejših let v vsej "ji razmeroma kratki Novini. je predvsem posledica '^obsežne azijske gospodar- krize, ki je zelo prizadela '"ko večino držav, v Južni Ni pa je še posebej močno avtomobilsko indu- "^lo- Vendar od tam sedaj že '^ajo bolj pogumne napo- ji'' kaj naj bi se dogajalo v ^ 1999. Tako skoraj vse to- menijo, da se jim bo prečilo povečati tako proi- ''^'Injo kot tudi prodajo. Ta- u, ki je največ- '^žnokorejski izdelovalec ^oniobilov, menijo, da bodo pjo povečali kar za 26 JJtotkov na skupaj 1,2 mili- «a Vozil . Poleg tega tovarna f veduje, da bo imela tudi dobička. Pri Daewooju J ^i lansko prodajo manj J tisoč vozil povečali na LJJ^ilijona vozil, pri čemer i'jih kar 900 tisoč izvozi- ij ^di pri Kii so optimistični, ^ ^Prav so lani naredili vse- tisoč avtomobilov. Ta- bi letos izdelali dobrih Ij ^isoč vozil in jih izvozili '^^nj kot 500 tisoč. Kot ob tem napoveduje južnokorej- sko združenje izdelovalcev avtomobilov, naj bi letos na domačem trgu skupaj prodali 2,35 milijona avtomobilov, saj so se nekateri davki spre- menili oziroma znižali. Zani- mivo je, da so bile južnokorej- ske napovedi pred zadnjo kri- zo, iz katere se skušajo izko- pati sedaj, prav tako optimi- stične... od britanske vlade dobil vsaj 500 milijonov mark pomoči. Proti takšnim donacijam pa je prvi človek nemškega Porsc- heja Wedelin Wiedeking. Pra- vi, da je Porsche kot majhen izdelovalec avtomobilov v primerjavi z omenjenimi veli- kimi avtomobilskimi hišami v veliko slabšem položaju, pa doslej še -ni dobil marke po- moči. Vprašanje pa je, ali bi se Wiedenking načelno tako upi- ral takšnim subvencijam, če bi bil Porsche v takšnem polo- žaju kot pred leti, ko mu je šlo res za nohte. Na sliki: porsche boxster. Tudi fiat fiorino lupo Fiatu lani predvsem na do- mačem trgu ni šlo pretirano dobro, poleg tega pa je na evropskem trgu »pristal« na četrtem mestu (za VW, GM in PSA). Izgubljanje tržnega deleža na domačem trgu je tudi po- sledica odprave davčnih sti- mulacij za nakup novih avto- mobilov, na evropskem pro- storu pa se to kaže tudi v pomanjkanju novih avtomo- bilov oziroma modelov. Fiat pa je pomemben izdelovalec tudi gospodarskih vozil, kjer se sedaj pojavlja s fiorinom lupo. Ta lahki dostavnik poga- nja 1,7-litrski turbodizelski motor. V zadnjem delu ima fiorino lupo odprtino, kar omogoča lažje nalaganje dol- gih predmetov oziroma tovo- rov. V'Italiji bo vozilo na voljo za 17,7 milijona tolarjev, vse pa kaže, da pri nas ne bo naprodaj. Na sliki: fiat fiori- no lupo. 46 IZ OTROŠKEGA SVETA Svečka Pri Neji doma so imeli zbirko svečk. Neji pa je bila med vsemi svečkami najlepša tista, ki jo je mama prinesla iz Rima. Na njej je bila nalepljena slika sv. Mari- je. Bila je majhna, rožnate bar- ve, dišala pa je po medu. Neke noči je bila nevihta. Treskalo je in grmelo. Nejinega mlajšega bratca Matjaža je bilo strah. Nenadoma je zmanjkalo elek- trike. Luč je ugasnila. Matjaža je bilo še bolj strah in še tesneje se je stisnil k mamici. »Neja, prosim poišči svečko in vžigalice!