DOMŽALE, 12. NOVEMBRA * ŠT. 1 1 LETNIK 30 Večno zgrnila se je po planjavi... M. |ARC Ob 30. obletnici našega glasila Uredniški odbor SLAMNIK se je na seji pred izidom prejšnje številke glasila odločil, da za trideseto obletnico izhajanja občinskega glasila pripravi okroglo mizo. Na pogovor pa smo bralce in dopisnike tudi povabili. Kot ste najbrž prebrali v prejšnji številki, smo imeli pogovor v prostorih Knjižnice v Domžalah v torek, 27. oktobra 1992, ob 18. uri. Udeležba vseh tistih, ki berejo občinsko glasilo radi in jim nekaj pomeni, je bila zadovoljiva, da ne rečem lepa, res pa je, da je v dvorani Knjižnice ostalo še nekaj prostih stolov. Pogovora o dosedanjem tridesetletnem delu, da je glasilo lahko redno izhajalo, se je po- leg župana A. E. Schvvarzbartla in predsednika Jožeta Leniča udeležil tudi prvi urednik profesor Milan Flerin. Predsednik časopisnega sveta gospod Marko Vresk, ki je pogovor vodil, je najprej povabil prvega urednika profesorja Flerina. Iz njegovega prav prijetnega izvajanja smo nekaj več izvedeli o koreninah in prvih začetkih občinskega glasila. Glasilo je nastalo iz potrebe po informiranju občanov o dogodkih v občini. Program glasila, katerega je prinesla prva številka, se ni spremenil, je še poudaril prof. Flerin. O izbiri naslova glasila je povedal, da so se odločili za tedaj najbolj primeren naslov Občinski poročevalec. Dodal je še, da glasilo ni nadaljevanje gla- Prof. Milan Flerin je pojasnil razloge za začetek izhajanja Občinskega poročevalca (Foto: Lipovšek) sila Domžalec, ki je od leta 1925 občasno nekajkrat izšel - ob razglasitvi trga, prav tako ne Mengšana, ki so ga izdali ob odkritju spominske plošče rojaku pisatelju Janezu Trdini leta 1930. Izšel pa samo enkrat. PREDSEDNIK VLADE NA OBISKU Čarati tudi vlada ne zna Po kratki predstavitvi občine Domžale, zlasti njenih gospodarskih dosežkov in problemov, je Jože Lenič, predsednik Izvršnega sveta Skupščine ob- čine Domžale, povabil Janeza Drnovška, predsednika slovenske vlade, da s sodelavcema ministroma Mitjem Gasparijem in Maksom Tajnikarjem pri- Ker se bližajo volitve, smo političnim strankam omogočili da na straneh od 2 do 8 objavljajo volilne programe oz. predstavijo svoje kandidate na volitvah. Vrstni red strani v glasilu Slamnik je bil določen z žrebom na seji uredniškega odbora 5. 11. 1992. Izid žrebanja za stranke, zastopane v skupščini občine Domžale je: 2. stran LDS Liberalno demokratska stranka 3. stran SSS Socialistična stranka Slovenije 4. stran NDS Narodno demokratska stranka 5. stran SLS Slovenska ljudska stranka 6. stran SKD Slovenski krščanski demokrati 7. stran SDP Social demokratska prenova Izid žrebanja za druge stranke: 8. stran DS Demokratska stranka (zgoraj) 8. stran SNS Slovenska nacionalna stranka spodaj Uredniški odbor glasila Slamnik šotne seznanijo z bolj perečimi zadevami, s katerimi se bo ukvarjala slovenska vlada. Ker je sam poudaril, da je obisk predvsem priložnost za izmenjavo mnenj prisotnih, izpuščam uvodno obrazložitev, v kateri so največ govorili o trenutnih problemih vlade in slovenskega gospodarstva; seznanjam vas le z razpravo. METOD DRAGONJA, LEK, ki se v celoti ne strinja s tečajno politiko vlade, je želel zvedeti, do kdaj še razkorak med cenami surovin in zaslužki iz izvoza, katerega posledica je manjši izvoz (enako je menil tudi direktor LIP Radomlje, ki je posebej opozoril na pokrivanje starih dolgov in rešitev videl v obojestranski reakciji: umirjanju inflacije in držanju tečaja). Vladi je predlagal, da poskrbi za čimprejšnjo ratifikacijo mednarodnih konvencij, za rešitev vprašanja patentne zakonodaje in varstvo nacionalnih ekonomskih interesov države, kako pre- Nadaljevanje na strani 9 Mengšani, obkrožimo DA! Že nekaj časa »se govori«, da bi mengeško šolo povečali - za osem učilnic, pridobili bi boljše garderobe, modernizirali kuhinjo... Ne bomo izgubljali besed o tem, da je zadeva nujna. Problem je denar. Zbrati moramo 650 000 DEM - to je polovico stroškov, drugo polovica bo zagotovljena iz občinskega proračuna v letu 93. Splošno razpoloženje med Mengšani je takšno, da marsikdaj občutiš negodovanje nad tem, da bi zbirali sredstva za povečanje šole: »Pa ne spet pritisniti na krajane; denar je treba dobiti drugod,« se oglasi ta in oni, a ne pove, kje. Nihče od tako govorečih staršev pa tudi tistih ne, ki bodo starši in bodo njihovi otroci hodili v Osnovno šolo Mengeš in od tistih, katerih otroci so že »zunaj«, pa bodo vsak čas že njihovi vnuki šolarji, ob tem skupnem problemu ne bi smel ostati ravnodušen. Saj življenje vendar teče naprej! Upajmo, da v pravo smer... Zato bodimo razsodni in ob volitvah 6. decembra obkrožimo DA za zbiranje sredstev (1 % od mesečnega dohodka). Čeprav moramo paziti na vsak tolar, glejmo na posodobitev šole z očmi Mengšana, ki na svoj kraj nekaj da in je bil in upamo, da je še, za Mengeš vedno pripravljen nekaj žrtvovati. Obkrožimo DA! Svet Krajevne skupnosti Mengeš V SLAMNIKU PREBERITE Predavanje o narkomaniji Vse naše nove ulice, ceste in naselja Občinski poročevalec 1962-1972 Str. 14,15 Kultura v naši občini Razpored dimnikarskih storitev v občini Domžale Še nekaj pojasnil o volitvah Slovenski parlament je sprejel zakon, Predsedstvo Republike Slovenije pa določilo, da bodo volitve 6. decembra 1992. Predsednika republike in Državni svet bomo izbrali na enostaven način, bolj pa bo zamotan izračun delitve sedežev v Državnem zboru (najviš- SKB BANKA D.D, - banka vaših možnosti CM CM C s 55 jem organu odločanj). Ker mislim, da bi moral vsak volivec vedeti, kaj se bo dogajalo z njegovim glasom, pišem te vrstice, v ka- terih bom strnil najpomembnejša volilna določila v Državni zbor. nadaljevanje na strani 9 PLESNI KLUB Oživlja TEN TEN CENTER in DOMŽALE CM CM SLOVENIJA, ZGODBA O USPEHU. OBČINA DOMŽALE - ENO GLAVNIH POGLAVIJ V NJEJ. Volitve v državni zbor 6. december 1992 Občina Domžale (4. volilna enota, 10. in 11. volilni okraj) JOŽE LENIČ LDS, Liberalno-demokratska stranka 27 let Diplomirani geograf, profesor geologije Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale Ni bil član nobene politične stranke, razen LDS Uspešen študent, nekaj časa direktor in ustanovitelj uspešnega privatnega podjetja, najmlajši predsednik občinskega izvršnega sveta v Republiki Sloveniji s širokim krogom pomembnih poznanstev. Hobiji: Tenis, košarka, dobra knjiga, nekaj glasbe, izbrana hrana, pogovori s prijatelji... Dogodek: Datum: Območje: Kandidat: Stranka: Starost: Izobrazba: Zaposlitev: Strankarska preteklost: Reference: kandidat LIBERALNO-DEMOKRATSKA STRANKA JOŽE LENIČ Predsednika NA LIBERALNO-DEMOKRATSKEM VEČERU v novi kinodvorani v Domžalah dr. JANEZ DRNOVŠEK Predsednik LDS Slovenije Predsednik vlade Republike Slovenije JOŽE LENIČ Predsednik LDS Domžale Predsednik Izvršnega sveta Skupščine Občine Domžale jSJo-demokratskastranka /lamnik 3 Naš kandidat za poslanca v DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE V VOLILNIH OKRAJIH ŠTEVILKA 10 in 11 SLOVENIJA ODPRTA Vizija socialistov Spoštovane sodržavljanke in sodržavljani; 6. decembra 1992 volitve za NOVO VIZIJO RAZVOJA slovenske družbe in države. Vabimo vas socialisti, tisti, ki smo vam predlagali plebiscit o osamosvojitvi Slovenije in začrtali slovensko pot. Državo imamo. Imamo tudi jasne cilje: RAZVOJ naj bo pravšen za lego, velikost in že doseženo stopnjo razvitosti Slovenije. Socialisti vemo: za Slovenijo sta bolj pomembna dva milijona dobro izobraženih glav, kakor štirje milijoni pridnih rok. POŠTENO VREDNOTENJE DELA, ki ne razlikuje med fizičnim in intelektualnim delom. Sleherni prispevek k splošni blaginji družbe je pomemben. ZAGOTAVLJANJE DELOVNIH MEST mladim, prodornim, podjetnim, ustvarjalnim. Ohranjanje delovnih mest in varstvo zaposlenih. Zato: manj denarja za vojsko in državno uradništvo in več denarja za izobraževanje in socialno varnost. KAR NAJBOLJ IZOBRAŽENO PREBIVALSTVO. Samo tako si bomo zagotovili razvoj in blaginjo, samo dobro izobraženi si bomo zagotovili ustrezno mesto v Evropi in svetu. OBOROŽENA NEVTRALNOST, ki nam lahko zagotovi primerno mesto v evropskih političnih, pa tudi gospodarskih povezavah. Slovenska vojska naj bo majhna, učinkovita in varčna. PRAVNA DRŽAVA, ki zagotavlja uresničitev teh in drugih razvojnih ciljev: zagotavlja občo, a tudi socialno varnost vseh državljanov in upošteva različne zmožnosti ljudi, da živijo dostojno življenje. Naša kandidatka za predsednico države DARJA LAVTIŽAR-BEBLER Za več svetlobe vsepovsod DARJA LAVTIŽAR - BEBLER, roj. 1950, diplomirana pravnica, poslanka socialistov v slovenski skupščini, ki je kandidatka SOCIALISTIČNE STRANKE SLOVENIJE za predsednico Slovenije pravi: SREČA JE NA STRANI POGUMNIH IN SLOVENIJA JE POGUMNA! POGUMNA PA SEM TUDI JAZ, ZATO TRIKRAT PREMISLITE, PREDEN BI VOLILI KOGA DRUGEGA. KO BOSTE VOLILI MENE, BOSTE VOLILI PRODORNOST, SMELOST IN PREUDARNOST, HKRATI PA VAM OBLJUBLJAM, DA VAM Z MENOJ NE BO DOLGČAS! Konec septembra je območna organizacija Socialistične stranke Slovenije v naši občini povabila na obisk Darjo Lavtrižar-Be-bler, kandidatko za predsednico države, in Viktorja Žaklja, predsednika Socialistične stranke Slovenije, ki je obenem tudi podpredsednik slovenske vlade. Po sprejemu pri predsedniku Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale Jožetu Leniču je Darja Lavtižar-Bebler skupaj s tajnikom SSS Primožem Heinzem in vodstvom stranke v občini Domžale obiskala podjetje UNI-VERSALE in se na kratko seznanila z dejavnostjo podjetja, obenem pa prisluhnila tudi težavam. Med podjetniki in obrtniki V prostorih Obrtne zbornice na Viru so se gostje, ki se jim je medtem pridružil tudi Viktor Žakelj. srečali s podjetniki, obrtniki in predstavniki družbenih dejavnosti. V krajšem uvodu je bodoča predsednica države predstavila svoje poglede na prihodnost države, Viktor Žakelj pa seznanil prisotne s prizadevanji vlade. Poudaril je, Slovenija ima osnovne pogoje za gospodarski in duhovni razvoj, zato si ne more dovoliti novega revolucionarnega pogleda na nadaljnji razvoj. V prihodnosti je potrebno doseči sozvočje ekonomske in socialne komponente ter postati zanimiv za vsakega. Prilagajanje slovenskega gospodarstva svetovnemu bo daljša, kot jo napovedujemo. To bo občutljivo obdobje, v katerem ima občina Domžale zaradi izjemne netipičnosti proti drugim, določene prednosti. Raz-pravljalci so opozorili na probleme, ki se kažejo v finančni nedisciplini, v premajhni stimulaciji novih delovnih mest, čeprav jih je v obrtništvu in podjetništvu še vedno največ. Vladi so predlagali, da na vseh področjih zagotovi pravni red, da čimprej realizira obljube o pomoči uspešnim podjetnikom in obrtnikom, obenem pa zagotovi tudi čimprejšnji sprejem strategije intelektualnega razvoja in sprejem ustrezne delovne zakonodaje. Tako VLADA Slovenije kot REPUBLIŠKA SKUPŠČINA ne bi smela biti le gasilca trenutnih problemov, temveč predvsem stratega nadaljnjega razvoja različnih področij. 0 novih občinah se ve zelo malo Darja Lavtižar-Bebler je tudi predsednica Odbora za lokalno samoupravo, ki je delegatom republiške skupščine že predlagal osnutek novega ZAKONA O LOKALNI SAMOUPRAVI. Udeležence okrogle mize v KNJIŽNICI je najbolj zanimala potrebnost in upravičenost reorganizacije sedanjih občin, njihova nova vsebina, večkrat ANTON PRESKAR, dipl. ing. gr., človek, ki ga skoraj vsi v naši občini dobro poznamo, dobro pa tudi on pozna občino, saj ni področja, na katerem vsaj nekaj časa ni delal. Pozna vse probleme vseh naših sredin, najbolj doma pa je na komunalnem področju, kjer je pustil najvidnejše sledove. ČE BOSTE VOLILI NJEGA, POTEM VESTE, DA BOSTE VOLILI ČLOVEKA, KI JE PRI VAS ŽE BIL IN VAS TER VAŠE PROBLEME DOBRO POZNA IN JIH BO TOREJ TUDI LAHKO REŠEVAL. pa je bilo postavljeno tudi vprašanje, koliko bo vse to stalo. V odgovoru je bilo pojasnjeno, da se tudi s tem zakonom približujemo evropski zakonodaji, da bo reforma premišljena in bo dala občinam novo vsebino in nenazadnje je to eden izmed redkih zakonov, ki ni delan kabinetsko, temveč je podprt z raziskavami na terenu. V njem je upoštevana tradicija nekdanjih občin, z referendumi pa se bodo krajani sami odločali, v kakšnih občinah bodo živeli. Reorganizacija ne bo poceni, vendar pričakujemo, da bo nova lokalna samouprava grajena predvsem na neprofesionalnih ekipah, ki bodo z lastnimi ljudmi na lasten način z lastnimi sredstvi uresničevale lastne potrebe. Za naše osebno in slovensko skupno dobro »Manj kot dve leti in pol je preteklo od tedaj, ko smo brez po-imenovanjskega sprenevedanja ustanovili našo socialistično stranko,« je na večernem srečanju s člani, simpatizerji in prijatelji SOCIALISTIČNE STRANKE v občini Domžale dejal Viktor Žakelj, predsednik te stranke. Ocenil je, da je bilo to v tistem času pogumno dejanje, ki ga socialisti nadaljujemo s skrbjo za harmonično slovensko prihodnost, v kateri človek posameznik ne bo odtujen in utopljen v najrazličnejših ko-lektivitetah, ampak bo vsakdo oseben in poseben dejavnik pri razvoju družbe in države. Večerno srečanje je izzvenelo v prepričanju, da je prizadevanje socialistov za ODPRTO IN VARNO SLOVENIJO, za več svetlobe v njej, pot, na kateri socialistov ne bo nihče ustavil. Nihče zato, ker nismo sami, saj so z nami številni simpatizerji, ki živijo od lastnega dela in verjamejo v naš projekt social-nopravične družbe in pravne države. Zato bo vaš glas za kandidata SOCIALISTIČNE STRANKE SLOVENIJE tudi v naši občini glas za ODPRTO IN VARNO SLOVENIJO. Območna organizacija Socialistične stranke Domžale H « II SOCIALISTIČNA STRANKA SLOVENIJE 4 /lamnik ANTON TOMAZIC Kandidat Narodnih demokratov za državni zbor Stare vrednote - nove ideje G. Tomažič, nam lahko na kratko predstavite vaš življenjepis? Ves čas od svojega rojstva (13. 