časopis slovenskih delavcev
Telefon
311-956, 313-942 Naročnina in prodaja 321-255 Telefaks 317-298 Naslov:
ČZP Enotnost Dalmatinova 4, Ljubljana
Ljubljana, 26. oktobra 1992
ZAKON JE NUJEN, TODA NE KAKRŠENKOLI,
je sklenil svet ZSSS na seji 23. oktobra in sprejel amandmaje k predlogu zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Takoj so jih poslali v skupščino, mi pa vam jih predstavljamo v posebni izdaji DE.
Zakon o lastninjenju, ki bi ne upošteval interesov delavcev in upokojencev, pričakovanj vseh, ki so soustvarjali družbeno premoženje, bi pomenil DEJANJE PROTI DELAVCEM IN UPOKOJENCEM. Zato bo v SREDO, 28. t. m., v dvorani KINA KOMUNA izredna konferenca Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Z njo bi radi opozorili poslance,
strokovnjake, stranke in slovensko javnost, kako upravičene so zahteve ustvarjalcev družbenega premoženja.
PROTESTNI SHOD
udeležencev konference in njihov pohod s transparenti okoli skupščine bo le še dodatno opozorilo, da gre za hudo pomembne stvari in da so amandmaji ZSSS življenjske zahteve delavcev in upokojencev, ki si jih nihče ne sme drzniti pospraviti z levo roko.
EN IZVOD DAJ KOLEGU!
M
OJ I
^ :
o
^4 >«
•F*5
a !
ps :

Z usodo nekdanje družbene lastnine so povezana velika pričakovanja in želje. Tako bi enim vzeli, drugim dali, tretjim prodali. Sprejem zakona in lastninjenje pa sta nujna in usodna. Sprejem zakona je nujen za gospodarski in družbeni razvoj. Vsako odlašanje pri lastninskem preoblikovanju družbene lastnine ima lahko nepopravljive posledice, še zlasti zato, ker se družbeno premoženje dnevno nekontrolirano preliva v druge oblike lastnine.
Kljub temu spoznanju pa Svobodni sindikati Slovenije nismo in ne moremo biti za tak protidelavski zakon, ki ob drugih zakonih - o stečaju, o soodločanju delavcev,o delovnopravni in socialni zakonodaji, vse do uresničevanja kolektivnih pogodb — močno spominja na oderuški kapitalizem.
Sploh pa je delavec na oltar mlade države Slovenije do danes dal vse, kar ima, in je vsakršno nadaljnje odiranje delavstva nesprejemljivo.
Tega nista dojeli ne prejšnja ne sedanja vlada; in nikakršnega razloga ni, da Svobodni sindikati Slovenije vladi ne bi povedali, na za sindikat značilen način, kaj meni in hoče delavstvo.
Ostati na bregovih predloga zakona namreč lahko pomeni samo konflikt s sindikati in delavstvom.
Sprejem zakona o lastninjenju, ki ne bi upošteval interesov in pričakovanj delavcev, upokojencev in drugih, ki so soustvarjali družbeno premoženje, bi bilo dejanje, uperjeno proti delavcem in upokojencem.
KRAJA BREZ PRIMERE
Svobodni sindikati Slovenije opozarjamo, da je v tej družbeni lastnini opredmeteno delo mnogih rodov delavk in delavcev. Spremljala so jo velika odrekanja. To lastnino je, preprosto, prigaralo to ljudstvo. Zato njeno spreminjanje, zlasti v privatno lastnino, ni mogoče brez upoštevanja tega ljudstva oziroma tega delavstva.
Hotenje, da bi iz kroga upravičencev izločili prav tiste, od katerih to premoženje je, oziroma jim ga preprosto vzeli, je kraja brez primera. Revolucija, ki razlašča brez odškodnine in brez soglasja prizadetih, se čez čas vedno vrača po pravico.
Težko je prerokovati, kaj bo z zadnjo različico zakona, že zaradi proceduralnih zapletov v našem parlamentu. Še težje je zastaviti besedo, kako bo lastninjenje steklo v praksi. Če se dan po jutru pozna, se bo kradlo še naprej. Sam pa še nisem slišal odgovora, kaj bodo storile oblastne strukture, če delavci podjetja preprosto ne bodo dali. Sicer pa, kdo je to podjetje in zakaj bi ga sploh dali? Pravice bo pač potrebno izsiliti in si jih vzeti.
V tem političnem, strokovnem in krivično-pravičnem labirintu preprosto razdelimo premoženje med zaposlene tako v tovarnah in javnih službah ter upokojence. Od kod pa ta famozna ugotovitev, da delavec ne zna ceniti tega, kar mu je »podarjeno«! V nobenem sistemu ni delavcu nič podarjeno. Ali pa še večja krivica: delavec mora kupiti to, kar je že njegovo. Kupiti pa mora s to mizerno mezdo »delnice« lastnega podjetja. Celo tako daleč gre lastninjenje, da dajemo v isti koš sredstva skupne porabe - objekte družbenega standarda - čeprav vemo, da se je denar, iz katerega so zgrajeni, odtegoval delavcem in namensko zbiral.