« je prosila mama. Neja je odšla v kuhinjo. Ker je bila tema, ni videla stola pred seboj, z glasnim ropotom se je zaletela v stol, da je Matjaža kar vrglo^ zrak od strahu. Končno je prišla do omare s svečkami. Otipala je svečko in vžigalice. Ko je bilo to v njenih rokah, je zaprla omaro in se z večjo pre- vidnostjo vrnila v dnevno sobo. Svečko in vžigalice je dala ma- mici. Ta je eno izmed vžigalic potegnila po robu škatlice. Pla- menček je zagorel in mama je prižgala svečko. Šele zdaj je Neja videla, da je izbrala svojo najljubšo svečko in od žalosti ji je po licu zdrknila solza in padla na svečko. Ko pa se je solza dotaknila svečke, se je vosek, iz katerega je bila narejena, nehal topiti. In zaradi solze se svečka ni stopila, čeprav je bil plamen- ček vedno bolj vroč. Elektrika se je vrnila, luč je zasvetila. Neja je ugasnila svečko in jo odnesla v svojo sobo. Od tedaj naprej jo je imela v svoji sobi. SABINA BEC, 3. r.. Podružnična OŠ Tabor Literarni večer Mladi ustvarjalci se v svojem pisanju predajajo izražanju svojih občutij, spoznanj, doživetij, so radostni nad življenjem, radovedno opazujejo svet, ga odkrivajo, se v njem iščejo in preizkušajo pa tudi zaznavajo bolečino ob prvih spoznanjih in razočaranjih. Vse to so spletli v literarni večer in glasilo Mlada misel. Mladi literati od 1. - 8. razreda so se pod mentorstvom Mete Jakop in Majde Jurač predstavili svojim staršem, sošolcem in vsem, ki ljubijo besedo, v četrtek, 25. februarja, in se s tem vključili v praznovanje meseca kulture. MAJDA JURAČ, 1. OŠ Žalec Življenje v naravi v šoli v naravi v Črmošnjicah so mi bile najbolj všeč popol- danske aktivnosti. Med temi je bilo; bobanje - vzeli smo male bobe in se spuščali po vzpetini. Lokostrelstvo - streljali smo s tekmovalnim lokom. Lov na lisico - morali smo iti po poti, ki so nam jo kazale puščice, opraviti zahtevno nalogo in priti Ba cilj. Vozli - iz vrvi smo delali taborniške vozle. Iz šo- torskih kril smo naredili pele- rino, nosila, šotor - bivak. Inštruktor Robi nas je naučil nekaj o živalih, kot so: klop, kača, volk, medved in pes. Zvedeli smo, kako se ravna- mo, če nas napade katera od teh živali. Tudi na likovno vzgojo ni- smo pozabili, saj smo risali na svilo in izdelovali drevesa. Odpeljali smo se tudi v Adleši- če, kjer so nam pokazali, kako se izdeluje platno iz lanu. Najbolj všeč pa mi je bil četrtkov večer, saj smo se vsi učenci po sobah predstavili po svoje. Me smo se predstavile s pesmijo. Po predstavitvi smo imeU ples. . ANA APAT, 4.a OŠ Šempeter Hura, nova telovadnica! Ko sem slišal, da bo zrasla v Šempetru nova telovadnica, nisem verjel govoricam. Ved- no več pogovorov je bilo na temo nove telovadnice. Začel sem verjeti, vendar nisem mi- slil, da bom v njej tudi telova- dil. Začela se je gradnja! Kako dolgo bo to trajalo? Ko bom šel v srednjo šolo, bo prav gotovo dograjena... Pa sem na srečo napačno sklepal. (Da- vor) Super! Vse se je začelo odvi- jati tako hitro... Kar naenkrat je zrasla. Obljube so se izpol- nile in kar ne morem verjeti očem. Še posebno se veselim novih, večjih garderob. Neko posebno vzdušje je čutiti na šoli. Fino se mi zdi, ko me sosedje in starejši člani druži- ne sprašujejo, kako kaj telo- vadnica. No, res super! (Met- ka) Pa se tudi šempetrski učenci lahko hvalimo, kako lepo, ve- liko in čisto noyo telovadnico imamo! Delavci so hiteli tudi v najhujšem mrazu! (Vanja) Komaj čakam, da bomo imeli uro športne vzgoje v no- vi telovadnici. Letošnje šolsko leto smo imeli športno vzgojo v mini telovadnici, hodili na sprehode za Savinjo, se kepa- li, skratka, bili zelo prostor- sko utesnjeni in omejeni. De- lavci so delali v vsakem vre- menu. Deževalo je, snežilo, bril mraz... Mi smo opazovali, kako raste telovadnica iz to- plih učilnic in delavci so se nam smilili. Hvaležni smo jim, ker so bili tako hitri. (Katja) Člani lit. dop. krožka OŠ Šempeter Nesreče n«) smučišču v šoli v naravi na d nam je bilo zelo lepo. ^ pak ni šlo brez neštet di meni se jih je nekaj s petjlo. \ Dopoldan smo odšjj smučišče - na Mašin žag^ se vozili po njej gor in i Učitelj je spustil vsal^ posebej, da je videl, se vozimo. Lepo sem ses Ijala in se postavila v vrsj Za menoj je bil Uroš, ^ ni mogel ustaviti. Peljaij je naravnost čez moje j sošolčeve smuči. Enak»| mer« je izvedel Greg Ampak nihče ni »umrl«.