6. 1950) živim na Količevem (sedaj Vir), ki spada v dobsko faro, zato sem bil sprva tja tudi najbolj vezan. Obiskoval sem 1. osnovno šolo v Domžalah, nato pa Bežigrajsko gimnazijo. Se danes sem staršema hvaležen, da sta mi omogočila šolanje, saj sta morala zato kot skromna delavca (oče v Papirnici, mati pa v To-sami) veliko žrtvovati. Študij na Pravni fakulteti sem vzel hudo zares, zato nisem imel z izpiti nobenih problemov. Med tretjim in četrtim letnikom sem celo vzporedno delal še prvi in drugi letnik ekonomske fakultete. Vse izpite sem vedno naredil že spomladi, tako da sem imel cela poletja prosta za potovanja v tujino. Ves prosti čas pa sem tedaj posvetil gledališču, saj smo s študentskim gledališčem gostovali po vsej Sloveniji. Na te čase me vežejo najlepši spomini. Pravniki so tedaj morali večinoma izpolnjevati tudi t.im. moralno-politične kvalitete. Ste se pri izbiri prve zaposlitve tega zavedali? Pa še kako sem se zavedal! Ker sem izhajal iz krščanske in svobodomiselne družine, seveda nisem niti pomislil na to, da bi se kdaj vpisal v partijo, niti se nisem spustil v »kolaboracijo« s tedanjo oblastjo, čeprav sem vedel, da imam potrebne strokovne in druge sposobnosti za politiko. Lahko sem le opazoval kolege iz fakultete, ki so imeli veliko nižje ocene kot jaz, kako so se z oportunizmom hitro povzpe-njali po družbeni lestvici in se šopirili kot pavi. Dobro sem se zavedal, da vodilnih mest in dobrih funkcij v tedanjem sistemu ne morem pričakovati. Vedel sem, da so v tistem režimu za mene odprte le službe (dela in opravila...) na svetovalnem nivoju, če želim ohraniti pokončno hrbtenico in pošteno vest. Zato pa ste se verjetno toliko bolj lahko posvetili stroki? Seveda. Delal sem na strokovnih področjih v gospodarstvu in upravi (eno leto celo v Občini Domžale). Najdlje (12 let) sem bil v Litostroju, na mestu pravnega svetovalca generalnega direktorja. Med tem časom sem naredil pravosodni izpit in tretjo stopnjo na VEKŠU, tako da imam akademski naziv: specialist za investicijska dela v tujini. Vedno pa sem seveda gojil tudi svoj »hobi« (ki je kasneje prešel celo v profesijo): uvajanje računalništva v pravo. Na tem področju ste pri nas igrali povsem pionirsko vlogo? To je res. Pri društvu pravnikov smo ustanovili sekcijo za računalništvo, katere vodja sem še danes. Sem soavtor (inovator) prvih domačih posebnih programov za pravnike (ob teh sem prebil na stotine noči...) in ustanovitelj prve specializirane firme za uvajanje računalništva v pravo IUS SOFT-WARE, ki se danes odlično razvija (pravkar v Domžalah vzpostavlja center elektronske pošte za vse slovenske pravnike). Mimogrede pa sem še zapriseženi sodni izvedenec za programsko opremo in industrijsko lastnino... Občutek imamo, da je bilo takihle »mimogrede« pri vas še več... Dobro je, če je človek vsestranski. Ob strokovnem delu sem se največ ukvarjal še s kulturo, posebno v mojem »Litostrojskem« obdobju. Tam sem kot predsednik (centralne) komisije za kulturo naredil za njeno širitev več kot marsikje poklicni ani-matorji. To so mi priznali celo v Cankarjevem domu, kjer sem imel predavanje o (svojih) metodah dela (izdajanje posebnega mesečnega biltena, napolnjene dvorane s posebnimi predstavami, razstave, predavanja, kulturni večeri...). Pri vsem tem pa sem seveda več ali manj prikrito dajal prednost predstavam in gostom z naraščajočimi opozicijskimi idejami. Vedel pa sem, da bo slej ko prej nekomu prekipelo... NARODNI DEMOKRATI Zanesljivi in pošteni To se je zgodilo ob t.im. »aferi z Litostrojsko civilno zaščito«? Da, ko sem leta 1985 organiziral predavanje dr. Bučarja na temo »Narodne sprave«, je nekdo telefoniral na CK in od tam so ukazali, da »tega pa v Litostroju ne sme biti«. Celotno vodstvo podjetja me je pritisnilo, naj predavanje odpovem, in ker tega nisem hotel storiti, so na hitro »mobilizirali« več sto članov civilne zaščite in prireditev fizično onemogočili. Potem pa se je seveda začel pravi lov na čarovnice (name) in skoro bi izgubil službo. Da je nisem, se imam zahvaliti le Mladini, ki je tedaj že igrala vlogo prepotrebne opozicije, vsaj na področju medijev. Kulturno ste delovali tudi v Domžalah? Veliko let sem bil aktiven v Likovnem društvu Petra Lobode in tudi na to obdobje imam najlepše spomine, posebno na razne likovne delavnice, katere je vodil naš priljubljeni mentor in akademski slikar g. Fugger. Hvaležen sem svojim prijateljem, da mi še vedno kdaj pošljejo kakšno vabilo in prav nesrečen, da ga moram ponavadi zaradi pomanjkanja časa zavrniti. In tudi brez športa ni šlo? Posebno, če sem štejete tudi planinstvo! Kar okrog deset let sem zelo aktivno deloval v Litostrojskem planinskem društvu, predvsem kot markacist in (izprašani) planinski vodnik. Danes pa mi izlet v hribe konec tedna pomeni najboljšo sprostitev po celotedenskem posedanju v republiški skupščini. Poleg običajne tedenske rekreacije (nogomet, košarka, odbojka), katero imamo domžalski Narodni demokrati... No, čas je že, da preideva na politiko. Kdaj ste zašli vanjo? Sprva sem deloval tako kot drugi »disidenti«, s polemičnimi članki, zbiranjem podpisov, itd., leta 1988 pa smo šli na ulice ob primeru JBTZ. Mene je aretacija Janeza Janše še posebno prizadela, saj sem ga osebno dobro poznal, ker smo poslovno sodelovali v okviru Mikro Ade (prav tisti dan sva bila dogovorjena za sestanek...). Poleg zavzemanja za izpustitev priprtih, se mi je že od samega začetka zdela nujna uvedba večstrankarske demokracije. Zato sem že poleti 1988 v Novi reviji objavil članek »Kaj sedaj?«, v katerem sem predlagal ustanovitev Slovenske demokratske stranke. Kot veste, smo SDZ dejansko ustanovili 11. januarja 1989 in že tedaj sem bil izvoljen v njen najvišji organ Svet. To bi bil lahko tudi formalni začetek moje politične »kariere«. Delovanje ste kmalu prenesli tudi na občinski nivo? Že kmalu spomladi 1989 se je pri meni doma sestala iniciativna skupina za ustanovitev občinskega odbora SDZ za Domžale (zanimivo je, da nekateri med njimi še danes predstavljajo najbolj aktiven in zanesljiv del stranke, kot n.pr. Stibrič, Vovk, Gorše, itd.). Nato sem šel gladko k predsedniku SZDL tov. Jeranu in mu napovedal ustanovitev prve lokalne opozicijske stranke v občini. Nikoli ne bom pozabil, kako »debelo« me je pogledal, čeprav imam občutek, da je nekaj takega počasi že pričakoval. Resnici na ljubo je treba povedati, daje bilo njegovo nadaljnje reagiranje korektno in da smo se nove stranke »vgnezdile« v prostore DPO-jev relativno neboleče (v primerjavi z drugimi občinami). Jeseni istega leta sem prav z veseljem pomagal tudi pri ustanovitvi občinske organizacije Slovenskih krščanskih demokratov (ali pa je bilo pozimi, saj vem, da nas je pošteno zeblo?). ... s katerimi ste nato sodelovali v okviru 1)1-MOS-a? V naslednjih letih sem resnično veliko energije posvetil prav DEMOS-u in ni mi žal! Če se ne bi nova slovenska opozicija združila, bi bila gotovo na volitvah poražena. Potem tudi ne bi prišlo do osamosvojitve Slovenije in danes bi se še naprej otepali z večtisočodstotno inflacijo v Jugoslaviji, morda še vedno ob lisjaških nasmeških zveznega premiera Markoviča... Torej je po vašem mnenju za osamosvojitev Slovenije prvenstveno zaslužen DEMOS? Seveda! Mi smo šli že na volitve z geslom »Za samostojno Slovenijo!« in ker smo ljudi prepričali, da je osamosvojitev potrebna in možna (v to jih je bilo težje prepričati...), so za nas tudi glasovali. Prenoviteljem bi veliko bolj odgovarjalo varno naročje »internacionalnega« Beograda, ZSMS pa se tudi nikdar ni bila sposobna otresti svojega jugoslo-venarskega pečata. Toda, če ne bi bilo osamosvojitve Slovenije, bi morda tudi ne prišlo do tako krvave vojne, kot je danes v Bosni? Žal so zgodovinske okoliščine na Balkanu takšne, da smo vsi vedeli, da bo vojna enkrat neizogibna. Prisilni Titov režim je pod parolo bratstva in enotnosti mednacionalna nasprotja le prikrival in na ta način notranje napetosti le še stopnjeval. Demokracija pa prikrivanja ne omogoča in nam je bilo jasno, da bo v tem Balkanskem kotlu kmalu počilo. Zato smo se odločili, da se mora Slovenija čimprej odklopiti iz te, proti prepadu drveče, kompozicije. Dogodki so pokazali,da smo imeli prav, modro ravnanje pa je omogočilo, da smo dosegli svojo svobodo na najlažji možen način. Sedaj spregovoriva še nekaj besed o vašem delu v Skupščini republike Slovenije. Imate dve zelo pomembni funkciji, saj predsedujete Zakonodajno-pravni komisiji in Komisiji za poslovnik. Ste lahko prevzeli tako zahtevno delo brez kakršnekoli prakse v uradni politiki in v skupščini? Glede na to, da sem prvič vstopil v prostore skupščine, potem ko sem bil že izvoljen, sem prav zadovoljen, da sem se tako hitro vživel v zahtevne zakonodajne postopke. Moja komisija je daleč najbolj obremenjena, saj mora obdelati vse tisto, kar druga delovna telesa obdelajo vsaka samo na svojem področju (notranje zadeve, zdravstvo, šolstvo, pravosodje, kultura, informiranje itd.). Glede na to, da na vsako pisano ali izgovorjeno besedo kar prežijo politični nasprotniki (za mene prej opozicijske, sedaj pa vladne stranke), bi vsako mojo strokovno ali drugo napako hitro odkrili in razbobnali. Ker se to ni zgodilo, lahko mirno ugotovim, da sem svojo nalogo dobro opravil in se hkrati počutim sposobnega prevzeti kakršnokoli funkcijo v novem državnem zboru, če mi bodo (domžalski) volilci zaupali funkcijo poslanca (kar bo za mene tudi velika čast). Ko ste že omenili domžalske volilce, bi jim lahko odgovorili na vprašanje, kaj ste doslej v skupščini naredili za lastno občino? Čeprav sem se vedno, ko je bilo to možno, zavzemal za interese občine Domžale (n.pr. pri akciji kamniških poslancev, da se sedež volilne enote prenese iz Domžal v Kamnik), je treba seveda vedeti, da jaz nisem bil poslanec v zboru občin (kjer se uveljavljajo lokalni interesi), ampak v družbenopolitičnem zboru, kjer so predstavljane politične stranke. Ker sem bil izvoljen na listi Slovenske demokratične zveze, sem moral izvajati predvsem politiko te stranke. To mi tudi ni bilo težko, saj je bila ta usmerjena predvsem v osamosvojitev Slovenije in (osebno odkar smo Narodni demokrati) v odpravljanje ostankov bivšega socialističnega sistema (privilegiji vodilnih struktur, razkrivanje divjih privatizacij, denacionalizacija, itd.). Pri sedanjih volitvah v državni zbor pa bodo za vas glasovali le volilci iz občine Domžale... Temu ustrezno bom tudi nastopal v parlamentu. Tako kot sem doslej bil vedno in dosledno zvest svoji stranki, ki mi je omogočila izvolitev za poslanca, tako se bom poslej čutil zavezanega tudi svoji volilni bazi. Že od samega začetka bom mislil na volitve 1996 in deloval tako, da me bodo isti volilci ponovno (iz)volili. Ponovno jim bom skušal dokazati, da smo Narodni demokrati - ZANESLJIVI IN POŠTENI. V stranki imate tudi vi pomembne funkcije? Na kongresu sem bil (s tajnim glasovanjem med 8 kandidati) izvoljen za enega od dveh podpredsednikov, v skupščini pa opravljam tudi vlogo vodje poslanskega kluba. In da ne pozabim: prav z veseljem vodim tudi domžalski zbor Narodnih demokratov, saj se prav odlično razumemo, tudi v družabnem smislu... Nič še nisva rekla o gospodarstvu... Tega v nekaj vrsticah tudi ne bova opravila, čeprav se seveda tudi politika prične in konča pri gospodarstvu. Sicer pa so po mojem globokem prepričanju zgoraj omenjeni (in nekateri že izvedeni) projekti nujen predpogoj za uspešen razvoj gospodarstva: samostojnost Slovenije, denacionalizacija, POŠTENA privatizacija, sanacija bančnega sistema itd. Glede na to, da sem dolga leta delal v gospodarstvu in da sem bil tudi pred izvolitvijo podjetnik, se nameravam v novem parlamentu več posvetiti prav gospodarski problematiki, predvsem v smeri večje liberalizacije pogojev poslovanja. Glede na to, da ste član Upravnega odbora Sklada Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva, imate dober pregled tudi nad razvojem te pomembne veje slovenske ekonomije. Se domžalski obrtniki in privatni podjetniki dovolj poslužujejo sredstev stimuliranja, ki jih omogoča vaš Sklad? Na žalost opažam, da pri odobravanju kreditov, jamstev in subvencij (le teh dajemo največ), prema-lokrat naletimo na prosilce iz domžalske občine. Verjetno gre delno za neobveščenost o možnostih in razpisih Sklada, delno pa za pregovorno previdnost in »ziheraštvo« naših obrobno-gorenjskih podjetnikov, ki se ne želijo pretirano »zapufati« ampak rajši investirajo iz prihrankov. To je sicer lepa lastnost, vendar bo potrebno v pogojih ustaljenega ekonomskega okolja za hitrejšo ekspanzijo nekoliko več »korajže«. Upam, da bo tudi naš sklad v naslednjih treh letih, kolikor mi bo še trajal mandat, veliko prispeval k razvoju malih in srednjih podjetij, vključno s pritegnitvijo tujega bančnega kapitala. Na koncu vas prosimo še, da nam na kratko pojasnite vaše predvolilno geslo: STARE VREDNOTE - NOVE IDEJE! Prepričan sem, da je še posebno za nas Slovence potrebno, da iščemo v preteklosti ne samo svoje korenine, ampak tudi oporne točke za današnja vrednostna merila. Zgodovinski spomin nas bo podučil, da so naši predniki lahko preživeli med velikimi in dostikrat agresivnimi sosedi samo tako, da so gojili svoj jezik in svojo narodno kulturo. In kar je tako nastajalo skozi stoletja, je preverjeno kvalitetno in tega ne smemo zavreči, (spomnite se samo narodnih pregovorov ali pa receptov zdravilnih zelišč!) ampak gojiti še naprej za naše vnuke. Čeprav je bilo deset božjih zapovedi vklesanih v kamnite plošče, so aktualne še danes, tudi v dobi računalnikov. »Ne kradi!