NEIZBEŽNA NAČELA
Očitno pa se odstotni delitvi tega družbenega premoženja ne bo moč izogniti. Če je že tako, gre največji delež zaposlenim in tistim, ki so to premoženje ustvarili; kar še ostane, pa gre podjetjem in skladom.
Ponovno poudarjamo, da temeljni cilj lastninskega preoblikovanja družbene lastnine ne sme biti zgolj njeno olastninjenje, ampak učinkovitejše gospodarstvo. Ob upoštevanju tega cilja mora lastninjenje družbene lastnine temeljiti na tehle načelih:
•	med vse, ki so desetletja soustvarjali družbeno premoženje, je treba neodplačno razdeliti največji delež le-tega;
•	delavci morajo sodelovati pri sprejemanju odločitev o lastninjenju podjetij na način, ki bo zagotovil njihov vpliv na sprejetje končne odločitve;
•	sredstva, ki so ostala v podjetjih zaradi premalo izplačanih plač v primerjavi z določbami sklenjenih kolektivnih pogodb, naj se štejejo za sredstva delavcev; in za višino teh sredstev naj se zmanjša vrednost družbenega premoženja, delavci pa naj s temi sredstvi, če se sami tako odločijo, sodelujejo pri notranjem odkupu delnic v podjetju;
•	noben delavec ne sme samo zaradi lastninjenja postati brezposeln, novi lastniki podjetja pa lahko v skladu z določbami zakonov in kolektivnih pogodb sprejmejo ustrezne ukrepe za povečanje učinkovitosti poslovanja;
•	noben gospodarski subjekt ne sme samo zaradi lastninskega preoblikovanja prenehati delati in poslovati; ostati mora v funkciji in brez prekinitve nadaljevati svojo dejavnost;
•	objekte in opremo, ki je evidentirana v izvenbilančnih postavkah ter služi za rekreacijo in počitek delavcev, je treba izvzeti iz lastninskega preoblikovanja.
GRE LE ZA LASTNINO IN OBLAST
Rešitve v tem zakonu naj se v celoti uporabljajo tudi za podjetja, ki so bila podržavljena, in za podjetja, ki so v postopku prestrukturiranja in sanacije s pogodbo prenesla na Sklad celotno vrednost družbenega kapitala.
Tudi če se vse to, kar predvideva politika, zgodi: ali bo tedaj uspešnost podjetij z znanimi lastniki boljša, gospodarsko učinkovitejša, ali bo razvoj drugačen in bo več delovnih mest, ali bodo večje plače, drugačne delavske pravice, bo manj stavk, več socialnega miru in varnejše delo? Ali vse skupaj ne diši po tem, da gre nekomu zgolj za lastnino in za oblast? Žrtve, krivice in posledice so v boju za oblast postranska zadeva; in v tem je tragedija malega človeka. Namesto da bi se delavec dvakrat postavil v vrsto, in sicer za premoženje in za razliko za manj izplačane plače, bi ga nekateri radi iz te vrste preprosto nagnali kot paglavca - v najboljšem primeru na konec vrste.
Ali bosta vlada in oblast šla tako daleč, da bosta podrla vse mostove in med sindikate - delavce in oblastjo postavila zidove?
To je usodno vprašanje za nadaljnji razvoj odnosov med socialnimi partnerji in za razvoj demokracije.
Gospodarsko in socialno krizo je mogoče uspešno reševati le s sodelovanjem s partnerji. To pa je cilj Svobodnih sindikatov Slovenije. In kot za stavo tega nista dojeli ne prejšnja in ne sedanja vlada; če namreč bi, bi kaj dali na delo in znanje - na delavstvo.
Svobodni Sindikati Slovenije ZAHTEVAJO
AMANDMAJE K PREDLOGU ZAKONA O LASTNINSKEM PREOBUKOVANJU
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je na sejah svojih organov - predsedstvu sveta dne 20. oktobra in sveta ZSSS dne 23. oktobra 1992. leta obravnavala predlog zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Temeljna ugotovitev obeh organov je bila, da je sprejem tega zakona nujen za gospodarski in družbeni razvoj samostojne države Slovenije. Vsako odlašanje lastninskega preoblikovanja družbene lastnine ima lahko nepopravljive posledice, še zlasti ker se družbeno premoženje dnevno nekontrolirano preliva v druge oblike lastnine in slabi gospodarsko moč Slovenije.
V	Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije zato predlagamo Skupščini Republike Slovenije, naj čimprej sprejme zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij ter pri tem upošteva amandmaje, ki jih posredujemo v tem gradivu. Tega našega predloga pa ni mogoče razumeti, kot da pristajamo na predlog zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki je bil skupščini predložen v sprejem. Ta predlog namreč ne upošteva upravičenih interesov in pričakovanj delavcev, upokojencev in drugih, ki so soustvarjali družbeno lastnino.
