Stanje in razvojne možnosti kmetijstva
Zaradi naraščajočih potreb po kvalitetni hrani pridobi-va proizvodnja hrane vedno večji pomen. Glede na na-ravne pogoje je možno rast proizvodnje realizirati pred-vsem z uvajanjem sodobne tehnologije (zniževanje proiz-vodnih stroškov in uvajanjem postopkov, ki preprečujejo onesnaževanje okolja) ter z usposabljanjem slabših kme-tijskih obdelovalnih zemljišč z agro in hidromelioracija-mi. Že doseženi rezultati potrjujejo pravilnost take usme-rilve.
In v doseganju cilja kako to doseči, se je te še kako pomembne in občutljive teme lotil ludi izvršni svet. Sejo je zastavil celovito in v sodelovanju s strokovnjaki Ljub-ljanskih mlekarn iz farme Gmajnice (predstavili so uspeš-nost programa Farmos). Člani so si po obravnavi gradiva ogledali farmo Gmajnice in nato še kmetijo na Črnem vrhu. V razpravi na to temo pa sta sodelovala tudi direktorja obeh kmetijskih zadrug Ljubljane in Velikih Lašč.
Razmcroma celovito gradivo, ki bo posredovano tudi delegatom na decembrski seji občinske skupščine, dokaj sistematično razgrinja podobo viškorudniškega kmetij-stva, ki je tudi sicer v marsičem precej podobna slo-venski.
Največ razprave se je sukalo okrog ukrepov proizvod-nje politike. ki bodo sloneli na razvoju osnovne dejavno-sti na kmetiji (razviti je potrebno tak model. ki bo izkoristil komparativne prednosti kmetije in izbrati pravo varianto proizvodnje, ki bo kmetiji dajala primeren do-hodek). razvoju dodalnih dejavnosti na kmelijah (goz-darstvo, domača obrt, industrijsko delo na domu. turi-zem), uporabi znanja sodobnih lehnoloških in ekonom-skih znanj, razvoju strokovno pospeševalne službe, zdravstvenemu varstvu živali in selekcijski službi.
Nedvomno bo veliko skrb treba tudi v prihodnje po-svečati ohranitvi, varstvu in izboljšavi kmetijskih zem-Ijišč. To pa pomeni spremljati, posegati in dopolnjevati kategorizacijo kmetijskih zemljišč iz družbenega plana. Prva območja kmetijskih zemljišč, ki je z republiškim planom opredeljena kot zemljišče, ki je trajno namenje-no proizvodnji hrane je nujno varovti $ strogim režimom. Nič manj obvezujoča pa ni tudi naloga usposabljati zem-Ijišča zaradi neredno vzdrževane osnovne odvodnje s hi-dromelioracijami in usposabljati zaraščajoča kmetijska zemljiSča z agromelioracijami po sprejetem programu usposabljanja za kmelijstvo opredeljenih zaraščajočih zemljišč. Prav za te namene je potrebno iz republiškega sklada za urejanje kmetijskih zemljišč pridobiti tudi sred-stva za sofinanciranje hidromelioracijskih sistemov in odvodnje na Barju.
Velik poudarek bo namenjen organiziranosti kmetov v kmetijskih zadrugah skladno z novim zakonom o zadru-gah, ob pripravi kmetijsko zemljiške zakonodajc pa jc potrebna pravočasna vključitev v pripravo zakona.
Vsekakor materialni okviri naše družbe ne omogočajo neomejene rasti ravni kmetijske proizvodnje, tako je ocenil izvršni svel, zato je tudi zavrnil princip samooskr-be na področju kmetijslva.
Omenil jc tudi. da je potrebno v aktivnost za pospeše-vanje kmetijskc proizvodnje dati poudarek ohranjanju krajine, kar pomeni. da se ne sme dopuščati zaraščanje zemljišč pa tudi drugih nekmetijskih posegov v kultivira-no pokrajino. Voditi je torej potrcbno aklivno politiko pri pridobivanju sredstev za ponovno usposobitev zaraš-čenih zemljišč. Izvršni svet tudi meni, da ni pomembna lc intenzivnost kmetijske proizvodnje ampak tudi njena
kvaliteta. Hribovita področja, kjer intenzivna proizvod-nja ni možna, so lahko primerna za biološko pridobivanje hrane. Bolj kot dosedaj pa je potrebno upoštevati pri obravnavi socialnega položaja kmetov različne pogoje za pridobivanje dohodka iz kmetijske proizvodnje. za kme-ta v ravnini in kmela v hribovitih predelih. To pa pome-ni, da je potrebna različna obravnava pri plačevanju pokojninskega zavarovanja in ostalih prispevkov, ob tem pa je pri dohodku ktneta potrebno upoštevati tudi doho-dek, ki ga pridobiva od gospodarjcnju z gozdom. Pri prehodu pospeševalne službe na republiko in v zavode je treba zagotoviti prisotnost in delovanjc le službe na območju občine v enakem obsegu kot doslej.