« danes pač lahko pomeni tudi prepoved »piratstva« na področju programske opreme (software). Ob tem spoznanju lahko ugotovimo, da so tradicionalne vrednote danes ne samo potrebne, ampak kar nujne za osebnostno in narodnostno preživetje. Skratka: zavzemam se za »moderni konzervativizem«. Hvala lepa in veliko uspeha na volitvah! Pod P HI 1C it 10 JU VA i MM \ maa IIIMjj Mi | državr lERVM NTOM li i OVnif ARZBART ni utrnili ■n /lamnik 5 KDO BO PRIŠEL NA VRH? AVTOCESTA VSEKAKOR, TODA NE PO SREDINI DOLINE ČRNEGA GRABNA CIRIL SMRKOLJ Kandidat SLS za poslanca v državnem zboru v volilni enoti Domžale-vzhod -gospod CIRIL SMRKOLJ Mlečne zagate Slovensko kmetijstvo je na čudnem razpotju. Toliko let planskega dela. kongresnih usmeritev, petletk in podobnega, na kar so prisegali marsikateri imenitni strokovnjaki, kjer kmet in potrošnik nista imela posebnega mesta. Uničili so nam zadruge in nam vcepili prehrambene navade, ki Slovencem danes niso v ponos. Eden od rezultatov Vestni napredni 'n vztrajni kmetje, rejci dobrih krav varujejo Slovence Pred lakoto in tujci že dolga leta te politike je tudi tako imenovani presežek mleka. Za hribovito deželo Slovenijo je bilo značilno, da se je usmerila v živinorejo, posebno še v nekdanji državni ureditvi. Z osamosvojitvijo pa se naenkrat vse postavi na glavo. Mleka je veliko preveč in vlada države Slovenije se odloči, da je treba te presežke zmanjšati ne glede na ceno. V obdobju »Peterletove vlade« je bilo zagotovljeno pokrivanje vsaj 75-do 80-odstotno pokrivanje stroškov proizvodnje. Sedanja vlada pa se odloči drugače. Od meseca aprila tega leta vztraja na nespremenjeni odkupni ceni, kar je 21,40 SIT za liter mleka s 3,6 odstotka tolšče. Kot kmet se moram prilagoditi stabilizacijski politiki, do tu je vse lepo in prav. Zakaj pa je potem 1 liter mleka v PVC embalaži z 2,8 odstotka tolšče v trgovini 40,40 SIT? Obstaja vendar zakon, ki določa razmerje med odkupno in prodajno ceno mleka, ki je 1 : 1.56 za to vrsto mleka. Potrošnik in kmet ne vesta, kam gre nastala razlika. Vlada in njeni strokovnjaki pa bi morali to vedeti, spremljati in ukrepati. Najhujše pa je, da strategija razvoja slovenskega kmetijstva ne najde poti iz te »mlečne zagate«. CIRIL SMRKOLJ SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA SLS se zavzema za mlade In šport Predsedniški kandidat SLS, dr. Stanko Buser v družbi predsednika SLS g. Marjana Podobnika in predsednika SKZ, dr. Franca Zagožna KVINTT 25 LE* j •; . lip V Domžalah moramo priti v nekaj letih do gimnazije, v Mengšu pa je povečanje osnovne šole nujno! Karkoli počnemo vedno pomislimo na otroke! JURIJ BERL0T Kandidat SLS za državni zbor v volilni enoti Domžaie-zahod podžupan JURIJ BERLOT izroča v imenu SLS »ALPČKOM« umetniško sliko kot priznanje za promocijo Slovenije v svetu! Volilni program Slovenske ljudske stranke Slovenska ljudska stranka je najbolj številčna slovenska stranka. Bila je prva organizirana politična skupina, ki je orala ledino slovenski demokraciji. Moč in dosedanja prepričljivost SLS se kaže v reševanju konkretnih problemov, ki vsakodnevno bremenijo slovenskega človeka. Tudi zato je prepričana v uspeh na volitvah. SLS si s svojim delovanjem prizadeva za ohranitev slovenskih tradicionalnih vrednot, ki temeljijo na zemlji, družini in delu. Iz teh vrednot tudi gradi svoj gospodarski in socialni program. Svoj program v vrednostnem smislu gradi na krščanskem etosu, ki opredeljuje civilizacijski krog evropskega in s tem tudi slovenskega človeka. SLS daje v programu za volitve 1992 temeljne poudarke na naslednjih področjih: - stabilizacija denarnega sistema, predvsem z zniževanjem oderuških obresti bank in reformo bančnega sistema (Zakon o obrestni meri to usmeritev uveljavlja); - dejansko uveljavljanje zasebne pobude na vseh področjih; - izgradnja slovenskega cestnega križa (na temelju Zakona o avtocesti), ki bi spodbudil nov razvoj in gospodarski ciklus v slovenski državi; - uresničevanje modela družinske kmetije s poudarkom na uveljavljanju zadružništva; - brezplačne osnovne zdravstvene storitve; - za tako davčno politiko, ki bo naklonjena družinam z več otroki (otroški dodatek je enakovredna pravica za vsakega otroka); - oprostitev plačevanja davkov na osebne dohodke vsem tistim, ki prejemajo nižje osebne dohodke od povprečnega osebnega do- hodka v Sloveniji, nadpovprečne osebne prejemke pa je potrebno obdavčiti progresivno; - za postopno zmanjševanje razlik v višini pokojnin s sistemom nacionalne pokojnine, ki omogoča preživetje vsem starejšim; - za omejitev oziroma prekinitev zaposlovanja tujcev v vseh tistih panogah, kjer je na razpolago domača delovna sila; - za jasno strategijo vračanja beguncev na mirne cone v BiH; - za razvoj industrije, tehnologije, ekonomično rabo energije, ki bo izhajala iz slovenskih pokrajinskih posebnosti in naravnih možnosti; - za tako vključevanje države Slovenije v procese evropskih in svetovnih integracij, da bo omogočeno ohranjanje in razvoj identitete slovenske države. JANEZ PODOBNIK Gospodarska zveza — Zdravo gospodarstvo pomeni socialni napredek Economic Alllance — Sound economy means social progress Mladinska zveza - Odgovorno do lastne prihodnosti Youth Alllance - Responsibilitv for our own future Zelena zveza — Za človeka za naravo Grecn Alllance — For man for nature Ženska zveza - Brez nas ne gre Woman 's Allance — It doesn 't viork without us SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA SLOVENIAN PEOPLE'S PARTY Slovenska kmečka zveza — Zdrave in trdne so kmetove korenine Slovenlan Farmera Alllance — Sound and strong are farmers roots Delavska zveza — Združeni za pravice delavcev Vtorkers Alllance - United for workers rights Upokojenska zveza — Za varna zrela leta Alllance ofelderly persons — For save mature age Zveza razlaščencev — Naj se vrne, kar je bilo nepravično odvzeto Alllance of depossed— Depossed goods to be returned Usmeritev SLS zdaj in naprej Slovenska ljudska stranka je stranka vseh sredinsko usmerjenih Slovencev. Svoj program v vrednostnem smislu gradi na krščanskem etosu, ki opredeljuje civilizacijski krog evropskega in s tem tudi slovenskega človeka. Kot stranka po meri Slovencev se zavzema za zagotovljen obvezen socialni in ekonomski minimum blagostanja za vsakega državljana in pripadnika narodnostnih manjšin. Slovenska ljudska stranka kot stranka vseh Slovencev si prizadeva za ohranitev slovenskih tradicionalnih vrednot, ki temeljijo na zemlji, družini in delu, ter za iz teh vrednot izpeljan socialni, gospodarski, kulturni in ekološki program. Ljudska usmeritev pomeni, da se bo Slovenska ljudska stranka zavzemala za ohranitev in ustvarjanje naravnih podlag za kmetijstvo in gozdarstvo, za naravno zaščito, za socialno ekonomsko podlago za vse državljane in za pogoje za kulturo in znanost. Ker samostojna in neodvisna država Slovenija želi biti enakopraven član evropske unije, OZN in ostalih mednarodnih organizacij ter razvijati prijateljske odnose z vsemi državami, se Slovenska ljudska stranka zavzema za zagotovitev takih pogojev za šolstvo, zdravstvo, kulturo, znanost in druge dejavnosti, ki Slovenijo približujejo evropskim standardom. HAM7 Al C Podpira gospoda mag. Ervina Antona Schwarzbartla pri kandidaturi UUMiCALE — za svetnika v državnem svetu! 6 /lamnik KANDIDAT ZA DRŽAVNI ZBOR KANDIDAT ZA DRŽAVNI ZBOR PO SAM00SV0-JITVI- OBNOVA Prva in najvažnejša naloga naše občine v tej mladi državi Sloveniji je postaviti gospodarstvo na čvrste noge oziroma na trde temelje, kot pravimo mi, gradbeniki. Pri tem pa moramo ob morebitni gradnji novih privatnih delavnic, tovarn ali pa po-slovno-podjetniških zgradb nujno pričeti tudi z obnovo starih mestnih jedr, starih objektov iz tako imenovanega področja spomeniškega varstva in starejših hiš lepega videza, ki za našo občino predstavljajo kulturno vez med generacijami, so naša stavbarska dediščina, skratka, identiteta našega kraja. Slovenski krščanski demokrati smo se zavzemali, da so Izvršni svet v letošnjem letu izdelali načrt spomeniško varstvenih akcij, s katerimi naj bi pričeli z obnovitvemi deli na naših gradovih, cerkvah in kapelah ter drugih objektih starejšega datuma. Zaradi velikega obsega potrebnih gradbenih del ter izvajanj zakona o denacionalizaciji so bila na gradu Jable in Krumperk izvedeni le najnujnejši sanacijski ukrepi, ki ohranjajo objekta v zatečenem stanju ter preprečujejo nadaljnje propadanje konstrukcije - predvsem pred atmosferskimi vplivi. Grad Tuštanj, ki ima svojo notranjost od vseh domžalskih gradov najbolj ohranjeno, pa je imel dvoriščne arkadne hodnike tako poškodovane, da bi se lahko sami od sebe porušili, je dobil največjo finančno injekcijo v tem letu, in sicer od Občine in pa Ministrstva za kulturo republike Slovenije. Obnovitvena dela, ki so v polnem teku, izvaja mojster Pelko z Bleda, znan strokovnjak za sanacijo starih stavb, cerkva in gradov. Kapela ob gradu je bila obnovljena v letu 1991. Obiskovalce Limbarske gore je verjetno že pred časom presenetila obnova cerkve, ki se je pričela pri temeljih, nadaljuje se ob strehi in ostrešju, v prihodnjem letu pa pride na vrsto še fasada in druga dela. Finančni delež pri adaptaciji je bil občinski, pa tudi republiški. Glavni »investitor« pa je prizadevni moravski župnik. Občinski Odbor za spomeniško varstvo se trudi za poživitev del na sanaciji zidu in obnovitvi cerkvenega zvonika v Krtini, dela potekajo tudi na obnovi Staretovega drevoreda v Mengšu in drevoreda na Brdu. V letošnjem letu smo pričeli izdelovati urbanistične načrte in planske dokumente za revitalizacijo pomembnejših starih mestnih jedr v naši občini. Tako smo uvrstili v ta sklop območje Stoba v Domžalah, centralni predel Mengša in Moravč. Mesto Domžale ima v svojem centru enega najlepših secesijih objektov v Sloveniji, to je Glasbena šola in Stara kinodvorana v Domžalah, ki jo popolnoma prenavljajo, saj stari prostori niti statično niti funkcionalno niso več ustrezali namenu. Na zunaj nespremenjena podoba 80 let stare stavbe, bo dobila znotraj popolnoma novo vsebino, v kateri naj bi potekala kulturna dejavnost naše občine. Poleg glasbene šole bomo dobili namesto kinodvorane novo dvorano za kulturne prireditve. Objekt naj bi dobil tudi novo ime: KULTURNI DOM. S skromnimi občinskimi sredstvi je že veliko narejenega. Nove armirano betonske plošče namesto lesenih strohnelih stropov, del nove dvorane za prireditve ter nov balkon. Ravno tako je izdelan nov oder, ki bo veliko večji in podkleten za garderobe, izdelani so novi kletni prostori za kotlarno in klimatske naprave, s pomočjo »javnih del« pa so bili v notranjosti Glasbene šole odstranjeni vsi stari ometi, tlaki in staro stavbno pohištvo. Občina oziroma mesto Domžale tak objekt nujno potrebuje, kajti kulturno življenje našega sodobnega občana se pač ne more odvijati v telovadnicah, športnih halah ali pa v osnovnih šolah. Pot do obnove tega objekta bo še dolga. Poleg občine bodo morali na pomoč priskočiti tudi občani, privatniki in podjetja. Pri vseh teh graditeljskih projektih me večkrat prijatelji in kolegi opozarjajo, da so danes težki časi za gradnjo. Odgovarjam pa jim z mislijo starega stavbenika: »Kdaj pa so bili za gradnjo lahki časi?« Zaupati moramo v svoj narod, v svoje ljudi, občane in krajane. Ohraniti moramo našo kulturno identiteto, spoštovati dela svojih prednikov ter nadaljevati tradicijo naše lepe dežele. Želimo si prijetne in urejene kraje. Pričeti moramo - z obnovo! Dipl. ing. MATJAŽ KARLOVŠEK Za srečno Slovenijo Za večjo veljavo dražbam Za ugled Slovenije v Svetu Za pravično ceno dela in veljavo kmetu Za priznanje h spoštovanje naših žena Za boljšo bodočnost mladini in veljavo sporu Za socialno varnost In pošteno zakonodajo ljudi v čistem okoli Za zdravje Za pravno Za Za kulturno Slovenije Dr. Janez VASLE KANDIDAT ZA DRŽAVNI SVET \^erjamem in zaupam ljudem: verjamem in upam v poštenje, resnicoljubnost, pravičnost, demokracijo; verjamem, da lahko premagamo čas, ki nam ni bil naklonjen. Tako sem pisal in mislil ob prvih demokratičnih volitvah, tako pišem in mislim danes. Od tedaj se je mnogokaj zgodilo, več kot smo pričakovali, pa tudi manj, kot smo se bali. Ali ni takšna ugotovitev spodbudna? Ali ni to jamstvo, da boj za demokracijo in drugačne odnose med državljani ni bil zaman? Spremembe, ki smo jim bili priča v tem poltretjem letu, so naravnost revolucionarne, pa ne v smislu marksistične akcije, ampak v smislu preobrazbe družbene in politične ureditve države ter odnosov med ljudmi. Žal se na gospodarskem področju ne moremo pohvaliti s toliko uspehi, ker so ključne strukture na tem področju v boju za ohranjanje privilegijev in statusa evropeizacije onemogočale, če je le bilo možno. Kljub temu sem prepričan, da smo naredili veliko. Z zadovoljstvom se spominjam tudi svojega deleža, ki sem ga lahko prispeval po volji ljudstva - volivcev, ko so me na prvih demokratičnih volitvah leta 1990 izvolili v republiški Parlament in za »župana« občine Domžale kot krščanskega demokrata. NI me sram ničesar, kar sem rekel v času pred volitvami in ne tega, kar sem storil in zagovarjal po volitvah. Zavedam pa se, da bi marsikaj naredil danes drugače, bolj umirjeno, manj hrupno, z več strpnosti, bolj preudarno In tako pravočasno preprečil nejevoljo prizadetih, ki prvi trenutek niso dojeli globjega in dolgoročnega pomena mojih prizadevanj. Morda je to posledica neznanja političnega začetnika, en-tuziazma in zanesenjaštva, morda osebnega prepričanja, da je dobro razumljeno samo po sebi, ali celo izkustvo nezaupanja do prejšnjega režima... Ne vem. Pridobljene izkušnje so