Ponovno poudarjamo, da temeljni cilj lastninskega preoblikovanja družbene lastnine ne sme biti zgolj njeno olastninjenje, ampak učinkovitejše gospodarstvo. Ob upoštevanju tega cilja mora lastninjenje družbene lastnine temeljiti na naslednjih načelih:
-	med vse, ki so desetletja soustvarjali družbeno premoženje, je treba neodplačno razdeliti največji delež tega premoženja;
-	delavci morajo sodelovati pri sprejemanju odločitev o lastninjenju podjetij na način, ki bo zagotovil njihov vpliv na sprejetje končne odločitve;
-	sredstva, ki so ostala v podjetjih zaradi premalo izplačanih plač v primerjavi z določbami sklenjenih kolektivnih pogodb, naj se štejejo za sredstva delavcev in za višino teh sredstev naj se zmanjša vrednost družbenega premoženja, delavci pa naj s temi sredstvi na podlagi svojih osebnih odločitev sodelujejo pri notranjem odkupu delnic v podjetja;
-	noben delavec ne sme zgolj zaradi lastninjenja postati brezposeln, novi lastniki podjetja pa lahko v skladu z določbami zakonov in kolektivnih pogodb sprejmejo ustrezne ukrepe za povečanje učinkovitosti poslovanja;
-	zgolj zaradi lastninskega preoblikovanja ne sme noben gospodarski subjekt prenehati delati in poslovati, ampak mora ostati v funkciji in brez prekinitve nadaljevati svojo dejavnost;
-	objekte in opremo, ki je evidentirana v izvenbilančnih postavkah ter služi za rekreacijo in počitek delavcev, je treba izvzeti iz lastninskega preoblikovanja.
V	Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ugotavljamo, da predlagatelji zakona niso upoštevali naših predlogov k osnutku zakona, z izjemo predloga o preverjanju vseh dosedanjih privatizacij.
Na osnovi dosedanjih stališč in predlogov Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ter razprav o predlogu zakona je svet ZSSS na seji dne 23. oktobra 1992 k predlogu zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij sprejel naslednje amandmaje:
PODJETIJ
Predlagana zakonska ureditev brez predla- njo. To bi bilo tudi v nasprotju z dolgoročnimi gane dopolnitve pomeni ekonomsko uničenje interesi Republike Slovenije za zagotovitev sa-podjetij, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvod- mooskrbe s hrano.
4.	amandma k 18. členu:
Za drugim odstavkom naj se doda nov odstavek, ki naj se glasi:
»Pri sprejemu programa preoblikovanja podjetja sodelujejo delavci podjetja na način, kot je predviden v 35. členu zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in 5/ 91) za sprejem programa razreševanja presežkov delavcev.«
Dosedanji 3. in 4. odstavek naj postaneta 4. in 5. odstavek.
Obrazložitev:	Ta dopolnitev je utemeljena tudi s tem, da je
Zaposlenim v podjetju mora zakon, ko gre za sestavni del programa preoblikovanja tudi podjetje v družbeni lastnini oziroma za olast- »predhodno finančno in organizacijsko pre-ninjenje družbene lastnine v podjetju, omogo- strukturiranje podjetja«, ki bo v skoraj vseh čiti sodelovanje pri sprejemu programa preo- podjetjih predvidel presežke (oziroma odpuš-blikovanja. Najprimernejši način je tisti, ki je Čanje) delavcev. Če se ta dopolnitev ne sprejme, v 35. členu zakona o delovnih razmerjih pred- predlagana zakonska ureditev pomeni neus-viden za sprejem programa razreševanja pre- klajenost med obema zakonoma, sežkov.	Ce pa se to dopolnilo ne sprejme, predlagan«
variantni amandma k 18. členu:
V tretjem odstavku naj se črtajo besede »predhodno finančno in organizacijsko prestrukturiranje podjetja«.
Predlagani del programa preoblikovanja namreč z lastninskim preoblikovanjem podjetja nima nobene vsebinske zveze. Povzroči pa Republiki Sloveniji neslutene ekonomske, materialne in socialne težave zaradi velikega povečanja števila brezposelnih, ker je zmanjševanje števila zaposlenih praktično edini način, ki ga slovenska podjetja uporabljajo za »saniranje« poslovanja.
5.	amandma k 19. členu:
1.	amandma k 2. členu:
Besedilo 4. alinee naj se nadomesti z besedilom:
»- za del premoženja podjetij, ki se lastnini po zakonu o zadrugah (Uradni list RS, št. 13/92)«
Obrazložitev:
Predlagano besedilo bi omogočilo, da se 55 način bi zaposleni v teh podjetjih bili vsaj odstotni delež premoženja podjetij, ki se last- v načelu izenačeni z drugimi zaposlenimi v go-ninijo po zakonu o zadrugah, lastnini enako spodarstvu glede pravice do razdelitve dela kot druga družbena lastnina v podjetjih. Na ta premoženja podjetja, v katerem so zaposleni.