^ smuči so malo trpele. Vf kokrat je še kdo padel,| se je hitro pobral. V sr'^ smo bili še kar na M^ žagi, ko smo ponovno | kali v vrsti. Toda ta »ne^ če« je bila hujša. Za me| je bil Primož, ki se ni ^ gel ustaviti. Zaletel se i vame, da sem padla, (j dan nisem mogla počepi ti, tako so me bolele Primož je ostal cel, jazj skoraj poškodovana. V ffj tek smo bili že na strmeji progah. Na eni od teh se gii ponovno zgodila »nesreil^ Neki smučar, ki je mislil,j je vse smučišče njegovo, se; zaletel vame, da sem pal Na koncu sem mu pokaz^ jezik. Torej, v šoli v naravij šlo brez manjših nez^ Kljub temu smo prišli vsi d in zdravi domov. ALJA PLANKL, OŠ Vita v MODNEM VRTINCU 47 Pariz za leto 2000 - »La vie en H^O!« Ekskluzivno s pariškega sejma Premiere Vision jj^i marca se je v Parizu igajal največji svetovni se- j, modnih tkanin Premiere jjion za sezono pomlad/po- ^ 2000, v sklopu katerega , bile pod imenom l(,d'Amont predstavljene tu- I tendence za tiste »pike na lu dajejo oblačilu končni ^lalni pečat: gumbi, zadr- sponke in ostali šiviljsko- ojaški pozamenti. Ker daje moda zadnjih nekaj ;2on izjemen poudarek prav aninam, iz katerih ustvarja oje trendovske zamisli, smo si injene vizije za prvo leto nove- tisočletja ogledati prav tja, er so bile prvič predstavljene. 1 pariško sejmišče v bližini Blišča Charles de Gaulle. Okrog 40.000 obiskovalcev, eežno grosistov, trgovcev, {[Stilnih proizvajalcev, modnih jlikovalcev in novinarjev, se je manilo z novomodno ponud- inajboljših evropskih tkalnic. Sama modna filozofija za leto 10 oziroma začetek 21.stoletja sili v optimizem, kar se odraža tudi v barvah: pomirjajoča beh- na, ki prehaja v naravne peščene odtenke v ospredju, sem ter tja v družbi svojih nebarvnih polse- ster črne in sive. Vendar prihaja- joče sive barve imajo obvezen odblesk modrine oziroma barve petroleja. Predvsem pa izstopajo nebeško modra z morskimi in rečno zelenimi odtenki, barva posušene trave, roza v vseh niansah - od nežno prozorne, skoraj bele, do sladko močne fuksije, sončnično rumene... Reliefne strukture kot male skuipture Prihodnja topla sezona bo še bolj kot letošnja ljubila transpa- rence in eteričen videz, svila in različni tehno materiali so naj- večkrat večplastni in niansirani ali pa kontrastno kombinirani. Reliefne strukture, ki včasih spominjajo že na prave male skuipture, naravnost zahtevajo, da jih ne le občuduješ, temveč tudi pogladiš, potipaš. Tkanina kot položeni strešniki, kot ježe- ve bodice, tkanina kot kipeča pena na vodi, tkanina kot ivje, ki je padlo na gazo iz finih, tankih svilenih ali bombažnih resic... Pri večernih tkaninah prevladu- jejo romantični mushni in or- gandiji, večkrat diskretno pošiti s svetlečimi konturami, ki dajejo vtis ročno izrisanih vzorcev. Za- nimivi so tudi materiali z vzorča- stimi bordurami na spodnjem delu, kot je velevala moda se- demdesetih let. Ali pa tkanine »format rute«, ki so poslikane kot prave umetniške slike oziro- ma fototapete z motivi flore in favne. Tudi takšne so bile v se- demdesetih in del osemdesetih let pri opremi notranjih interier- jev nadvse priljubljene. Za okroglo letnico- krogi v navezi Med vzorci so poleg stilizira- nih geometrijskih sestavljank zelo opazni krogi. Ne v obliki klasičnih pik in pikic, temveč bolj kot samostojen, plastičen efekt, ujet med tanko mrežasto osnovo. Sicer pa krog kot simbol časa oziroma kolesa, ki čas vrti, ne bi mogel biti primernejši trendov- ski element za okroglo zgodo- vinsko in modno letnico. »Krog kot skrita popolnost pr- vobitne pike, kot projekcija ze- meljske krogle...