lahko samo porok za boljše delo vnaprej, če mi bo ljudstvo zaupalo, vame verjelo in mi na volitvah ponovno namenilo odgovorno funkcijo v oblastnih organih države. Obe funkciji: republiškega poslanca in občinskega »župana«, sta mi dali tudi mnogotere izkušnje, kako zagovarjati interese različnih družbenih skupin občanov in državljanov ter širše regije. Ne tako, da bi se boril za sedež volilne enote ali stališča zgolj svoje stranke, ampak tako, da bi zadostil poštenim in dobronamernim interesom kakšne večine, uveljavil komparativne prednosti, ki jih kakšna zaključena gospodarska in geografska celota omogoča in zagotovil čimbolj enakomeren razvoj vseh prebivalcev in vsem področjem. Začetna prizadevanja že rojevajo sadove. Upam tudi, da bodo rezultati naročene študije o OSREDNJI POKRAJINI, s katero iščemo možnosti za hitrejši razvoj občin blizu Ljubljane, spodbudni ter koristni za širšo regijo. Proračuni, ki jih pripravlja in izvaja Izvršni svet občine pod »komando« skupš- Mag. ERVIN ANTON SCH VVARZB ARTL SPREMINJAMO VREDNOTE čine. pa še naprej uravnoteženi in sprejemljivi večini občanov. Čeprav obremenjeni vpijejo in zganjajo hrup ter se prilagodljiva ozirajo in razgledujejo, kje je politična pomoč, stanovitni vztrajamo, ker vemo, da imamo prav, zakaj dobro se ne more izroditi, če je iskreno in ima podporo pri dobromislečih somišljenikih in simpatizerjih. Stanovitnost si lahko razlagamo poljubno široko in vsak po svoje, zato je pomembno, kakšna je njena etična moč in katera so njena etična načela, ki jo podpirajo. Zame so bila etična načela vedno: zakonitost, uravnoteženost in osebna vest. ZAKONITOST kot konvencija možnega pa ni zgolj spoštovanje sprejetega, ampak predvsem sprejemanje poštenega. Zato pri sprejemanju zakonov v parlamentu in od- ■■ ločitev v Skupščini občine nisem zasledoval toliko pravne skladnosti kot hotenja po pošteni in ne samo pravni državi. URA V-NOTEŽENOST kot modrost odločanja je etično načelo nepristranosti, ki ne daje prednosti enemu zaradi politične pripadnosti, ampak zaradi vključenosti večine in dolgoročne koristnosti čim širšemu sloju državljanov. OSEBNA VEST pa je merilo kulture in samoobvladovanja posameznika, poštenja do okolja in samega sebe. Upam si trditi, da sem v času, ko mi je bila zaupana politična funkcija poslanca in »župana«, le malokdaj zatajil zgornja načela in sem prav zato ravnal, morda koga kdaj tudi prisiljeval, predvsem pa glasoval večkrat tudi v nasprotju s pričakovanji svoje stranke ali somišljenikov. In ni mi žal, ker so moje odločitve in ravnanja izhajala iz etične moči osebnega ponosa, jasne vizije, potrpežljivosti, vztrajnosti in načel pluralnosti za vsakega, kije potreben ZAŠČITE, ki smo mu dolžni SLUŽITI in zanj SKRBETI. Ali niso to tudi načela, ki sem jih zagovarjal pred leti? So! Prepričan sem, da lahko še pomagam, ker so trenutna stihij-nost, neučakanost in konfuznost odločanja v slovenskem parlamentu posledica ali blokad tistih, ki želijo ohraniti stari sistem v preobleki demokratičnosti, ali prevelike vneme po spreminjanju drugih, ki izhajajo iz prepričanja, da je možno vrednostne sodbe in vrednote spremeniti »čez noč«. V resnici pa temu ni tako; kot je bila potrebna generacijska doba za uveljavitev sprevržene morale in vrednostnih sodb, tako bo tudi potreben čas za obnovitev klasičnih občečloveških, ki izhajajo iz krš- -čanskega etosa. Zato moremo biti zadovoljni, ker smo z novo ustavo dobili tudi državni svet, ki bo s svojo večjo preudarnostjo in iz večje »oddaljenosti« od realnih problemov družbe lahko bolj smotrno ocenjeval, kaj je za državo dobro in kaj slabše. Državni zbor bo kot strankarsko zakonodajno telo, kjer se bodo kresala mnenja in stališča političnih nasprotnikov, še vedno delal pod vtisom dnevnopolitičnih problemov in zahtev, državni Svet pa naj bi jih korigiral za bodočnost. In prav je tako, zakaj to je bistvo demokracije in možnost za čiščenje pogledov in stališč. Tako bo tudi vlada dobila svoje pravo mesto strokovnega izvrševalca volje parlamenta in ne političnega odločevalca. Ker je bilo veliko doseženega in ker je še več stvari komaj na pol poti do uresničitve in uveljavitve, sem prepričan, da bi bilo prav še enkrat zaupati usodo naroda preudarnim, poštenim in resnicoljubnim, kot je ljudstvo to že storilo na prejšnjih volitvah, ko se je izreklo za DEMOS. Res je, da demosa ni več, so pa ostale stranke, ki so danes bolj profilirane, imajo več izkušenj in sposobnih ljudi, da bolj odločno kot prvič uveljavijo načela, katera so zagovarjale že ob prvih volitvah in jih nc nameravajo zatajiti. Pa naj si bodo to tisti, ki so se že izkazali, ali novi. Tudi vem in verjamem, da demokracijo predstavljajo različne stranke, ker edino tako se lahko dobro uveljavi, so pa tudi takšne, ki demokracijo ovirajo. Nikoli pa nisem zaupal ljudem, ki zavajajo volivce s spreminjanjem imen strankam ali jih razbijajo. Tudi ne tistim, ki se prilagajajo, menjajo strankarsko pripadnost in gradijo na obljubah, ali pa se zgolj borijo za oblast z namenom, da si zavarujejo v preteklosti priborjene privilegije, ali uveljavijo nove v svojo korist, pri tem pa se sklicujejo predvsem na pragmatičnost in pozabljajo na okolje, človeka, njegovo dostojanstvo, moralo in vest. Ker sta med poštenimi volivci posebno morala in vest, ta dva najvišja človeška razsodnika med dobrim in slabim, še vedno živa in prisotna, ne dvomim, da bo ljudstvo znalo prav izbrati. ENI SE HVALIJO, Ml PA GRADIMO ZAČELI SMO SPREMINJATI, DOVOLITE. DA SPREMENIMO ŠE VEDNO VERJAMEM Daj ni res, boste rekli, dr. Vasle, velik prijatelj vaših malčkov, hčerkic, sinčkov, vnukov se spušča v politiko. Res je! Usoden, da ne rečem prelomen zame je bil čas, ko se je začenjala naša SLOVENSKA pomlad 1989/90, ko se je v večini nas začela sprva potihem, potem pa vedno glasneje oglašati tako dolgo zatirana narodna zavest, ko je v večini od nas pričela naraščati nejevolja in vedno hujše so bile grožnje iz vzhodnega dela nekdanje skupne države, ki so grozile, da nas bodo povsem podjarmile. Na srečo je bila rdeča goba na vzhodu že tako nagnita, da ni mogla več preprečiti razvoja, kakršnemu smo bili priča. Program SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV je postal tudi moj. Lepo in nevarno obdobje smo preživeli v teh dveh letih, v letu in pol smo ustvarili toliko zgodovine, kot je niso ustvarili drugi narodi v več generacijah. Plebiscit, samostojnost, agresija na našo komaj rojeno državo, napeta pogajanja, lasten denar, mednarodno priznanje. Kar preveč uspehov za drugorazredno garnituro« kakršna je bila še pred kratkim. »Zdrave sile«, ki so se potuhnile, pri tem pa zadržale vse bistvene vzvode moči od kapitala, časopisov, RTV in praktično vse položaje, ki so jih imele že pred volitvami, so začele sistematično napadati uspešno vlado g. Peterleta, iz radia te je vsako jutro zbudilo pljuvanje novinarke, ki je začela svoj komentar s pozdravom »Dobro jutro, revščina, sedaj reče: Srečno, Slovenija«, 94.000 nezaposlenih je bilo kritičnih, medtem ko sedaj 150.000 ni več kritičnih. DEMOS je s pomočjo »zdravih sil« razpadel, postali smo črni in klerikalci, ustavile so desnico in po več poskusih vrgle vlado g. PETERLETA in brez volitev prevzele oblast. Tudi na občinskih nivojih so poskušali uspešno in neuspešno rušiti na prvih volitvah izvoljeno DEMOSovo občinsko oblast. Upal bi si trditi, da bi tudi v Domžalah doživeli kaj takega, če ne bi naša skupščina že od začetka delovanja sledila skupnim ciljem: delati in služiti ljudem naše občine. Nedvomno ima pri tem velike zasluge član naše stranke, eden njenih ustanoviteljev, g. župan Ervin Anton SCHVVARZBARTL, republiški poslanec, ki je znal s svojimi trdnimi moralnimi načeli, znanjem in diplomatsko spretnostjo praktično vedno pomiriti duhove in doseči sporazumne rešitve. Kljub temu je doživel od medijev strahotno kritiko in norčevanje ob sprejemanju odloka o javnem redu in miru, pri tem je eden od medijev celo zlorabil duševno prizadeto osebo. Podobno gonjo smo Domžalčani doživeli ob osnovanju vrtca Dominik Savio-Karitas. Spet je skupščina pokazala svojo zrelost in našla ustrezno rešitev, ki je večino zadovoljila. To se še vedno dogaja, čeprav gremo v Evropo in smo podpisniki vsemogočih konvencij o človekovih pravicah, svoboščinah, pravicah otrok, svobodne veroizpovedi. Trdim, da smo med prvimi v Sloveniji zaorali ledino in pomembno prispevali k spremembi miselnosti med ljudmi. Zaradi takih stvari, nestrpnosti do drugače mislečih, netolerantnosti in KER MI NI VSEENO ter zaradi dolga do volilcev iz leta 1990 in zaradi programa SKD, ki je sad dela številnih strokovnjakov v SKD, še želim sodelovati v stranki SKD in stopam sedaj pred volilce poln zaupanja in vere v njihovo zrelost. Seveda bo imelo v vseh razpravah prednost gospodarstvo, vendar se bom sam v okviru SKD zavzemal za socialno varnost in pravični red, nadaljni razvoj kulture, za spodbubanje ustvarjanja malih in srednjih podjetij, novih delovnih mest ter pošteno plačo za pošteno opravljeno delo. Nova delovna mesta nam bodo kaj malo pomagala, če ne bo delovne sile. S padanjem rodnosti in daljšanja življenjske dobe postajamo Slovenci star narod, s takim številom rojstev nas bo čez 80 let za polovico manj, čez 200 let pa nas ne bo več, zato bo moje pozornosti deležna zakonodaja, ki bo dala družini večjo veljavo, ki bo izražala spoštovanje in dala priznanje našim ženam. Seveda se kot krščanski demokrat zavzemam za pošteno politiko, odgovorno delo pred volilci in narodom, zaščito vseh človekovih pravic, svobodo veroizpovedi, resnično narodno spravo. Če sem vas prepričal in boste svoj glas dali meni in s tem SKD. bomo z izvoljenimi poslanci, ki jim zaupate v prvem pravem slovenskem parlamentu, prispevali po svojih močeh. Za srečno Slovenijo V torek 17.11.92 bo na obisku v naši občini g. Lojze Peterle. Ob 15. uri bo v Domu počitka Mengeš, ob 18. uri v hali Komunalnega centra v Domžalah, kjer bo ob zabavni prireditvi tudi predstavitev kandidatov za državni Zbor in Svet. SLOVENIJA JE MLADA. VOLI ZANJO! (gp i ij ;e >il A la je t, o-d-o-Ja co a, [H po eh rili ig' oj- io. no ra-ed pri od /se so g- lilo ;n-se- X)- iaj x> rni /eč rez kita 5no }VO udi aša lila aše age ev, IT., rd-iat-du-jub i ko av-jev ie\i as. in vo-mo 3n-ah, Tr-rali ribi iri, nt-adi ro-jv-nki pa- ost iru čni nje vih alo em ita-om čez :or-žini in 'ze-elo kožno bomo em vali lijo Sem ekolog, inovator, dober mož in oče, kmečki sin, predvsem pa socialdemokrat. Zato vem, da nam varnosti ne zagotavljajo samo policija in vojska, ampak PRAVICA DO SOLASTNIŠTVA IN SOUPRAVLJANJA. Ne znam se prepirati in ne znam zmerjati. Zato se bom boril za naše interese v skupščini odločno, a spoštljivo do drugih. Občini Domžale pa povrnimo ugled mesta, ki se zna razvijati hitreje od ostalih. Ne pa mesta razvpitih afer in sprtih ljudi. 11. volilni okraj Domžale (Venclja Perka, Slavka Šlandra), Mengeš, Trzin, Jarše - Rodica, Drapomelj, Pšata prof. O loče ob činske (lokalne) javne službe, je Še zelo odprto vprašanje, na katerega bo odgovor iskala vsaka občina sama - glede na denar, ki ga bo imela. Osnutek zakona o lokalni samoupiavi je temelj, na katerem gradimo bodoče občine, skupaj z njim pa bo potrebno za organizacijo bodoče lokalne samouprave sprejeti kat še nekaj zakonov, zato se najbrž ni bati, da se bomo že jutri odločali, kakšna bo naša nova občina. V. Domžale /lamnik 11 POGLEJTE ŠE ENKRAT, KJE STANUJETE! Vse naše »nove« ulice, ceste in naselja Že od 26. oktobra 1992 so na sedežih krajevnih skupnosti razgrnjeni VOLILNI IMENIKI, na osnovi katerih boste volilci prejeli vabila za volitve 6. decembra 1992. V vseh volilnih imenikih so upoštevane spremembe nazivov ulic, cest, naselij in javnih ustanov, ki jih je v letošnjem letu sprejela Skupščina občine Domžale in so bile objavljene v Uradnem vestniku občine Domžale št. 2, 6, 11, 12. Nekateri krajani se s spremenjenimi nazivi ulic in cest niso strinjali, zato je bil pri Ustavnem sodišču Republike Slovenije začet ustavni spor, ki pa še ni razrešen. Zato bi radi obvestili vse krajane, ki stanujejo v preimenovanih ulicah, cestah in naseljih, da nova imena ulic, cest in naselij pravno formalno veljajo in jih je potrebno pri pisanju naslovov dosledno upoštevati. Ponovno se bo o njihovih morebitnih spremembah razpravljalo, kolikor bo to zahtevala odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Do tedaj pa vse, na sejah Skupščine občine Domžale sprejeta preimenovanja, veljajo! KRAJEVNA SKUPNOST V MESTU DOMŽALE Naselje Domžale staro poimenovanje ulice oz. ceste novo poimenovanje ulice oz. ceste Hauptmanova Pot kurirjev Cesta padlih borcev Cesta padlih borcev in Ulica 3. septembra Brejčeva Chvatalova Kovičeva Krumperška Pod hribom Ihanska cesta (od Bistrice do Preloga) Šumberška c. (od brvi pri Mosnarju do križišča skupaj z ulico 3. septembra) Ahčinova Gostičeva Češminova cesta Kidričeva Slamnikarska cesta Koščeva Kosovelova Koširjeva Staretova Kraigherjeva Potočnikova Ma rokova Bernikova Mavsarjev trg Rodiška Peternelova Šolska Rozmanova Triglavska Slandrova Gregorčičeva Titov trg Mestni trg Ulica Ljube Šercerja Ul. Matije Tomca Toneta Tomšiča Ul. Ivana Pengova Ulica 29. novembra Plečnikova Veljka Vlahoviča Miklošičeva Zormanova Masarvkova Cesta talcev (od križišča Karantanska Rondo do križišča Toko) Vojkova Ravnikarjeva Naselje Studa staro poimenovanje ulice oz. ceste novo poimenovanje ulice oz. ceste brez imen Jesenova ulica Hrastova ulica Javorjeva ulica Brezova ulica KRAJEVNA SKUPNOST MENGEŠ Naselje Loka staro poimenovanje ulice oz. ceste novo poimenovanje ulice oz. ceste del Stoparjeve se podaljša v Na