2.	amandmaja k 3. členu
a)
Tretji odstavek naj se dopolni z dvema novima stavkoma, ki naj se glasita:
»Družbeni kapital je tudi vrednost podjetij v tujini, vrednost deležev v mešanih podjetjih v tujini, ne glede na nominacijo lastništva, če je bil ustanovni kapital oziroma kapitalski delež plasiran iz sredstev organizacije združenega dela oziroma podjetja v družbeni lastnini. Ne všteva se v družbeni kapital po tem zakonu vrednost objektov in sredstev skupne porabe, namenjene za rekreacijo in počitek delavcev.«
Obrazložitev:
Družbeni kapital so tudi podjetja oziroma ustanovljena. V skladu z načeli za lastninjenje deleži v mešanih podjetjih, ki so jih naša po- družbenega kapitala, oblikovanimi v ZSSS, djetja ustanovila v tujini. Ta podjetja so mar- predlagamo, da se objekti in sredstva skupne sikdaj formalno registrirana kot zasebna po- porabe, namenjeni za počitek in rekreacijo de-djetja naših ali/in tujih državljanov, tudi za- lavcev, ne lastninijo, ampak preidejo v skupno radi predpisov države, v kateri je bilo podjetje lastnino zaposlenih. Tak neodplačen prenos ustanovljeno. Edini način, da se ugotovi, ali gre teh sredstev se potrdi s programom preobliko-res za družbeni ali pa za privatni kapital, je vir vanja v skladu s tem amandmajem in določ-sredstev, s katerim so bila podjetja v tujini bami 2. odstavka 50. člena zakona.
b)
Doda naj se nov četrti odstavek, ki naj se glasi:
»Med obveznosti podjetja iz prejšnjega odstavka se všteva tudi vrednost obveznosti podjetja do zaposlenih delavcev zaradi neizplačanih plač v višini razlike med izplačanimi plačami in plačami po sklenjenih kolektivnih pogodbah.«
Obrazložitev:
Številna podjetja so izplačevala in še izplačujejo plače v zneskih, ki so nižji od zneskov izhodiščnih plač, določenih s kolektivno pogodbo. To je posledica odločitve, ki v največ primerih omogoča poslovanje podjetja, hkrati pa je to bil način, ki je omogočal razvoj podjetij. Sklenjene kolektivne pogodbe vsebujejo določbe, ki v primerih, da bi izplačevanje plač po kolektivni pogodbi ogrozilo obstoj podjetja, omogočajo znižanje izhodiščnih plač do 20 odstotkov, vendar ne več. Vsako znižanje plač izven teh določb pomeni kršitev obveznosti iz kolektivnih pogodb in s tem pravic delavcev.
V podjetjih se v takih primerih izdajajo za-
3.	amandma k 5. členu:
dolžnice, ki se glasijo na neizplačani del plač po kolektivnih pogodbah. Realizacija teh zadolžnic je predvidena za primere lastninjenja in stečajev.
Morebitna nezmožnost plačila prispevkov in davkov iz neizplačanih plač, za vrednost katerih zaposleni sodelujejo v lastninjenju podjetja, pa se lahko nadomesti s kapitalskim deležem drugih upravičencev do premoženja podjetja.
Brez te dopolnitve bodo s tem zakonom kršene pravice zaposlenih in sprejem zakona brez teh dopolnitev krši tudi temeljne človekove pravice in svoboščine, ki jih vsebuje Ustava Republike Slovenije.
Za prvim odstavkom se doda novi drugi odstavek, ki naj se glasi: __
»Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za kmetijska zemljišča in gozdove, ki so jih podjetja pridobila z odplačnimi posli od njihovih lastnikov.«
Dosedanji 2. in 3. odstavek naj postaneta 3. in 4. odstavek.
Obrazložitev:
Podjetja so pridobila kmetijska zemljišča in gozdove, ki so bili namenjeni za opravljanje dejavnosti, na različne načine. Prav je, da se tista kmetijska zemljišča in gozdove, ki so jim bila dodeljena v upravljanje neodplačno, pre-
nesejo v upravljanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Ni pa ekonomskih in pravnih razlogov za neodplačen prenos tistih kmetijskih zemljišč in gozdov, ki so bila pridobljena z odplačnimi posli z njihovimi lastniki.
V petem odstavku naj se za besedo »kupcu« vstavijo besede:
»oziroma domači pravni osebi z večinskim tujim kapitalom« in nato nadaljuje sedanje besedilo.
Obrazložitev:	oseb, ki so v večinski ali izključni lasti tujih
Družbeni kapital lahko nekontrolirano pre- pravnih in fizičnih oseb. Predlagano dopolnilo ha j a v tuje roke tudi preko domačih pravnih naj to pravno praznino odpravi.