« se glasi sporo- čilo s predstavitve na Premiere Visionu, ki pa ga lahko tudi malce po svoje, hudomušno in- terpretiramo. Denimo: krog kot večno modno kroženje in vrača- nje na prvotno izhodišče. Ven- dar, kakorkoli - prihajajoči krogi v tekstilni navezi so ne glede na periodični modni proces svež in simpatičen trendovski utrinek. Sicer pa so metražerji pri us- tvarjanju tkanin za 21. stoletje upoštevali še bolj nori tempo življenja, ki se nam obeta, saj so nove tkanine večkrat dvona- menske - primerne tako za dnevne kot za večerne priložno- sti. Skratka, ko je obiskovalec kro- žil med pregledno razstavljeni- mi tendencami, bi lahko kar z gotovostjo stavil, da bodo v pri- hodnosti imele levji delež pri novomodnih linijah oblačil za- res le tkanine. Mod' Amont - gumbi z vodo in peskom Seveda je bilo v hali z razstav- ljenimi smernicami pozamente- rijskih dodatkov, opaziti veliko klasičnih gumbov, zadrg, metr^ skih bordur, trakov, sponk za pasove in ostalih nujno potreb- nih detajlov, ki oblačilo držijo skupaj ali le krasijo. So pa opa- zovalčevo oko pritegnili tudi pa- noji z razstavljenimi tendenca- mi, ki zares dišijo po atraktivni, futuristični prihodnosti. Kot de- nimo tendenca, imenovana H,O. Gre za prozorne plastične gumbe z volumnom, razdeljene na prekate. Tako, se denimo, v enem pretaka modro obarvana voda, v drugem pa kot pri siste- mu peščene ure, šumi pesek... Tudi z orientalskimi orna- menti poslikana široka zadrga iz prosojne plastike, ki se v oblači- lo všije tako, da poleg svoje os- novne funkcije tvori še efektno borduro, bo nemara postala ena izmed modnih uspešnic bližnje prihodnosti. Toliko o modnem jutri - kak- šno podobo si je za modni danes sredi marca nadela pariška bu- tična ponudba iz najprestižnejše veleblagovnice oziroma naku- povalni centri - Les 4 Temps, Galeries Lafayette ter Le Prin- temps, pa prihodnji teden. Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK SLOVENSKI MODNI OBLIKOVALCI . Maja Stomol iz Žalca Da ne bomo govorili le o svetovni kreatorski eliti in eminentnih modnih priredi- tvah na najvišji ravni. Tudi domači modni oblikovalci niso od muh, le ogromno tru- da, energije, samozavesti in vztrajnosti potrebujejo, da se pregrizejo iz anonimnosti. Ena izmed tovrstnih mla- dih ustvarjalk je Maja Štamol iz Žalca, za katero pj;edstavlja kreiranje predvsem osebno izpoved, pogovor same s se- boj. Všeč pa je tudi širšemu krogu ljudi, celo modnim strokovnjakom. Maja se je na- mreč uvrstila med finalistke lanskega natečaja za najlepšo obleko, ki jo je nosila sloven- ska miss Miša Novak na tek- movanju za miss sveta. In bi- la opažena. Pohvalo je spreje- la kot vzpodbudo ter letos februarja organizirala razsta- vo oblek s tega natečaja v okviru ljubljanskega sejma mode. Njeni ambiciozno za- stavljeni načrti za bližnjo pri- hodnost zagotavljajo, da bo- mo zanjo še sUšali. Foto: STANE JERKO Maja Štamol s tekmovalno kreacijo na ljubljanskem sejmu mode... ...in miss Slovenije Miša Novak v Majini kreaciji. Nagradno vprašanje meseca marca KAKŠNE DOLŽINE SO LETOS MODNE CAPRI HLAČE, KI SO DOBILE V PETDESETIH LETIH IME PO MONDENEM ITALIJANSKEM LETOVIŠČU? a) malce nad gležnji b) do sredine stegen c) do sredine meč Odgovor na nagradno vprašanje: Ime in priimek: Točen naslov: . 