gmajni Stoparjeva (desno čez most Pšate) Za Pšato Mušičeva Gasilska Na ulicah Testenova Naselje Mengeš staro poimenovanje ulice oz. ceste novo poimenovanje ulice oz. ceste Blejčeva, Kidričeva lelovškova Pot Rašiške čete Cesta 8. julija Škofičeva Dolinškova Keržanova Vrhovnikova Glavarjeva (makadamski del) Glavarjeva (bloki) Dermastjeva Cesta Kokrškega odreda Koželjevo nabrežje - se ukine, vsaka ulica dobi svoje ime Medvedova - ostane, dodata se dve hiši od bivšega Koželjevega nabrežja, ostale se ustrezno temu preštevilčijo Ul. Toma Brejca začetek Koželjeve in Medvodove 2. ul. ob Koželjevem nabrežju Partizanska Proletarska Šinkova (I. s kamniške strani) Šinkova (preostali del) Strehovčeva Kosmačeva Osojni kova Koščeva Tomšičeva Ul. Mengeške skupine Gorjupova Ulica vstaje lelovškova cesta Koblerjeva Rašiška cesta Linhartova Dalmatinova Šubljeva Janševa Kopitarjeva Glavarjeva Levčeva Slamnikarska Drnovo Japljeva Starerova Sadnikarjeva Grobeljska cesta Trubarjeva Finžgarjeva Aljaževa lalnova Levstikova Jurčičeva Zupanova Liparjeva cesta Slomškova Balantičeva Jarška cesta staro poimenovanje ulice oz. ceste novo poimenovanje ulice oz. ceste del Jelovškove v smeri proti mrliškim vežicam del lelovškove - krak proti mlinu Ulica OF (nasproti Biča) preostali del Ulice OF neimenovana Slandrova pravokotno na Veselovem nab. na polju ob Veselovem nab. del Novakove (ob razbremen.) Ulica talcev od Cofa proti Sevetu Slamnikarska Šubičeva Za malnom Gregčeva Ropretova pot Glasbilarska Krekova Erjavčeva Steletova Gostičeva Pot talcev Valvazorjeva Šolska Detelova Zavrti KRAJEVNA SKUPNOST RADOMLJE Naselje Radomlje staro poimenovanje ulice oz. ceste novo poimenovanje ulice oz. ceste Ulica Pirš ložeta Luke Opekarniška ulica KRAJEVNA SKUPNOST TRZIN Naselje Trzin staro poimenovanje ulice oz. ceste novo poimenovanje ulice oz. ceste Ulica 7. julija del Rakefove ulice s hišnimi številkami 30, 35, 36, 37, 38, 39 ostali del Rakefove ulice Vegova ulica Na jasi Ul. pod gozdom KRAJEVNA SKUPNOST MORAVČE Naselje Dole pri Krašcah staro poimenovanje naselja novo poimenovanje naselja Dole pri Krašcah Dvorje Sv. Andrej Dole pri Krašcah Naselje Moravče staro poimenovanje ulice oz. ceste novo poimenovanje ulice oz. ceste Ulica Heroja Vasje ■ del proti Grmačam Cesta na Grmače KRAJEVNA SKUPNOST VRH POLJ E-ZALOG Naselje Zalog pod Trojico staro poimenovanje naselja novo poimenovanje naselja Zalog pod Trojico Zalog pod pod Sv. Trojico Naselje Dole pod Trojico staro poimenovanje naselja novo poimenovanje naselja Dole pod Trojico Dole pod pod Sv. Trojico KRAJEVNA SKUPNOST JARŠE-RODICA Naselja: Zgornje, Srednje in Spodnje Jarše staro poimenovanje ulice oz. ceste novo poimenovanje ulice oz. ceste od Perkove ul. do priključka na cesto Domžale-Kamnik severno od Šubljeve hiše št. 20 Sp. Jarše do št. 37 od Mavsarjevega trga do št. 50 Srednje Jarše upoštevati UN C 35/36 Sr. Jarše, cesta med Mlinščico do Kamniške Bistrice UN Sr. Jarše upoštevati UN C 35/36 novi objekt od št. 51 do 56 Jarška cesta Prežihova ulica Čevljarska ulica Mlinska cesta Ručigajeva ulica Kokaljeva ulica staro poimenovanje ulice oz. ceste novo poimenovanje ulice oz. ceste od št. 57 Sr. Jarše v smeri Bistrica upoštevati UN C 35/36 ob hiši št. 41 do 43 Sr. Jarše upoštevati UN C 35/36 nova cesta od TR postaje v smeri ceste Dž. Kamnik objekti št. 26 do 36 Sr. Jarše št. 5, 78, 4 izhod na cesto Dž. Kamnik Sr. Jarše št. 24 podaljšek Peternelove ul. Zg. Jarše št. 13-25, cesta ob Emonini žagi Zg. Jarše št. 40-55 Zg. Jarše št. 25a-1 Zg. Jarše št. 11/21 a - proti skladišču Napredek cesta Domžale-Kamnik UN Sr. Jarše Rožičeva ulica Volfovva ulica Golčajska ulica Gasilska pot Šolska ulica Gregorčeva ulica Krožna cesta Brigadirska ulica Industrijska cesta Kamniška cesta Rudniška ulica KRAJEVNA SKUPNOST IHAN Naselje Ihan staro poimenovanje ulice oz. ceste novo poimenovanje ulice oz. ceste gl. cesta Domžale-lhan-Dol Prelog 5a do 34a (Lenček) Prelog 85 (Horvat) do 49 (Gorenc) in do 50 (Lenček) Prelog Ihan 33 (Vlahinja) do Prelog n.h. (Saferovič) do Prelog n.h. (Ros) Ihan 3 (Rak) do Prelog 29 (Cevc) Ihan cvetličarna Slovnik do Ihan 140 (Burja) Ihan 18 (Lenič) do 9 (Mukavec) Ihan n.h. (Milic) do Oblak do Ihan 96 (Gnidovec) Ihan 161 (Pavovec) do 155 (Ložar) do 67 (Gostinčar) Prelog 37a (Škrjanc) do Kržan Prelog 12 Kokalj Prelog 15 (Svetlin) do 53 (Pancar) do 20a Logar Prelog n.h. (Hribar) do 48 (Jordan) Prelog 23 (Janičar) do 22 (Dragar) Ihan 137 (Hribar) do Ihan n.h. (Loboda) Ihan 94 (Čič) do 111a (Kramar) Ihan 13 (Gudlin) do 100 (Vodnov) Ihan 28 (Podlipnik) do Goričice (Marn) Ihan 90 (Milic) do pokopališča in do 97 (Križman) Ihan mont. hiše št. 76 (Hozjan) Ihan mont. hiše št. 85 (Kralj) Ihan mont. hiše št. 148 (Ostrež) Ihan Mežnar - šola do Ihan 45 (Dime) do Ihan 150 (Križaj) Breznikova cesta Stara cesta Ulica Slavka Pengova Preloška cesta Bistriška cesta Na ledinah Lipova ulica Dragarjeva ulica Pot na žago Tablarjeva cesta Pod hribom Krožna pot Prečna pot Drinova cesta Ihanska cesta Češminova cesta Igriška cesta Taborska cesta Pokopališka cesta Emonska I ulica Emonska II ulica Emonska III ulica Šolska ulica KRAJEVNA SKUPNOST DOB Naselje Dob staro poimenovanje ulice oz. ceste novo poimenovanje ulice oz. ceste Ul. Gubčeve brigade Gubčeva ulica Ul. Bratov Miš Vegova ulica Ul. Tomšičeve brigade Češeniška ulica neimenovana ulica med pošto Dob in trgovino Marelica Staretova ulica Naselje Trojica staro poimenovanje naselja novo poimenovanje naselja Trojica Sv. Trojica Program razvoja turizma in spremljajočih dejavnosti Spoštovani, vabimo Vas, da sodelujete pri izdelavi programa razvoja turizma in spremljajočih dejavnosti v občini Domžale tako, da izpolnite obrazec za ponudbo, pobude, kritike in predloge kot posameznik (podjetnik, obrtnik, zasebnik), in ga pošljete na Izvršni svet SO Domžale, Sekretariat za DPR, Ljubljanska 69, 61230 Domžale, s pripisom »za program razvoja turizma«. Se bolje pa je, da se povežete z vodjo delovne skupine za vaše področje (Naslovi so bili objavljeni v prejšnji številki Slamnika). Pri vodjih delovnih skupin in na sekretariatu dobite tudi obrazce za izpolnjevanje. S sodelovanjem boste prispevali k bolj življenjski oceni možnosti in potreb razvoja turizma in spremljajočih dejavnosti, predvsem pa ne smete izpustiti priložnosti, uveljavite svoje zamisli in interese! Za sodelovanje se Vam zahvaljujemo! GLAVNI CILJI PROGRAMA RAZVOJA Pridobiti moramo določene predloge za boljšo izkoriščenost in pospešen razvoj turizma in spremljajočih dejavnosti po posameznih predelih občine Domžale, s poudarkom na povečanju obiska (npr. iz Ljubljane, tranzita in tudi stalnih gostov). Predstaviti se morajo tiste neizkoriščene možnosti, ki zahtevajo kratkoročno malo vlaganj, dajejo pa lahko hiter dobiček posameznikom in korist skupnosti. Obdelale naj bi se vse trenutno prisotne in dopolnilne vrste dejavnosti, ki posredno ali neposredno zadevajo turizem: športno-rekreacijski, kmečki, kulturni, mladinski, prehodni, poslovni, domača in umetna obrt, folklora, itd. Izdelani morajo biti predlogi za dejavnosti posameznikov, agencij, podjetij, ter republike, občine, bank in drugih institucij. Izdelani program mora biti stroškovno, tržno, poslovno in marketinško ovrednoten. Dobro ovrednoten in argumentiran program mora biti uspešna osnova za pre- pričevanje Izvršnega sveta in odbornikov Skupščine pri dodeljevanju sredstev za njegovo realizacijo v okviru proračuna za leto 1993 - leto turizma v Sloveniji. VSEBINA POPISA POSAMEZNE PONUDBE V TURISTIČNIH IN SPREMLJAJOČIH DEJAVNOSTIH (OBRTNIKA, KMETA, PODJETNIKA, PODJETJA) 1. OSNOVNI PODATKI OBRTNIKA, KMETA, PODJETNIKA, PODJETJA 1.1. OSNOVNI PODATKI IME (FIRME/OBJEKTA/PONUDBE):_ NASLOV (ULICA, KRAJ, POŠT. ŠT, POŠTA): TELEFON/TELEFAKS:_ ZASTOPNIK/AGENT:_ 1.2. OBSTOJEČA POSAMEZNA PONUDBA 1.3. POMANJKLJIVOSTI OBSTOJEČE POSAMEZNE PONUDBE 1.4. MOŽNOSTI OBSTOJEČE POSAMEZNE PONUDBE 2. VPRAŠALNIK 0 PROBLEMIH POSAMEZNE PONUDBE 3. VPRAŠALNIK 0 POBUDAH IN PREDLOGIH ZA KRATKOROČNO IN DOLGOROČNO UREDITEV TURISTIČNE IN SPREMLJAJOČIH DEJAVNOSTI IN PONUDBE 4. KAJ STE PRIPRAVLJENI NAREDITI SAMI? 5. KAJ PRIČAKUJETE OD OBČINE? 6. KAJ PRIČAKUJETE OD DRŽAVE? c, . a „ . . . Skupina za izdelavo programa razvoja za Tomaž ŠTEBE 12 /lamnik De Voditelji okrogle mize: Stane Stražar, glavni in odgovorni urednik, Marko Vresk, predsednik časopisnega sveta, Bogdan Osolin in Martin Grošelj - člana uredniškega odbora glasila Slamnik Ob trideseti obletnici našega glasila Posebej zanimivo je bih poročilo prvega moža pri glasilu, da se prvih deset let, dokler niso na sceno prišli mladi domžalski politiki, ni nihče vtikal ne v zasnovo in ne v vsebino glasila. Nasprotno, marsikatera pobuda je tako za gospodarstvo kot razvoj Domžal in podeželja prišla prav iz uredniškega odbora in glasila. Tedanji urednik je na kratko predstavil delo organizacije in financiranje glasila. Občinski poročevalec je začel izhajati v okviru Zavoda za gospodarsko propagando. Zaposlena je bila samo tajnica, ta pa je morala vse članke potem ko jih je profesor Flerin lektoriral, na novo pretipkati. Zaposlena je bila samo tajnica. Glavni in odgovorni urednik pa je svoje delo opravljal honorarno. O financiranju je povedal, da se je od začetka glasilo samo financiralo, šele pozneje, ko je Zavod za gospodarsko propagando prenehal delovati, je glasilo začelo dobivati dotacije. Pogovor o občinskem glasilu, ki letos praznuje že 30. letnico rednega izhajanja je bil zanimiv tudi v nadaljevanju. Predvsem so udeleženci ugotovili, da je Slamnik zelo bran, da pride v vsako hišo v občini in je tudi v marsikateri hiši edini časopis, ki ga dobivajo. Vsi razpravljale! in govorniki so si bili edini v tem, da bi moral Slamnik še naprej izhajati, dokler ni drugačnih možnosti, vsaj v takšnem obsegu kot je sedaj. In se to. Prof. Milana Flerina smo prositi, da je za čas svojega urejanja Občinskega poročevalca izbral nekaj odlomkov iz najbolj zanimivih člankov. Ta izbor je pripravil dobro in bralcem nanizal vrsto dogodkov, ki so se zvrstili v njegovem času. Upam, da jih bodo bralci radi prebrali. Če pa jim bo tak kronološki pregled všeč, nameravamo to narediti tudi za naslednji dve desetletji v dveh številkah Slamnika, ki bosta do novega leta še izšli. Ob zaključku prijetnega tridesetletnega jubilejnega praznovanja našega glasita so se Člani uredniškega odbora in časopisnega sveta udeležili še Vivaldijevega koncerta Štirje letni časi v grobeljski cerkvi. Tja jih je povabil g. Tomaž Bole, kije tudi organizator teh prireditev; za vse to se mu zahvaljujemo. STANE STRAŽAR 1962 Ob prvi številki! List, katerega prvo številko vam s tem predstavljamo, je nastal iz potrebe, ki se je že dolgo kazala. Vedno večja dinamika celotnega našega gospodarskega in družbenega življenja, vedno večja odgovornost komune pri urejanju in usmerjanju zadev s svojega področja ter vedno večje sodelovanje vseh občanov pri upravljanju, tako v gospodarskih, kakor tudi v političnih in upravnih organih, svetih in komisijah je pokazalo, da je dobra obveščenost vseh občanov osnovni pogoj za nadaljnji nemoteni in skladni ekonomski in družbeni razvoj komune. Najboljše in najbolj neposredno obveščanje in prek njega tudi usmerjanja volivcev pa je lokalni časopis, ki najde pot v vsako hišo in k vsakemu človeku. Ta obravnava perečo lokalno problematiko, ki registrira vse, kar se pomembnega dogodi v občini, zna pohvaliti, kar je dobrega in grajati kar je slabo; zna prisluhniti mnenju ljudi in ga posredovati širokemu krogu bralcev v občini. Lokalni časopis mora pokazati na probleme in nakazati njihovo rešitev, mora znati mobilizirati občane za določene skupne akcije, v prvi vrsti pa jih mora sproti obveščati o delu organov upravljanja, v katerih sodelujejo voljeni odborniki in člani, da bi bili volivci seznanjeni z delom in aktivnostjo njihovih zastopnikov in da bi lažje usmerjali njihovo delo. Zato bo naš »Občinski poročevalec« obravnaval le domače zadeve. Poročal bo o delu in sklepih občinskih političnih in upravnih organov. Objavljal bo odloke občinskega ljudskega odbora, poročal o stanju gospodarstva v občini, o uspehih in težavah delovnih kolektivov, dajal občanom nasvete in priporočila, razpravljal o družbenem planu in proračunu občine, o davčni politiki, zdravstvu in socialnem skrbstvu ter stanovanjski izgradnji. Mnogo prostora bo odmerjenega poročilom o delu društev in organizacij, objavljal bo sodno in kriminalno kroniko, podatke o gibanju prebivalstva, podatke o porokah, o šolstvu in vzgoji, o turizmu in gostinstvu, o gospodarskih problemih na vasi, prinašal bo zgodovinske in zemljepisne zanimivosti, prispevke o delavskem gibanju in NOB na področju naše občine. V posebni rubriki bomo objavljali poročila o športu in telesni vzgoji, del prostora pa bo rezerviran za prispevke naših najmlajših. Stalne rubrike bodo tudi: »Prispevki bralcev«, » Vprašanja, ki čakajo odgovora«, »Drobne vesti«, »Mali oglasi, preklici in posredovanja«, »Čestitke, zahvale, proiz-vedbe«, »Kino sporedi« ter še razne druge zanimivosti. List bo živel od prispevkov svojih sodelavcev, sodelavci pa naj bodo vsi občani naše komune. Zato vabimo vse k sodelovanju. Vsak dopis, vsako v njem izraženo mnenje nam bo dobrodošlo. Hvaležni bomo tudi za kritiko objavljenih sestavkov in po potrebi objavili tudi drugo mnenje. Pestrost in zanimivost glasila je torej odvisna od sodelovanja najširšega kroga občanov. Zato uporabljajte to našo novo javno tribuno in prek nje podajajte svoja mnenja in predloge. Vse dopise naslavljajte na: Zavod za gospodarsko propagando, Dom Žale, kolodvorska c. 6. Odgovorni urednik Obt. Por. leto, 1, št. 1 Sovjetska delegacija na poti skozi Domžale Več tisoč prebivalcev občine Domžale je pozdravilo prvega oktobra 1962 na poti od Trzina do Trojan sovjetsko delegacijo pod vodstvom predsednika prezidija .