6.	amandma k 21. členu:
V	tretjem odstavku naj se številka »20« nadomesti s »30« in pika nadomesti z vejico in dodajo besede:
»30 % kupnine pa namensko za ukrepe aktivne politike zaposlovanja«.
V	zadnji vrstici se črta beseda »pa«.
Obrazložitev:
V	primerih prodaje podjetja v celoti sploh ni štev, ki sicer pripada zaposlenim, nameni v ce-predvideno, da bi tako kot v drugih primerih loti za ukrepe aktivne politike zaposlovanja lastninjenja zaposleni sodelovali pri lastninje- (preusposabljanje, prezaposlovanje, ustanav-nju. Ker v primeru prodaje podjetja v celoti po Ijanje novih podjetij). V amandmaju je upošte-25. in 26. členu predloga zakona ni znana van tudi že naš amandma k 22. in 30. členu usoda zaposlenih, predlagamo, da se del sred- predloga zakona.
7.	amandmaji k 22. členu:
a)
V prvem odstavku naj se številka »20« nadomesti s »30«.
Obrazložitev:
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ves čas vztrajamo, da se med zaposlene in upokojene delavce neodplačno razdeli najmanj 30 % družbene lastnine. Ta predlog je utemeljen tudi s 'pravičnostjo, saj morajo tisti, ki so soustvar-
Jdi.1	U.Z,ucnu ictautiniu, peti uuipil čtu Vtru KUL
tisti, ki pri tem niso sodelovali. Zaradi povečanega deleža za interno delitev delnic naj se ustrezno zmanjšajo deleži družbenega kapitala drugih upravičencev v procesu lastninjenja podjetij.
Za prvim odstavkom naj se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Med zaposlene delavce štejejo vsi zaposleni ne glede na njihovo starost.«
za sklenitev delovnega razmerja 15 let.
Zato je ta kategorija zaposlenih delavcev pod predlaganimi pogoji upravičena do delnic na podlagi interne delitve delnic.
Obrazložitev:
Družbeno lastnino soustvarjajo oziroma so jo soustvarjali tudi zaposleni, ki še niso dopolnili 18 let starosti, saj je po splošnih predpisih o delovnih razmerjih minimalna starost
c)
Za novim drugim odstavkom (ki ga predlagamo pod b) 7. amandmaja), naj se doda nov tretji odstavek, ki naj se glasi:
»Zaposleni in upokojeni delavci podjetja so upravičeni do lastninskih certifikatov v vrednosti, kot je določena v 30. členu, ki pa se za vsakih začetih 10 let delovne dobe v podjetjih in organizacijah s sedežem v Republiki Sloveniji poveča za 20 % vrednosti lastninskega certifikata.«
Obrazložitev:
To dopolnilo je v skladu z našimi načelnimi v skiaau s trajanjem delovne dobe participuajo stališči in skladno z drugimi amandmaji z večjim zneskom pri razdelitvi delnic kot tisti, k predlogu zakona. Pravično je, da tisti, ki so ki pri ustvarjanju družbenega premoženja leta soustvarjali družbeno premoženje, sploh niso sodelovali.
d)
Dosedanji 2. do 6. odstavek naj postanejo 4. do 8. odstavek.
Celotno besedilo tega člena naj se glasi:
»Podjetje zaposlenim in upokojenim delavcem podjetja lahko razdeli navadne delnice za največ 30% vrednosti družbenega kapitala po otvoritveni bilanci.
Med zaposlene delavce štejejo vsi zaposleni ne glede na njihovo starost.
Zaposleni in upokojeni delavci podjetja so upravičeni do lastninskih certifikatov v vrednosti, kot je določena v 30. členu, ki pa se za vsakih začetih 10 let delovne dobe v podjetjih in organizacijah s sedežem v Republiki Sloveniji poveča za 20% vrednosti lastninskega certifikata.
Delnice iz prvega odstavka tega člena se glasijo na ime in so neprenosljive dve leti od njihove izdaje, razen z dedovanjem.
Preostanek delnic do 20 % vrednosti družbenega kapitala iz prvega odstavka tega člena, ki niso bile razdeljene, podjetje prenese na Sklad, ki jih razdeli in prenese na sklade v razmerjih iz prvega odstavka 21. člena tega zakona.
Pravico do delnic po prvem odstavku tega člena imajo tudi zaposleni v družbah, ki so na podlagi navadnih delnic v večinski lasti podjetja, ki razdeli delnice po tem členu.
Podjetje razdeli delnice zaposlenim v zameno za lastniške certifikate iz 30. člena tega zakona.