48 KRONIKA S CEUSKEGA Klobuk za vsako celjsko glavo Nekoč je imelo v Celju veliko delo sedem modistinj in pet klobučarjev - Klobuki mladih mestnih poslovnežev - Katera Celjanka je najelegantnejša? v Celju smo uspeli, za raz- liko od številnih drugih mest, ohraniti zanimivo sta- ro obrt. Kdo ne pozna modi- stinje Mare Premšak, klobu- čarja Željka Tomažina ter v zadnjem času Marte Žohar? Premšakova izdeluje klobu- ke več kot 60 let, Tomažino- vi skoraj pol stoletja. V klobukih je nekaj poseb- no privlačnega, mikavnega. »Klobuki, klobuki, očarljivi prismuki, mode, strasti, nemi- ra, šika, šarma in stila,« je o njih pesnila celjska pesnica in pisateljica Bina Štampe- Žmavc. Tako kot so v Maribo- ru zaščitni znak Olge Jančar zanimivi in razgibani klobuki, so v Celju znana pokrivala na- še pesnice in pisateljice. Celjska književnica je dol- goletna obiskovalka modisti- nje Mare Premšak, ki je otroš- ka leta preživela v Velenju ter se izučila pri teti v hrvaškem Bjelovarju. V Celju je začela ustvarjati v medvojnih letih kot pomočnica modistinje Marije Smolnikar v Prešer- novi ulici. V starih časih je bilo v malem mestu ob Savinji nič manj kot sedem modistinj, ki so imele toliko dela, da so lahko celo vzdrževale može. Po mojstrskem izpitu v Ljub- ljani je Premšakova nasledila gospo Jozefino Martini v Li- lekovi ulici ter se kmalu pre- selila na zgornji konec Stane- tove ulice, kjer še zmerom nastajajo zanimive, ročno iz- delane umetnine. V pritličnem lokalu, od ko- der se je pred tremi leti prese- lila v višje nadstropje sosed- nje hiše (kjer še vedno dela), je ustvarjala nič manj kot 44 let. Pri njej se oglašajo večino- ma celjske ter okoliške dame, pa tudi tiste Ljubljančanke, ki imajo smisel za eleganco ter nekaj dajo nase. Premšakovi, ki je bila poročena s pokoj- nim zdravnikom primarijem dr. Valterjem Premšakom, je njeno delo zelo pri srcu. Hči Marlen Premšak, novinarka Večera ter likovna kritičarka (ki občasno nosi klobuke), jo je nekoč napol za šalo ter napol zares vprašala, kdaj se bo naveličala izdelovanja klo- bukov. Klobuki, kapice, otroški klobučki ter naglavni poročni, obhajilni in birman- ski okraski ostajajo njena večna ljubezen. V Sloveniji je zelo malo mo- distinj. Med številnimi učen- kami Premšakove, ki so kma- lu prenehale s tem delom, je izjema Marta Žohar, ki se v lokalu Bella v Vodnikovi ulici med drugim ukvarja z izdelo- vanjem klobukov in drugih pokrival. Klobuki so jo zami- kali že v otroštvu, zadnji dve leti jih ii^deluje v svojem loka- lu. Žoharjeva je lani v Muzeju novejše zgodovine sodelova- la pri predstavitvi dela Mare Premšak ter prikazala izdelo- vanje modnih dodatkov. V tem muzeju je prav tako predstavil svoje ustvarjanje klobučar Tomažin z Glavnega trga, ki je bil pred tem s starin- sko klobučarsko opremo na sejmišču celjskega Golovca. V lokalu na Glavnem trgu je za- čel s klobučarstvom in izdelo- vanjem čepic pred 49 leti nje- gov oče Dominik Tomažin, ki je lani umrl lani v 86. letu starosti. Imel je tri sinove: naj- starejši Branko je lesni inže- nir, Dominik mlajši strojni in- ženir, Želj ko pa je nadaljuje očetovo delo (vsi trije živijo z družinami na celjskih Polu- lah). Po končani obrtni šoU krojaške stroke je začel