*"•« <* ' Vrhovnega sovjeta ZSSR Leonida lljiča Brežnjeva, katero so spremljali Aleksander Rankovič, sekretar (K ZKS Miha Marinko ter drugi jugoslovanski politični predstavniki. Ob 9.30 se je dolga kolona avtomobilov z gosti ustavila v Domžalah na trgu pred spomenikom, kjer jih je pozdravil sekretar občinskega komiteja ZKS Mira Var-šek. Obč. Por. leto 1, št. 1 1963 Potna dovoljenja in šoferski izpiti odslej v Domžalah Že v začetku preteklega leta so tajništva za notranje zadeve okrajnih ljudskih odborov večino upravnih poslov dejansko prenesla v pristojnost občinskih upravnih organov, pristojnih za notranje zadeve in s tem močno približala te službe občanom. V letošnjem letu pa se ta proces še poglablja. Tako je obč. ljudski odbor Domžale že doslej sprejemal vse vloge za izdajo potnih listov in jih posredoval Tajništvu za notranje zadeve OLO Ljubljana v rešitev. Letos s 1. 1. 1963 pa je upravni organ za notranje zadeve občinskega ljudskega odbora v Domžalah po pooblastilu TNZ OLO Ljubljana postal pristojen tudi za reševanje vseh vlog za izdajo potnih listin. S prenosom teh poslov na občinski ljudski odbor je znatno skrajšan čas, ki je potreben za rešitev vlog, saj je bila ustrezna služba tajništva z velikim številom tovrstnih vlog močno obremenjena. Obč. Por.: leto 2, št. 1 V Radomljah grade novo šolo ObLO Domžale je pričel zidati šolo na terenu, kjer rasto Nove Roje. Sredi poletja lanskega leta so delavci gradbenega podjetja Bežigrad iz Ljubljane pričeli z izkopnimi deli, kratke tedne kasneje pa so že postavljali temelje za novo zgradbo. Dogodek je tiste prve avgustovske dni prijetno presenetil večino staršev in drugih prebivalcev. Šolo gradijo, je šlo od ust do ust. Marsikatera aktualna zadeva je spričo te gradnje dobila drugorazredni pomen. Za bralce Občinskega poročevalca smo si tudi mi podrobneje ogledali to gradnjo. Na desnem bregu Bistrice pri radomeljskem mostu je v urbanističnem načrtu za Nove Roje rezerviran prostor za šolo. Šola raste - morda hitreje kot Nove Roje, je pa tudi potrebna, saj sega njen šolski teritorij proti jugu do razbreme-nilnika Pšate, na vzhodu do Količe-vega in Črnelega ter dalje do Rov in Rudnika ter Homca in po železniški progi zopet do razbremenilnika Pšate. Na tem okolišu živi okoli 3250 prebivalcev. Obč. Por.: leto 2, št. 1 Obisk visokih gostov V dneh od 21. avgusta do 3. septembra 1963 je bil na obisku v Jugoslaviji prvi sekretar CK KP SZ in predsednik ministrskega sveta ZSSR, Nikita Sergejevič Hruščov s spremstvom. V petnajstih dneh bivanja pri nas so si visoki gostje ogledali skoraj vso Jugoslavijo. Na svoji poti niso spoznavali samo lepot naše domovine, ampak so videli tudi strahotno razdejanje potresa v Skopju. 30. avgusta 1963 so visoki gostje potovali tudi skozi domžalsko občino. Okoli 9.20 je kolona avtomobilov peljala goste skozi Domžale. Pred spomenikom je bilo polno ljudi. Tu so se zbrali pionirji in predstavniki občine, ki so kolono tudi ustavili. Gromovito ploskanje in vzklikanje je pozdravilo predsednika Hruščova in maršala Tita, ko sta stopila iz avtomobila. Enako navdušeno so pozdravljali tudi Nino Petrovno in Jovanko Broz ter druge goste. Sredi Domžal smo gledali med nami dva državnika, revolucionarja, neumorna borca za pravice delovnega človeka, za socializem, za miroljubno sožitje med narodi in za mir na svetu. Obč. Por.: leto 2, št. 8 Začetek gradnje komunalnega centra v Domžalah Po večletnih pripravah so delavci podjetja Tehnika iz Ljubljane končno zasadili prve lopate in pričeli z gradnjo prvega dvoranskega objekta v sklopu bodočega komunalnega centra, ki bo obsegal poleg tega objekta še zgradbo, namenjeno za veleblagovnico, center družbene prehrane, dom družbenih organizacij, športna igrišča in letni kino. Med pripravami, ko je bilo izgovorjenih mnogo besed »za« in »proti« prejšnji in sedanji zasnovi, je bilo rešeno tudi poglavitno vprašanje financiranja. Za zdaj velja to le za prvi in drugi objekt tj. za dvorano in veleblagovnico, medtem ko je vprašanje za druge objekte še naprej odprto. Toda vsi vemo, da je težje začeti kot nadaljevati ter zato lahko upamo, da bo reševanje tudi te zadeve sedaj hitreje napredovalo. Obč. Por.: leto 2, št. 9 1964 Kmalu začetek gradnje zdravstvenega doma 3. maja je razpravljal o gradnji gradbeni odbor in sprejel sklep, da se v najkrajšem času razpiše nate- Mengeš je končno dobil zdravo pitno vodo Kako je gradnja potekala: Prvi sestanek, kjer so obravnavali gradnjo vodovoda, je bil 28. 2. 1956 pri Upravi za investicije LRS. Tu so bili določeni deleži financiranja in organizacija bodoče vodne skupnosti. Iniciativni odbor je bil imenovan izmed zastopnikov prizadetih interesentov dne 24. 5. 1956 v Cerkljah. Ožji iniciativni odbor so sestavljali: Tone Blejc, Franc Logar, Srečko Cerar, strokovna zastopnika pa sta bila pok. ing. Stojan Guzelj in ing. Milan Pajk. Prvi investicijski gradbeni program je projektiral ing. Stojan Guzelj, potrjen pa je bil od Izvršnega sveta LS LRS že 28. 2. 1953. Ta program je predvideval oskrbo z vodo Komende, Vodic in Mengša, ojačenje vodovodnega sistema na levem bregu Kokre in Save ter vodooskrbo letališča Brnik. Na slavnostni seji občinske skupščine v Mengšu ob proslavi občinskega praznika 1964 je ta vodovod dobil ime po Kokrškem odredu, ki je operiral na tem področju in se imenuje »Vodovod Ko-krški odred«. Obč Por: leto 3, št. 8 tere plačujejo akontacije. zdaj s Obč Por Proslave ob dnevu Kot vsako leto sml praznovali praznik r< november v znamen zmag, z izleti ali v dru, nem razpoloženju. Čuden in neprijeten1 so imeli izvajalci v Mengšu, kjer je bik manj ljudi kot na odrt bilo otrok, ki so se W nadzorstva, kot med šol rom podili sem in tja, rana skoraj prazna. Obč Por Novi dinar Z novim letom je bi met nov denar, kateregi vrednost je stokrat vecf denarja. Staremu petti' ustreza sedaj bankovec1 dinarjev, tisočak je sed za 10 novih dinarjev/ vreden 5 novih dinarjf nar (starih 100 dinarje1 par (starih pet dinarje! v obtoku novi kovanci, denar sta sedaj enake1 iiifunt«UUki «4jMr — OriMrani aredaik Hitu rMi - likaj. >"k< . Cc«a M li.k.ra. poba GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNA 1965 Popis stanovanj V ponedeljek 13. XII. 1965 so v občini Domžale začeli popisovati stanovanja in poslovne prostore. Popisal jih bo Zavod za stanovanjsko gospodarstvo in poslovne prostore Domžale v času od 13. do 23. decembra 1965. Zavod bo ugotovil realne površine stanovanj oziroma poslovnih prostorov, hkrati pa bo URADNI VESTNIK ^«1 PRILOGA OBČINSKEGA POROČEVALCA. GLASILA OBČINSKEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOM?ALE čaj za oddajo gradbenih in obrtniških del za novi objekt. Letos bomo v 1. etapi začeli graditi prvi glavni objekt, oba stranska paviljona pa bi prišla na vrsto prihodnje leto. Sredstva za gradnjo bodo zagotovljena. Obč Por: leto 3, št. 5 ugotovil njihovo kakovost, opremljenost, lego in število stanovalcev v posameznih stanovanjih. S popisom zbrano gradivo bo rabilo za poznejše ugotavljanje vrednosti stanovanj, kar bo osnova za ugotavljanje novih stanarin, za ka- čilno sredstvo, zato md cene vsega blaga oznaf in starih dinarjih. Stal postopoma vzet iz prej menjan z novim, ta li, bo trajala nekaj let. Novi dinar je otrok rt Obč ?« Zahtevamo, zahteV Zahtevamo novo \ varno vodovod, zahte' tev ceste, zahtevamo i zahtevamo, zahtevami? Take ali drugačne z? stavljajo na zborih obč' gih sestankih. Redki ' kjer razpravljajo o terf diti zahtevam, kako m mezne zadeve. Naj* vlada mišljenje, da se ij reševati nekje drugje ii* biti samo dovolj glasef ugodijo. obč ppi V novi dvorani v I bo od 29. aprila d< 1966 DOMŽALSKI MAJSIj Seznam sodelujočih zagotavlja bogato i trošnega blaga! Obč Po Ljubljanska 59 61230 Domžale MARKET DOMŽALE Cesta talcev 11 Vabimo vas, da nas obiščete v našem marketu in diskontu v Domžalah, na Cesti talcev 11. či< Pripravili smo vam pestro ponudbo delikates, itd. po konkurenčnih cenah. MARKET DOMŽALE Olje Cekin 1/1 Radenska 1/1 Pivo Union 0,5 I Stil 1/1 VinoOro belo 1/1 Buteljka Laški Rizling 0,71 Pralni prašek Ritmo 3/1 (uvoz Švica) Čokoladne napolitanke 500 g Keksi Domaćica čok. 350 g Bonboni Sladka tajna 100 gr Obiščite nas v marketu od 7,30 do 19,30, o^ nedeljah od 8,00 do 12,00 ure. Vsako nedelj^-V diskontu, ki je odprt od 7,00 do 17,00 ure, o1 Pa boste opravili družinske nakupe po diskontnif Nagradno žrebanje za kupce v Cedamovifok market in diskont Domžale, market Kamni®« Vsak kupec, ki bo v času od 12. 11. do kon{ poslovalnicah opravil nakup v vrednosti' gradno žrebanje z bogatimi nagradami. 1. nagrada: polletni družinski nakup v Ced 2. nagrada: motorno kolo 3. nagrada: videorekorder in še veliko drugih privlačnih nagrad. Pričakujemo vas! L /lamnik 13 Por I 1967 O kritičnosti komunistov Brionski plenum ni zadal samo udarca okorelim, ozkosrčnim in ne-življenjskim političnim težnjam za krepitev vloge države v družbenem ter gospodarskem življenju, ampak je povzročil tudi sprostitev kritičnih energij naših ljudi, s tem pa tudi politične odgovornosti slehernega organizma v naši razvijajoči se samoupravni družbi in še posebej osebne, politične odgovornosti slehernega vodilnega delavca - funkcionarja za njegovo delo. Obč Por: leto 6, št. 2 Odgovornost Že dalj časa je v naši vsakdanjosti precej zanimivo in nadvse pereče vprašanje osebne odgovornosti; konkretne pa tudi tiste, katere merila za njeno presojanje leže v globinah človekove etike in morale, za katero pravimo, da bi v socialistični družbi morala biti socialistična. Za tisto - konkretno osebno odgovornostjo - obstajajo več ali manj ustrezna in uzakonjena merila in kriteriji, s katerimi je omogočeno večinoma uspešno ugotavljanje prestopkov proti njej. Zdi se, da je tudi prestopek proti oni drugi - recimo ji iracionalni osebni odgovornosti - če že ne hujši - vsaj enako težak. Obč Por: leto 6, št. 10 Leto L — St 1. — Domžale 5. XI. 19« N&TVA OBČINE DOMŽALE PO 1968 Ukinitev železniškega prometa na kamniški progi? Dobri stari kamničan, ki si prek 70 let zvesto služil potrebam ljudi in gospodarstva naše doline, težko si bil spočet, nemir, a tudi napredek si prinesel med nas, zvesto si nam služil in marsikomu si pripomogel do boljšega kosa kruha. Sedaj pa so ti, vsaj tako pravijo, dnevi šteti. Odslužil si, tvoje pomoči ne potrebujemo več. ALI JE RES TAKO? Še pred leti smo si dejali: »Kam-ničanu je potrebna modernizacija. Stare parne in sopihajoče lokomotive, v glavnem tiste, ki niso bile kos zahtevnejšim nalogam in ,ren-tabilnejšim' progam, naj tudi na tej progi nadomestne moderni motorni vlaki, moderno imenovani tudi ,ši-nobusi'.« In res se je tudi to zgodilo. Vendar je bil to le labodji spev umirajočega veterana, ki je vse sile žrtvoval za svoje močnejše brate, na stara leta pa je ostal sam in mu nihče ni voljan dati podpore (dotacije)! Obč. Por.: leto 7, št. 1 -k čistil, papirne galanterije SIT 114,00 SIT 39,93 SIT 43,07 SIT 53,57 SIT 75,14 SIT 188,20 SIT 669,83 SIT 206,77 SIT 189,50 SIT 42,51 )P 7,00 do 16,00 ure, ob m- o'Pa od 7,00 do 12,00 ure, ir ilblcah: štručka, Logatec, rfra I. 1992 v Cedamovih i' S/T, bo vključen v na- 1969 O odgovornosti uredniškega odbora V zadnjem času so se pojavile v Občinskem poročevalcu polemike o nekaterih negativnih pojavih na območju občine, vzporedno s tem pa so se v političnih in vodstvenih vrhovih občine razvile tudi določene diskusije oziroma kritike na vsebinski in idejni koncert Občinskega poročevalca. Pojavljajo se vprašanja, čigavo glasilo je to, ali je to glasilo SZDL, občine kot teritorialne enote, Delavske univerze kot izdajatelja, uredniškega odbora ali kakšne druge oznake skupine ljudi. Najprej razčistimo kdo je kdo! Občinski poročevalec je glasilo SZDLK občine Domžale, ki je kot del političnega vodstva občine odgovoren za idejni in vsebinski koncept. Jasno je, da mora biti ta koncept v soglasju z drugimi občinskimi forumi. Če pa med temi forumi ni soglasja, ga pač morajo doseči, ne pa odgovornost zvračati drug na drugega. Obč. Por.: leto 8, št. 9 Moravče bodo dobile novo asfaltno cesto Že med tiskom te številke smo prejeli zadnjo, nadvse razveseljivo novico - Moravče bodo dobile asfaltno cesto? In če bo šlo vse po sreči, se bodo dela začela še ta mesec, končana pa naj bi cesta do občinskega praznika 27. julija 1976. Tako se bo želja prebivalcev Moravske doline, želja, stara zdaj že desetletja, izpolnila. O pomembnosti te ceste ne kaže izgubljati veliko besed. Zdaj nekam ob stran od velikih prometnih žil potisnjena dolina, se bo tesno navezala na domžalsko industrijsko območje in približala večjim središčem. S tem se bo zanjo odprlo mnogo širše tržišče, približala se bo delovnim mestom, pa tudi sama se bo odprla navzven, zlasti za mnoge obiskovalce in turiste. Saj po naravni lepoti slovi le malokatera dolina tako kot Moravska. Obč. Por.: leto 8. št. 7 1970 OBČANI! Občinski poročevalec odslej dalje lahko dobite v vseh naših trafikah. Tam so vam na razpolago tudi načrti cest in ulic Domžal in okolice, ki jih je natisnila nova tiskarna Delavske univerze v Domžalah Obč. Por.: leto 9, st. Majski sejem v hali Trgovsko podjetje »Napredek« je v domžalski hali letos v prvi polovici maja spet organiziralo spomladanski sejem in s tem obnovilo tradicijo sejmov in komercialnih prireditev v tem objektu. Za sejem je bilo posebno med okoličani mnogo zanimanja in tudi poslovni uspeh ni izostal. Moravče so dobile svojo cesto! Zastave