Če zaposleni predložijo podjetju lastniške certifikate v vrednosti, ki presega 20% vrednosti družbenega kapitala po otvoritveni bilanci, se presežni certifikati lahko uporabijo za delavski odkup.«
8.	amandmaji k 24. členu:
a)
Za drugim odstavkom naj se doda nov tretji odstavek, ki naj se glasi:
»Vrednost delnic iz prejšnjega odstavka se pri internem odkupu lahko zniža do 50 %, če je to predvideno s programom preoblikovanja.«
»Vrednost lastninskega certifikata se zaposlenim in upokojenim delavcem poveča v skladu s 3. odstavkom 22. člena tega zakona tako, da vrednost lastninskega certifikata znaša:
-	za državljane brez delovne dobe 250.000 SIT
-	za državljane z do 10 let delovne dobe 300.000 SIT
-	za državljane z 10 do 20 leti delovne dobe 350.000 SIT
-	za državljane z 20 do 30 leti delovne dobe 400.000 SIT
-	za državljane z nad 30 let delovne dobe 450.000 SIT.«
Obrazložitev:
Predlagano dopolnilo je skladno s c/ dopolnilom k 22. členu predloga zakona in zanj velja enaka obrazložitev.
e/
Za sedanjim tretjim odstavkom, ki naj postane četrti odstavek in možen peti odstavek (d/ amandma k 30. členu), naj se doda novi šesti odstavek, ki naj se glasi:
Lastninski certifikati, izdani v nominalni vrednosti iz prejšnjih dveh odstavkov tega člena se valorizirajo z indeksom drobnoprodajnih cen od dne uveljavitve tega zakona do dneva njihove zamenjave v delnice.«
Obrazložitev:
Zaposleni in upokojeni delavci podjetja mo- oblike lastninjenja podjetij. S tem pa tudi rela-rajo imeti ugodnejši položaj pri notranjem od- tivno zmanjšuje obveznosti države za socialne kupu delnic podjetja, ker notranji odkup del- transferje, ker notranji odkup zagotavlja višjo nic v bistveno večji meri zagotavlja obstoj po- raven materialne in socialne varnosti zaposle-djetja in višjo raven zaposlenosti kot pa druge nih državljanov Republike Slovenije.
b)
V drugi alinei sedanjega šestega odstavka naj se besede »obračunani, toda neizplačani del osebnih dohodkov po poravnavi davkov in prispevkov iz osebnih dohodkov, če se zaposleni s tem strinja«, nadomestijo z besedami:
»- zadolžnice, izdane na neizplačani del plač do kolektivne pogodbe, če se zaposleni s tem strinja«.
Obrazložitev:
Predlagano dopolnilo je skladno s predlaganim b) dopolnilom k 3. členu predloga zakona in zanj smiselno velja enaka obrazložitev.
9.	amandma k 26. členu:
Besedilo 26. člena naj se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:
»Kadar se prodaja podjetja opravi kot prodaja vseh sredstev, pogodbo sklene Sklad, na katerega podjetje pred tem prenese celotni družbeni kapital podjetja. Kupnina pripada Skladu.
Podjetje v celoti z zaposlenimi in vsemi obveznostmi prevzame novi lastnik oziroma novi lastniki.«
S prodajno pogodbo se podrobneje uredijo pogoji prevzema delavcev in obveznosti podjetja.
Obrazložitev:
Predlagano dopolnilo je skladno z našimi temeljnimi načeli lastninjenja in tudi z uveljavljeno prakso v tujini, da zgolj sprememba lastništva še nima nobenih delovnopravnih posledic za zaposlene. Res pa je, da novi lastnik lahko v skladu z ustrezno zakonodajo in kolektivnimi pogodbami sprejme vse potrebne ukrepe za učinkovitejše poslovanje podjetja. Tak način je predviden tudi za lastninjenje v zakonu o zadrugah.
Če ostane predlagano besedilo, ga bo v praksi zelo lahko izigrati. To kažejo tudi izkušnje iz nekdanjih vzhodnonemških zveznih dežel, ko je tak način prodaje in prevzema podjetij, služil v glavnem za odpravo konkurenčne proizvodnje in so na tak način kupljena podjetja prenehala proizvajati in poslovati.
Kadar gre za prodajo sredstev podjetja v celoti, ne vidimo resnih razlogov, da se otvoritvena bilanca ne pripravi.
10.	amandma k 27. členu:
Obrazložitev:
Vrednost lastninskih certifikatov se mora se premoženje podjetja, ugotovljeno po otvori-nominalno vezati za indeks rasti drobnopro- tveni bilanci, valorizira na enak način. V na-dajnih cen, da se zavaruje njihova vrednost, če sprotnem primeru to dopolnilo ni potrebno.
Celotno besedilo tega člena naj se glasi:
»Za brezplačno razdelitev dela družbenega kapitala podjetij se državljanom Republike Slovenije, ki dosežejo do vključno 31. 12. 1992 starost 18 let, izdajo lastniški certifikati.
Lastninski certifikati se izdajo tudi zaposlenim delavcem, ki izpolnjujejo pogoje iz 2. odstavka 22. člena tega zakona.
Do lastninskih certifikatov niso upravičene osebe iz 1. in 2. odstavka tega člena, ki so udeležene pri lastninjenju družbene lastnine in po drugih predpisih.