kot očetov pomočnik v delavnici, kjer je bilo takrat zadosti dela za pet zaposlenih. Tam je de- lala celo mama Zdenka, poz- neje dolga leta Željkova žena Milena. L. 1968 je postal Želj- ko Tomažin samostojni obrt- nik, njegov oče pa je odšel v pokoj čez štiri leta. Pred II. svetovno vojno naj bi bilo v Celju kar pet klobu- čarjev, od lani je Tomažin v delavnici sam. Danes je eden redkih slovenskih klobučar- jev, ki vztrajajo. Ugotavlja, da jih ni več niti v Mariboru niti v Slovenj Gradcu, le trboveljski dela v manjšem obsegu. Tako morajo Slovenci v Celje po različne klobuke za štajersko, gorenjsko, notranjsko in be- lokranjsko narodno nošo. To- mažin je po vsej verjetnosti edini Slovenec, ki še izdeluje cilindre za profesorje na ma- turantskih plesih. Za njegovo ročno delo je premalo zani- manja, zato težko čaka na upokojitev čez štiri leta. Tudi z visoko najemnino je neza- dovoljen. V takšnih razmerah je seveda brez naslednika. Njegova hči Iris se je odločila za trgovski poklic, hči Klavdi- ja obiskuje gimnazijo, sin Klemen, osmošolec, na izde- lovanje klobukov niti ne po- misli. Kljub vsemu je na glavah znanih Celjanov pogosto vi- deti takšne in drugačne klo- buke. »Nosila jih je že moja stara mama, njena stara teta in zdaj pioja mama,« je zapi- sala Bina Štampe-Žmavc. Tu- di njen mož zdravnik dr. An- drej Žmavc se rad pokrije s klobukom. Zanimivo je, da nosijo klobuke v zadnjem ča- su tudi mlajši poslovneži, kot sta na primer direktor Celjske borzno posredniške hiše in celjski podžupan Zdene Pod- lesnik ter pomočnik general- nega direktorja Banke Celje mag. Dušan Drofenik (s klo- buki je mogoče srečati prav tako generalnega direktorja Banke Celje Nika Kača ter njegovega pooblaščenca mag. Miloša Pešca). Tako klobuk ni več le privilegij umetniških duš kot je, na pri- mer, likovnik in glasbenik Bo- ri Zupančič. Iz zdravniških krogov ceni klobuke tudi internistka dr. Metka Podbregar, v pravniš- kih krogih med drugimi nek- danji odvetnik, podpredsed- nik slovenskega parlamenta in podpredsednik socialistične skupine parlamentarne skupščine Sveta Evrope v Strassbourgu Vitodrag Pukl ter njegova žena Greta (upo- kojena višja strokovna sveto- valka za izvoz v Kovinotehni). Klobuke imata prav tako rada zadnji celjski socialistični pan Tone Zimšek ter ni Demosov naslednik Al Roječ, ki je postal notar. Med celjskimi gledališij je široki avstralski klobuk z čitni znak igralca Bruna h noviča (darilo pokojnega] stralskega prijatelja Andi Urbančiča, brata sloi športnice Nataše Urbančii^ ga nosi v njegov spomin], V sih je mogoče opaziti s klJ kom igralko Anico KumeJ gledališko šepetalko Erdj no Džordževič, ki je bila priimkoma Popovič in D| lak) med dolgoletnimi na vedovalkami Radia Celje M med najelegantnejšimi dl mi mesta ob Savinji. V poj nih ženskih krogih menijo,! je najurejenejša zagotovo A Zupančič (občasno s klol kom), soproga gimnazijski ravnatelja prof. Jožeta Zupj čiča, ki je za god rezala toi na elitnem Aninem plesii Rogaški Slatini. Poznavalkei prepričane, da bi prekoi številne dame na dunajski Opernem balu, v Parizu ali^ cotu. . In kdo ima največ klol) kov? Zagotovo celjska b metičarka Olga Aleksič' skovar (hči pokojnega zdij nika dr. Milana Aleksif Pi^more jih več kot petdes BRANE JERANfi Znamenita celjska modistinja Mara Premšak dela v svoji stroki več kot 60 let. V klobučarski delavnici Željka Tomažina na celjskem Glavnem trgu, ki je nastala pred pol stoletja. Nekoč je bilo v njej pet zaposlenih.