plapolajo... Zastave plapolajo v vetru, visoko mlaji se pozibavajo - praznik je. Kaže, da je vsak holmiček, vsak grm, vsaka domačija praznično razpoložena. Ljudje, hodijo vzravnani, ponosni. Dobili so nekaj, kar so že dolgo pričakovali, na kar so že leta, celo desetletja čakali, dobili so nekaj, kar bo ostalo njim... Asfaltna prevleka nove ceste je nared. Pripravljena je sprejeti težka bremena tovornjakov in velike hitrosti lahkih limuzin, postala je prijatelj jeklenibkonjičkov - velikih in majhnih, postala je prijatelj človeka, ki živi tu - in tistega, ki se bo pripeljal sem le konec tedna - na vikend, da se po napornem delu spočije v objemu šumečih gozdov nabere dovolj moči za delo. Obč. Por.: leto 9, posebna št. Kaj prinaša občinski poročevalec? Občinski poročevalec je list, ki izhaja na amaterski bazi. Časopis nima nobenega stalno zaposlenega, ne novinarja in ne urednika. Za urejanje v viršem smislu prejema honorar edino odgovorni urednik. Opravlja pa vse posle, ki so pri drugih listih sicer ločeni. Je novinar, kronist, je lektor, ureja časopis in opravlja vse druge tehnične posle, obenem pa še zastopa list kot odgovorni urednik. Člani uredniškega odbora, ki odločajo o objavi prispevkov in razpravljajo o konceptu lista ter o drugih zadevah s tem v zvezi, sodelujejo popolnoma prostovoljno. Za svoje delo ne prejemajo nobenega plačila. Seveda ne urejajo posameznih strani (kot pri nekaterih drugih listih), dajejo pa lahko pripombe in smernice k urejanju. Obč. Por.: leto 9, št. 9 1971 Ravnali so nepravilno Izvršni odbor SZDL Lukovica je na svoji zadnji seji, kateri so prisostvovali predstavniki vseh druž-beno-političnih organizacij in predstavniki gasilske zveze občine Domžale, obsodil ravnanje PCD Lukovica. Le-ta je namreč dal svoj gasilski avto krstiti po cerkvenem obredu. Ta akt je najprej obsodila verska komisija, nato pa tudi Svet za splošne zadeve pri skupščini občine Domžale. Politični aktiv, ki se je sestal skupno z gasilci v Lukovici, je razpravo pričel po mojem prepričanju zgrešeno. Za vsako ceno so namreč hoteli odkriti tovariša, ki je dejanje PGD Lukovica opisal in pri tem tudi odbor Gasilske zveze občine Domžale ni imel jasnega stališča do omenjenega dejanja. Z oslanjanjem izključno na statut gasilske zveze Slovenije, ki ureja odnose znotraj organizacije, je dokazal, da ne razume bistva ustavnih določil SFRJ o ločitvi cerkve od države. FRANC GABROVŠEK Obč. Por.: leto 10, št. 1 V Domžalah koši za smeti Po Domžalah so te dni namestili veliko posod za odpadke. Želja Turističnega društva je, da bi občani odpadke metali v te posode in s tem pripomogli, da bi bil naš kraj bolj čist, kot je bil dosedaj Obč. Por.: leto 10, št. 5 Temeljni kamen za šolo Rodica 19. aprila je predsednik občinske skupščine Albin Klemene »zabeto-niral« temeljni kamen za novo šolsko poslopje na Rojah, ki bo že 1. februarja 1972 sprejelo učence pod svojo streho Obč. Por.: leto 10, št. 5 Stališča skupščine občine Domžale Skupščina občine Domžale je dne 7. septembra razpravljala o akciji, ki jo je iz naše občine vodil Cene Matičič, ki je bil tudi prisoten na tej seji. Sprejela je naslednja stališča: 1. Skupščina občine Domžale se ne strinja z načinom zbiranja dodatnih kandidatov za predsedstvo SFRJ, ker se organizatorji niso vključili v predhodne razprave. 5. Zaradi tega skupščina občine ugotavlja, da tovariš Cene Matičič ne more več uživati zaupanja občinske skupščine Domžale. Od 56 prisotnih odbornikov obeh zborov občinske skupščine Domžale so bili 3 proti, 10 se jih je vzdržalo, ostali pa so se strinjali z navedenimi stališči, ki jih je predlagalo predsedstvo skupščine občine Domžale. Obč. Por.: leto 10, št. 7 Temeljni kamen šole Temeljni kamen za domžalsko šolo je ob navzočnosti učencev domžalske I. osnovne šole in številnih predstavnikov položil predsednik Sob Domžale, Albin Klemene, po končani slovesnosti v Domžalah pa so vsi udeleženci odšli še v Mengeš, kjer je predsednik zasadil prvo lopato za novo mengeško osnovno šolo, ki jo bo prav tako gradilo Gradbeno podjetje OBNOVA. Obč. Por.: leto 10, št. 9 1972 Za večjo socialno enakost - zelena luč?! Premoženjske, dohodkovne in druge socialne razlike v naši družbi so dosegle takšno ekonomsko, politično in človeško razsežnost, da je od uspešnosti in učinkovitosti odpravljanja njihovih vzrokov in posledic odvisno, v katero smer se bo razvijala naša skupnost, kako hitro bomo nadaljevali z izgradnjo socializma. Ali bomo dovoljevali povečevanje sedanjih socialnih razlik, ki niso posledica razumljivih vzrokov (npr.: različnih sposobnosti ljudi, različne produktivnosti) ali pa bomo prižgali rdečo luč za vse vrste socialnih neenakosti, neupravičene dohodkovne razlike itd? Obč. Por.: leto 11, št. 1 KOLEDAR PREDVOLILNIH PRIREDITEV, ki jih organizirajo SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI v sodelovanju s SLOVENSKO LJUDSKO STRANKO IN NARODNODEMOKRATSKO STRANKO v občini Domžale Občanom se bodo predstavili kandidati: Za državni zbor: - SKD: g. Matjaž KARLOVŠEK g. Janez dr. VASLE - SLS: g. Ciril SMRKOLJ g. Jurij BERLOT - NDS:g. Anton TOMAŽIČ Za državni svet skupni kandidat SKD, SLS in NDS g. mag. Ervin Anton Schvvarzbartl. SOBOTA, J 4.11. 1992 ob 17. uri v Gasilskem domu na ROVAH Gost večera bo g. Nace Polajnar. Ob tej priliki bomo ustanovili KO SKD Rova SOBOTA, 14.11.1992 ob 19. uri v Gasilskem domu na HOMCU. Gosta večera bosta g. Nace Polajnar in prof. dr. Anton Stres, ki bo predaval o temi OSEBA IN DRUŽBA. Ob tej priliki bomo ustanovili KO SKD Homec in MKD Homec TOREK, 17.11.1992, ob 18. uri v Hali komunalnega centra DOMŽALE PETERLE V NAŠI OBČINI s kulturnim programom. PETEK, 20. 11. 1992, ob 19. uri v Kulturnem domu na MočilnikuvDOBU Predavanje g. Karla Smolleja z naslovom SLOVENIJA V OČEH SVOJIH SOSEDOV TOREK, 24. 11. 1992, ob 19. uri v Osnovni šoli BLAGOVICA Obravnavali bomo KOMUNALNO PROBLEMATIKO SREDA, 25.11. 1992, ob 19. uri v Kulturnem domu LUKOVICA Obravnavali bomo KOMUNALNO PROBLEMATIKO ČETRTEK, 25. 11. 1992, ob 19. uri v Gasilskem domu IHAN Pogovarjali se bomo o KRAJEVNI PROBLEMATIKI PETEK, 27.11.1992, ob 19. uri v Kulturnem domu MENGEŠ Okrogla miza na temo LOKALNA SAMOUPRAVA predavatelj bo dr. Lojze GOSAR SOBOTA, 28. 11. 1992, ob 19. uri v Dvorani Krajevne skupnosti TRZIN Predavanje in okrogla miza na temo ZDRAVSTVENA VARNOST PO LETU 1993 Predaval bo dr. Franc CUKJATI NEDELJA, 29. 1 1.1992, ob 17. uri v Kulturnem domu MORAVČE Okrogla miza na temo DENACIONALIZACIJA Velika predstavitev kandidatov SLS, SKD in NDS v dvorani Komunalnega centra bo ob 20. uri, po zaključku državnega prvenstva v prostem plezanju. Predstavili se bodo tudi predsedniški kandidati naših strank. Predstavitev in zabavo bo vodil humorist Toni Cašperič. Organizator prireditve je SLS. ČETRTEK, 3.12.1992, ob 19. uri v Kulturnem domu na VIRU Okrogla miza na temo LASTNINJENJE Občanke in občane vabimo, da se naših prireditev udeležijo v čimvečjem številu in aktivno sodelujejo pri obravnavanih tematikah ZA NAŠ SKUPNI BOLJŠI JUTRI. Volilni štab SKD občine Domžale v sodelovanju s SLS in NDS občine Domžale trgovina KNOFEK Trzin, Ljubljanska 16 (nasproti CimosNCitroen servisa) Nudimo vam: * metražo: - volneno blago, blago za plašče (že od 3.829 SIT dalje), - materiale za trenirke, posteljnino (že od 676 SIT dalje), - diolen, žamet (jesenski odtenki), pliš (že od 982 SIT dalje), yersy (od 578 SIT dalje) - več kot 300 vrst gumbov, nad 100 odtenkov volne in sukancev, pribori za pletenje... - revije za ženske (Burda, Stop, Jana, Antena, Lady...) Odprto vsak dan od 10. do 19.30. ure in ob sobotah od 8. do 13. ure ter tudi vsako NEDELJO od 9. do 12. ure. Modno svetovanje in šivilja: vsako sredo in soboto. Možnost plačila na tri čeke brez obresti! NOVO * NOVO * NOVO * NOVO * NOVO * * NOVO * * NOVO * MENJALNICA (DEM, USD, LIT, SFR, ASCH, FFR ...) Posebna ponudba za dan Sv. Miklavža! VABLJENI * VABLJENI * VABLJENI * VABLJENI * VABLJENI * 14 /lamnik Kultura K Slikarski žur v imenu sonca pod streho Prireditev, ki je nosila ime Slikarski žur V IMENU SONCA, bi se morala odvijati v počastitev letošnjega tedna otroka. Vendar organizatorji - KNJIŽNICA DOMŽALE, TOVARNA HELIOS IN SLIKARSKA ŠOLA VERE TERSTE-NJAK JOVIČIČ - niso imeli sreče. V soboto, 10. oktobra, je deževalo, zato so prireditev preložili za en teden. Pa tudi v petek, 16. oktobra, ni bilo nič bolje. Tako bi bilo najbolje, da bi prireditev nosila ime V imenu dežja. Pravzaprav pa nič hudega. Organizatorji so otrokom, ki so si zaželeli risati, na stežaj odprli Likovno razstavišče Domžale. In tako so v petek Domžale zadihale s slikarstvom. V Likovnem razstavišču je s svojimi mladimi umetniki Vera Terstenjak- Jovičič prikazala, kako je mogoče s Helioso-vimi, olju prijaznimi barvami barvno oživiti in obarvati najrazličnejše materiale: od lesa, gline, stekla, pobarvali so stole, platna - pa tudi tlem v razstavišču ni bilo prizane-šeno, na žalost. Materiale so kot sponzorji prispevali Stol Kamnik, Lončarsko podjetje Komenda, Obrtno podjetje Mengeš, Induplati Jarše in Papirnica Količevo. K sodelovanju in barvanju so bili povabljeni tudi drugi mladi obisko- valci. V razstavišču je bila na ogled priročna razstava knjig s področja likovnih dejavnosti in priročniki za delo z različnimi materiali, ki so jo pripravili v Knjižnici. Prireditev sta podprla tudi Izvršni svet Domžale in Napredek Domžale. Pred Likovnim razstaviščem Domžale pa je mlade čakalo še presenečenje v obliki palačink, ki so jih pekle kuharice iz Heliosa z novim spra-vem za pečenje iz programa Sončni cvet. Preizkušnjo je sprav dobro prestal in speče-nih je bilo več sto palačink za mlade slikarje. Prireditev, ki je imela namen popularizirati likovno ustvarjalnost med mladimi, je uspela. Mladi so barvali, na voljo jim je bilo toliko barve, kot so si lahko samo želeli. Spoznali pa so tudi, da so barve, ki prihajajo iz Heliosa, prijazne, saj so narejene na vodni osnovi, pa tudi uporabne. Otroci morajo barvati, to je del njihove igre in aktivnosti, za njihov razvoj tako nujno potrebne kot hrana, gibanje ali obleka. Odrasli pa moramo njihova dela ceniti, jih poskušati razumeti in se jim tudi prek njihovega likovnega izražanja približati. Kajti otroci prek svojih risbic govorijo tudi o tem, kaj mislijo o nas. Cveta Zalokar - Oražem Foto: Igor Lipovšek ZANIMIVO RELIGIOLOŠKO PREDAVANJE V KNJIŽNICI DOMŽALE Sveti Gral - to je pot, večno iskanje Sedanji trenutek je prepoln spraševanja o smislu bivanja in iskanju božjega, ob tem pa tudi nesmrtnega. Izteka se nek čas in neko zaokroženo obdobje, kar še posebej velja za zahodno civilizacijo. Pri tem si daje v razmislek tako staro vero in hrepenenje, obenem pa upa, da se dviga na višjo raven razumevanja same sebe. Z vsem tem pa se je človek v svoji zgodovini vedno ukvarjal. Še posebej intenzivno je bilo to v srednjem veku, ki pa ga je kasnejše raci-onalistično usmerjeno obdobje dodobra zakrilo in potisnilo v pozabo. Mu nadelo negativistični predznak mračnjaštva in inkvizicije, ki pa še zdaleč nista njegovi bistveni značilnosti. V okviru cikla predavanj, ki jih je pripravilo religiološko društvo in so potekala spomladi v Cankarjevem domu, je Knjižnica Domžale povabila dr. Marka Uršiča, filozofa, religiologa, pisatelja in esejista, ki je predaval o Svetem Gralu in njegovem iskanju, torej o enem ključnih simbolov srednjega veka. Sama tema je izredno zanimiva, na trenutke celo ten-dencionistična, še posebej v kontekstu pred leti prevedene knjige Sveti Gral in sveta kri. Vendar pa se je predavatelj spretno izognil vsem pastem, manipulativnim in Promocija šole in Domžal Že v prejšnji številki smo vam obljubili predstavitev informativne in propagandne zloženke, ki jo je pripravila Srednja šola Domžale. Danes je ta lična publikacija, ki v temeljnih skicah govori o programih izobraževanja na edini srednji šoli, ki jo imamo v občini, pred nami. Na prvi strani je poleg fotografij tipičnih poklicev (stru-garja in šivalke usnjene konfekcije), za katere izobražuje šola, tudi njen znak - stilizirana koža in zobnik. Druga stran prinaša osnovne podatke o strojnih poklicih, pouku, opremljenosti delavnic in povezanosti šole z obrtnim zaledjem. Tretji del je namenjen poklicem v usnjarski galanteriji in usnjarski in krznarski konfekciji. Zadnja stran predstavlja moderno učno tehnologijo, ki jo Srednja šola Domžale kljub kroničnemu pomanjkanju denarja pospešeno uvaja v svoj pouk. Zloženko na kartonu formata A-3 je v črnobeli tehniki natisnila tiskarna Delavske univerze Domžale. Besedilo sta napisali učiteljici na šoli: mag. Barbara Suša v slovenščini, prevod in adaptacijo v nemščini pa Zdenka Košir, prof. nemškega in angleškega jezika. Oblikovala jo je študentka Barišič iz Doba. Tekst in foto: IGOR LIPOVŠEK < Srednja šola Domžale < Dr. Marko Vušič med predavanjem o iskanju Svetega Grala Foto: IGOR LIPOVŠEK škandaloznim tendencam in ohranil rdečo nit svojega sprehoda skozi zgodovino legende o Svetem Gralu v okviru literarne in mitološke tradicije, ki se je iztekla ob koncu srednjega veka. Predavanje je bilo popestreno tudi z diapozitivi (slike prikazujejo Svetega Grala v najstarejših iluminacijah in fotografije gradov in pokrajin, kjer je bila legenda najbolj živa in so povezani z Gralom) prikazu je sledil fenomen Svetega Grala. Kaj sploh je Sveti Gral? Je nek nadnaraven predmet, ki so mu dajali različne forme: najpogosteje keliha, v katerega naj bi bil Jožef iz Arimateje lovil Jezusovo kri ob križanju, ali pa posode z zadnje večerje, pa tudi drag kamen z Luciferjeve krone, ki se je odkotalil ob njegovem padcu. Kasneje se okoli Grala splete vrsta literarnih del in