Lastniški certifikat lahko imetnik uporabi:
-	za pridobitev delnic ali deležev v podjetju, kjer je ali je bil zaposlen, v okviru interne razdelitve delnic (22. člen zakona),
-	za pridobitev delnic pooblaščenih investicijskih družb (35. člen zakona),
-	za nakup delnic podjetij, ki se preoblikujejo z javno prodajo delnic,
-	nakup delnic ali drugega premoženja Republike Slovenije ter podjetij v njeni lasti, ki se ponudijo javnosti v odkup za lastniške certifikate.
Lastniške certifikate izda Republika Slovenija v skupni vrednosti do 60 % vrednosti celotnega družbenega kapitala podjetij v Republiki Sloveniji. Lastniški certifikat se izda v nominalni vrednosti 300.000 tolarjev in je neprenosljiv ter glasi na ime.
Vrednost lastninskega certifikata se zaposlenim in upokojenim delavcem poveča v skladu s 3. odstavkom 22. člena tega zakona tako, da vrednost lastninskega certifikata znaša:
-	za državljane brez delovne dobe 250.000 SIT
-	za državljane z do 10 let delovne dobe 300.000 SIT
-	za državljane z 10 do 20 leti delovne dobe 350.000 SIT
-	za državljane z 20 do 30 leti delovne dobe 400.000 SIT
-	za državljane z nad 30 let delovne dobe 450.000 SIT.
Lastninski certifikati, izdani v nominalni vrednosti iz prejšnjih dveh odstavkov tega člena se valorizirajo z indeksom drobnoprodajnih cen od dne uveljavitve tega zakona do dneva njihove zamenjave v delnice.
Podrobnejša navodila glede izdaje, razdelitve lastniških certifikatov državljanom in njihove uporabe predpiše Vlada Republike Slovenije.«
Druga alinea drugega odstavka naj se nadomesti z besedilom, ki se glasi:
»- zadolžnice, izdane za neizplačani del plač do kolektivne pogodbe, če se zaposleni s tem strinja.«
Obrazložitev:
To dopolnilo je skladno z b) dopolniloma k 3. in 24. členu predloga zakona in zanj smiselno velja obrazložitev k b) dopolnilu k 3. členu.
11.	amandmaji k 30. členu:
a)
Za prvim odstavkom naj se doda nov,drugi odstavek, ki naj se glasi:
»Lastninski certifikati se izdajo tudi zaposlenim delavcem, ki izpolnjujejo pogoje iz 2. odstavka 22. člena tega zakona.«
Sedanji 2. odstavek postane 3. odstavek.
Obrazložitev:
Predlagana dopolnitev je skladna z našim b) dopolnikom k 22. členu predloga zakona in zanj velja smiselno enaka obrazložitev.
b)
Za novim drugim odstavkom naj se doda nov tretji odstavek, ki naj se glasi:
»Do lastninskih certifikatov niso upravičene osebe iz 1. in 2. odstavka tega člena, ki so udeležene pri lastninjenju družbene lastnine po drugih predpisih.«
Obrazložitev:
V dopolnilu k temu členu predlagamo, naj ne bodo upravičeni do lastninskih certifikatov državljani Republike Slovenije iz prvega odstavka tega člena, zaposleni in upokojeni delavci podjetij iz novega drugega odstavka tega člena (a/ amandma k 30. členu), če so udeleženi pri delitvi družbenega premoženja po zakonu o zadrugah in morebitnih novih predpisih, ki bodo sprejeti v roku 6 mesecev po uveljavitvi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij.
Del družbene lastnine podjetij, ki je po zakonu o zadrugah prešel v zadružno lastnino, ne prehaja v individualno lastnino posameznih
zadružnikov, ampak je skupna lastnina zadružnikov, ki jo le-ti upravljajo. Prav pravica upravljanja zadružne lastnine zadružnikom ustvarja pogoje, da z upravljanjem in uporabo zadružne lastnine bistveno hitreje oplajajo svoj zasebni kapital kot drugi državljani, ki takih upravljalskih pravic nimajo.
Predlagana dopolnitev je skladna z načelom pravičnosti, saj posamezne kategorije državljanov ne morejo neodplačno participirati pri delitvi družbenega premoženja. Zavrnitev tega dopolnila bi pomenila uzakonitev neenakopravnosti državljanov Republike Slovenije in drugih upravičencev pred zakonom.
12.	amandma k 37. členu:
Drugi odstavek naj se dopolni z naslednjim stavkom:
»Eden izmed pogojev za pridobitev licence je predložitev popisa premoženjskega stanja kandidata in deponiranje popisa za ves čas, ko oseba ocenjuje vrednost podjetij.«
Obrazložitev:	kom in po koncu opravljanja te funkcije preve-
Sodelovanje v procesih lastninjenja podjetij riti premoženjsko stanje osebe, ki to funkcijo je velika priložnost za osebno okoriščanje vseh, opravlja, da se v praksi izognemo vsem šumniki v teh procesih sodelujejo. Ker gre v bistvu za čenjem o pristranosti in kupljivosti tistih, ki opravljanje javne funkcije, je nujno pred začet- ocenjujejo vrednost podjetij.
13.	amandma k 47. členu:
Doda naj se nov tretji odstavek, ki naj se glasi:
»Postopek revizije se opravi tudi nad podjetji, ki imajo sedeže v Republiki Sloveniji, so pa v izključni lasti tujih pravnih in fizičnih oseb, če je družbena lastnina v njih z upravljalskimi odločitvami neodplačno prešla v tujo lastnino.«
Obrazložitev:
Vedno več je primerov, ko je družbena last- lagi upravljalskih odločitev in neodplačno pre-nina, ki je bila v podjetjih ali v delih podjetij, šla v tujo lastnino. S takim lastninjenjem poki so imela sedeže v drugih republikah bivše djetij ali delov podjetij se zmanjšuje družbeni Jugoslavije, svojo dejavnost pa so trajneje kapital in povzroča škoda slovenski državi in opravljala v Republiki Sloveniji, zgolj na pod- njenim državljanom.
14.	amandma k 48. členu:
V tretjem odstavku naj se v drugi vrstici za besedo »zakona« postavi veljica in vstavi besedo »sindikati« ter nato nadaljuje sedanje besedilo.
Obrazložitev:
Ne glede na to, da že sedanje besedilo tret- sredna navedba sindikatov med pobudniki bolj jega odstavka tega člena omogoča, da sindikati izpostavila njihovo odgovornost za odkrivanje dajo pobudo za postopek revizije, bi nepo- primerov oškodovanja družbene lastnine.
15.	amandma:
c)
V tretjem odstavku, ki naj postane 4. odstavek, naj se številka »40« nadomesti s številko »60«.
Obrazložitev:	da se med zaposlene in upokojene delavce po-
Predlagano dopolnilo je skladno z našim a) djetja razdeli 30% družbenega premoženja po-dopolnilom k 22. členu, s katerim predlagamo, djetja. Smiselno velja tudi ista obrazložitev.
d)
Za sedanjim tretjim, ki naj postane četrti odstavek, naj se doda novi peti odstavek, ki naj se glasi:
Za 49. členom naj se doda novi 49.a. člen, ki naj se glasi:
»Določbe tega zakona se v celoti uporabljajo tudi za podjetja, ki so bila podržavljena in za podjetja, ki so v postopku prestrukturiranja in sanacije s pogodbo prenesla na Sklad celotno vrednost družbenega kapitala podjetja.«
Obrazložitev: Zaradi odprave nejasnosti za katera ni zakonskih ovir, da se lastninijo po glede lastninjenja »podržavljenih« in na sklad tem zakonu.
prenesenih podjetij, predlagamo dopolnilo, ki	mag. Dušan SEMOLIČ
uveljavlja določbe tega zakona za vsa podjetja,	predsednik ZSSS
m
Delavskaenotnostje bila ustanovijena20. novembra 1942 • DE-glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 479 • Direktorin glavni urednik' Marian Horvat telefon 313-942 311 ‘ Posamezna stevUka stane 90 tolar|ev » Žiro račun: 50101-603146834 • Tisk: Tiskarna L|udske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • časopisni svet Mira Videčnik. Alojz Omejc, S urek Edo KavIč Jerne, “ršan DuTan S«
7 časopis slovenskih
Sindikati, združeni v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije
sklicujemo
v sredo, 28. oktobra 1992, ob 830
v kinu Komuna na Cankarjevi ulici v Ljubljani
da bi na njej javnost in poslance slovenske skupščine opozorili na svoje utemeljene amandmaje k predlogu zakona o lastninskem
preoblikovanju podjetij.
sodelovanje.
Ne priznavamo odpovedi kolektivnih pogodb.
z zakoni in kolektivnimi pogodbami stvar novih lastnikov.
Samo zaradi lastninjenja tudi ne sme prenehati delati nobeno podjetje. Brez prekinitve mora nadaljevati svojo dejavnost.
SMO ZA ZAKON, TODA LE TAKŠEN, KI BO ONEMOGOČIL KRAJO STOLETJA
SPOŠTOVANI POSLANCI, BODITE, ZA BOŽJO VOLJO, POŠTENI, NE OBREMENJUJTE SI VESTI
IN NE DAJAJTE SE ZGODOVINI V ZOBE.
ZAVEDAMO SE, DA ZAHTEVAMO MNOGO VEČ, KOT NAM PONUJA PREDLOG ZAKONA, TODA TUDI MNOGO MANJ, KOT SO DELAVCI V PRETEKLIH DESETLETJIH RESNIČNO PRISPEVALI.
IZREDNO KONFERENCO
Svet Zveze svobodnih sindikatov Slovenije