legend, povezanih z vitezi (kralj Ribič), kraljem Arthurjem, Per-zivalom... V srednjem veku so o tem pisali najprej Cretien de Troves, VVolfram von Esc- henbach in vrsta drugih, upodobljen pa je tudi na številnih srednjeveških podobah. Vseskozi pa se je Grala držal prizvok mističnosti, uradna Cerkev pa je gibanje razglasila za herezijo. Vendarle pa je dr. Marko Uršič razvil zanimivo tezo o Gralu. Grala kot materializi-ranega predmeta najbrž ni in ga nikoli ni bilo. Gral je simbol iskanja in notranje želje po nesmrtnosti in je . nekak simbol večnega življenja. Je blizu, morda celo v nas samih, a ga ne vidimo in le težko najdemo. Zato so zlasti v zadnjem času preveliko pozornosti posvetili zunanjemu iskanju Grala, ljudem, ki naj bi ga hranili in tako spekulirali s človeško radovednostjo in senzacionalizmom. Toda iskanje Grala je v resnici duhovna pustolovščina, stvar duha in srca in pot k božanskemu - v sebi in kozmosu. Zato Gral nikoli ni bil dokončno spoznan in odkrit. Cveta Zalokar-Oražem »CMJIŽNICA DOMŽALE Prodaja piratskih kopij videokaset Slovenija počasi ureja vprašanje avtorskih pravic in se končno tudi na tem področju približuje evropskim standardom. Med najbolj neurejena področja spada videotečna dejavnost. Ker menimo, da moramo biti knjižnice prve, ki bomo spoštovale in poskrbele za spoštovanje pravic avtorjev, smo se odločili, da bomo izposojali samo še legalne kopije. Prav zato smo pripravili VELIKO RAZPRODAJO PIRATSKIH KOPIJ najrazličnejših filmov in risank po ENOTNI CENI 250 tolarjev. Knjižnica v Moravčah odprta dlje Na pobudo moravske osnovne šole je knjižnica v Moravčah odprta od začetka oktobra dalje. Tako jo lahko obiščete vsako SREDO med 12. in 18. uro. Obisk se je močno povečal, torej je bila odločitev dobra. SPODNJA SLIVNA Boris rad prepeva Predstavljamo Vam, bralci SLAMNIKA, našega mladega pevca Borisa REBERŠKA, Hribi pri Trojanah. Boris ima le osem let, obiskuje 2. razred Osnovne šole v Blagovici. Ta je javno nastopal že večkrat na prireditvah v šoli v Blagovici in na Trojanah za osmi marec. Uspešno je nastopil 6. septembra 1992. leta na prireditvi »Petje in glasba-GEOSS« v Spodnji Slivni, na kulturnih dnevih. Med nastopajočimi se je pojavil tudi mali Boris in ob mikrofonu zapel NAŠ KUŽA in bil deležen pohval s ploskanjem publike. Za uspešen nastop je sprejel praktičo nagrado, katero mu je izročil gostilničar Stane PERC, ki se ukvarja s kmečkim turizmom »Kl-MOVEC«. Naj omenimo, da je bil to prvi javni nastop na središču Slovenije. Boris ga je brez treme odlično opravil. Sicer je s svojo mamico prišel le po naključju na Spodnjo Slivno in se tudi prijavil žiriji za nastop. Boris ob prvem nastopu Petje in glasba GEOSS Sp. Slivna Besedilo in slika: Jože Novak 61230 DOMŽALE LJUBLJANSKA 58 TEL: 061/721-204,712-499 FAX: 061/712-499 Lutkovna predstava Tudi letošnjo jesen in zimo bodo v Knjižnici Domžale potekale predstave v okviru lutkovnega abonmaja. Za začetek smo povabili Lutkovno skupino FRU FRU iz Ljubljane, ki bo najmlajšim odigrala 25-minutno igrico o RDEČI KAPICI. Otroci, vabljeni v sredo, 11. novembra ob 17. uri v večnamenski prostor Knjižnice Domžale. Novo - novo Opozarjamo vas na nekatere novitete, ki vas čakajo na naših policah: - med knjigami, ki se ukvarjajo s človekovim spoznavanjem samega sebe in osebnostno rastjo, vam priporočamo knjigo JOHNA PO-VVELLA z naslovom ZAKAJ SE TI BOJIM POVEDATI. - pri založbi Weiser je izšel nov slovenski roman avtorice Katarine Marinčič ROŽNI VRT. Mlada pisateljica je presenetila že leta 1989 s svojim prvencem TEREZA. Živi na Homcu pri Radomljah. - izšel je izbor slovenske znanstveno-fantastične in fantastične proze z naslovom BtODNJAK ZNANSTVENE FANTASTIKE. - vse, ki iščete informacije, obveščamo, da sta v knjižnici na razpolago PIRŠ - poslovni imenik Republike Slovenije in Poslovni imenik slovenskih podjetij, ki ga je izdal Gospodarski vestnik. - Andragoški center Republike Slovenije je izdal zanimiv in koristen priročnik - pregled vseh izobraževalnih programov za odrasle, ki jih najdete v Sloveniji. CVETA ZALOKAR-ORAŽEM Kultura /lamnik 15 IZTEKLI SO SE LETOŠNJI KONCERTI Madžari v Grobljah Kronisti in ocenjevalci letošnjih koncertov in drugih kulturnih dogajanj v Sloveniji zanesljivo ne bodo spregledali nastopov v Grobljah. Obiskovalci so z njih odhajali zadovoljni, ugodne so kritike in odmevi, snemala jih je tudi televizija. Prijetne in kakovostne glasbene večere, na katerih je bilo moč poslušati vrhunske domače in tuje umetnike, je v torek, 27. oktobra, zaključil madžarski komorni orkester Vesz-prem Strings iz Budimpešte. Zaigrali so enega najpopularnejših del svetovne komorne glasbe - Štiri letne čase sklada- telja Antonija Vivaldija. Baročni dragulj italijanske glasbe se prav gotovo zelo poda biseru slovenskih baročnih fresk, ki jih je s čarodejnimi potezami čopiča ustvaril Meng-šan Franc Jelovšek. Medtem ko se oko bogati s sprehodom od podobe do podobe, božajo ušesa zvoki Vivaldijeve pomladi, poletja, jeseni in zime. Izvedba budimpeštanskega ansambla verjetno ne pomeni vrha letošnjih koncertov v Grobljah, prav gotovo pa je učinkovita pika na koncu uspešnega petmesečnega muziciranja. Tekst in foto: IGOR LIPOVŠEK Z nastopom ansambla Vezsprem Strings se je končala letošnja grobeljska koncertna sezona (slika levo). Eden od viškov letošnjega muziciranja je bil prav gotovo nastop trobentača Stanka Arnolda s Tartinijem (slika desno) Spomenik talcem obnovljen V KS Mengeš so se lotili obnove pomembnih spominskih obeležij. Trenutno pripravljajo projektno dokumentacijo za Trdinov spomenik, lastništvo Staretovin grobnic pa še ni definirano, zato bo potrebno z obnovo še počakati. Za obnovo spomenika talcem (od Stareto-vega gradu proti Semesadikam) je naredil načrt Tomaž Mihelčič, predlog obnove pa Tone Benda. Neposredna okolica spomenika je bila prej zanemarjena, luči razbite, plošče zanemarjene. Sedaj so odstranjeni odvečni drogovi za zastave, plošča je granitna, prej je bila betonska, postavljena je talna vtičnica za priključitev ozvočenja. Talne svetilke so kot pri spomeniku padlih v 1. svetovni vojni. Na hribu bodo ločno postavljene stopnice za nastopajoče in gledalce. Postavljen bo tudi robnik v dolžini parcele. Pri obnovi tega spomenika je sodelovala KS Mengeš, Zveza borcev Mengeš ter Kulturno društvo Franca Jelovška. V soboto, 30. 10. 1992, smo se zbrali pri spomeniku talcem. V kratkem kulturnem programu je g. Marko Hribar obudil spomin na vse umrle mučeniške smrti v 2. svetovni vojni, hkrati pa je opozoril tudi na žrtve, padle v zadnji vojni za svobodno Slovenijo. V sedanjih spravah naj ne bi obujali nekdanjih sporov, pač naj si obljubimo, da bomo živeli strpno in složno. TATJANA SIVEC-STRMŠEK .ikovno Razstavišče L^omžale Slikar slovenske krajine in tihožitij V Likovnem razstavišču Domžale je bila v drugi polovici oktobra na ogled zanimiva prodajna razstava olj in akvarelov akademskega slikarja Petra Adamiča. Razstavo sta pripravili skupaj Knjižnica Domžale in Galerija Balantič iz Kamnika. Peter Adamič se je rodil v Ljubljani in diplomiral na Akademiji za likovno umet- Z otvoritve razstave Foto: Igor Lipovšek Vasica pod kamniškimi planinami nost v Ljubljani. Umrl je leta 1990. Na razstavi so bile na ogled večinoma slike s krajinarskimi motivi in tihožitja z gobarskimi, lovskimi in gostilniškimi motivi. Adamičeve krajinske slike so zastopane tudi na številnih koledarskih motivih in priložnostnih reprodukcijah. Zanj bi lahko rekli, da je slikar klasičnega izraza, zato je tudi priljubljen med tistimi ljubitelji slikarstva, ki prisegajo na razumljivo motiviko iz predmetnega sveta. Večina njegovih krajinskih motivov je krajevno spoznavna in vezana v večini na gorenjski prostor. Zlasti v zgodnejših delih je opazen vpliv profesorja Antona Gojmira Kosa, seveda pa je Adamič kasneje razvil povsem svoj in specifičen izraz, za katerega je značilna »kristalna čistost barvno umirjenih ploskev«, kot je v priložnostnem katalogu ob razstavi zapisal dr. Mirko Ju-teršek, ki je avtorja predstavil tudi ob otvoritvi. V kulturnem programu je na otvoritvi s slovenskimi narodnimi pesmimi nastopila citrarka Tanja Zaje. CVETA ZALOKAR - ORAŽEM DOM V ZEJAH ŽIVI Quo Vadiš Z znano radijsko oddajo QUO VADIŠ, v kateri so Domžalčani enkrat že uspešno nastopili, sta tokrat Simona Juvan in Milan Krape/ prišla v novi dom v Žejah, kjer so celotno radijsko ekipo, še posebej pa nastopajoče tekmovalce, pričakali prijazni domačini. Dom v Žejah je z okoliškimi domačijami živ spomenik neomajne volje preživeti in živeti lepše življenje, ki ga je prijaznejšega naredila tudi oddaja QUO VADIŠ. Zejani so bili gostitelji mladim iz Novega mesta in Domžal, ki so odgovarjali na vprašanja o življenju in delu Simona Gregorčiča, gotiki na Slovenskem, obnavljali svoje znanje o Gallusu in poznavanju Svetega pisma. Vse navzoče je pozdravil tudi Vlado Pečnik, novi dobski župnik, ki je resnično vesel pestrega kulturnega življenja-v župniji, katerega del je tudi že omenjena oddaja, saj mlade uči, bogati, spleta vezi, jim je v pomoč in jim hkrati prikazuje vse, kar je lepo. Marjeta Hren, Janez Eržen in Tomaž Pirnat, člani domžalske ekipe, pri pripravi jim je pomagal Pavle Pevec so pokazali veliko znanja, vendar premalo za borbene No-vomeščane, ki jim je tokrat res šlo. Pri interpretaciji Gregorčičevih pesmi je pomagal Zeljko Hrs, igralec Mladinskega gledališča, pri organizaciji pa poleg pridnih domačinov tudi Krajevna skupnost Dob in Pivovarna Union. Oddaja QUO VADIŠ je bila droben korak na poti do spoznavanja samega sebe, pa tudi lepa priložnost, da nedeljsko dopoldne preživimo drugače, kot sicer. Vsi, ki smo bili zraven, smo se imeli lepo. y Odšlo je vroče poletje in prišla hladna jesen Poletje je bilo resnično dolgo in vroče. Svetujem vam, bralci našega priljubljenega enome-sečnika, da ga delček skrijete v žep, da vas bo grel - spomin nanj v hladnejših dneh, ki že prihajajo. In dnevi bodo hladni, tudi če ne bo vremenske ohladitve. Najprej vas bo ohladil tuš, ko boste nakupovali vse, kar potrebujete za ozimnico. Potem boste z Občinske hiše prejemali sporočila, koliko ste še dolžni davčni upravi, ker so vas čez leto premalo oželi. Se bo še kaj našlo, da se boste do konca leta ohladili. In tako vam bo ostal le lep spomin na dolgo, vroče poletje. Vaš bralec JOŽE NOVAK Potopisno predavanje Knjižnica Domžale vabi na zanimivo potopisno predavanje Petra Kovača o potovanju po Avstraliji in Tasmaniji, ki bo v sredo, 18. novembra ob 18. uri v prostorih knjižnice. Popotnik bo pokazal preko 200 diapozitivov, prisluhnili boste lahko avtentični glasbi, ogledali pa si boste tudi nekatee zanimive predmete, ki jih je zbral na poti. RAZMIŠLJANJE K EKOLOŠKI AKCIJI MLIN zmlel Tita Mlada iniciativa pri Narodnih demokratih se je na hribu Sabotin nad Novo Gorico odločila, sedaj ne vem, ali pa politično osveščanje ljudstva, ki je toliko časa živelo pod tako imenovanim enoumjem, diktaturo in raznimi izumi, ki jih Narodni demokrati in ostali strankarski pripadniki tako radi pri-devate, ali pa očiščevalno akcijo kamenja, sestavljenega v parolo »Naš Tito«, ki je tako motila življenje celo v Furlaniji-Julijski krajini, kaj šele v Sloveniji, sedajšnji demokratični državi. Zares težko fizično delo ste gotovo zelo dobro opravili, očistili okolico in živalstvo se bo sedaj gotovo (tudi jaz upam) vrnilo nazaj in sonce bo čisto drugače sijalo - v celi Sloveniji, kako šele v Furlaniji-Julijski krajini. Morda se bo hrib Sabotin preimenoval v Stibričevo, kajti res je skrajni čas, da se otresemo starih komunističnih parol in zaživimo na nov, narodno demokratski način! KAJETANA RETTINGER, Jarčeva 12, Domžale (na izredno zahtevo ge. Rettinger-jeve članka nismo lektorirali) MLIN zmlel Tita še enkrat Ko se človek začne malo starati in živi skoraj celo življenje v enoumju, se mu kar malo odvali od srca, ko pre- bere kaj pozitivnega na nam nenaklonjenega časa. Da mladi sodelujejo, ko so mladi (MLIN) iz Nove Gorice povabili mlade Narodne demokrate (MLIN) iz Domžal za pomoč pri odstranitvi umetno znešenih skal, ki naj bi ponazarjale napis »Naš Tito«, ker to ni spomenik in je bilo v naravi, naravo pa moramo čuvati, je tako dejanje treba podpreti. Ne pozabimo, da Tito nikoli ni bil Slovenec, in je Slovenijo naredil le bratsko zmešnjavo, katere produkt so danes tu begunci in praznijo tudi naše žepe. Ker smo se s plebiscitom odločili za samostojnost, nam kult Tita ne more nič pomeniti, še več zaradi njegove diktature danes gazi in se v krvi utaplja Balkan. Zato Narodni demokrati (MLIN) nadaljujte, saj se vam bo verjetno še kdo priključil, da nas tudi biološki ne bo sram ped tujci, saj nas dobro opazujejo in dajte naravi kar je njenega, saj od tega vsi živimo. CERAR IVANKA 16 /lamnik Domžale INOVACIJA V GOBICI V MENGŠU Hvala vzgojiteljicam za prvi Jurčkov dan V sredo, 7. 10. 1992, so vzgojiteljice v Gobici Mengeš pripravile res prijeten dan. Vsak dan se imajo otroci v našem vrtcu lepo in vsak dan skrbijo vzgojiteljice za skladen razvoj in izobraževanje otrok na vseh starostnih stopnjah, pa vendar je bila ta sreda poseben dan - JURČKOV DAN V GOBICI. Z njim začenjamo projekt vzgojnega dela, katerega smo planirale :sko/i celo šolsko leto, vsako sredo z začetkom na prvo sredo v mesecu. Vse vzgojiteljice imajo v tem projektu posebne zadolžitve in velik obseg priprav in zato zaslužijo posebno pohvalo. Nekoliko imamo še težav s finančnim delom inovacije, vendar upamo na posluh sekretariata za družbene dejavnosti SO Domžale. Kaj so vzgojiteljice pripravile? Pri Olgi so otroci uživali ob glasbi, glasbenih instrumentih in glasbeno didaktičnih igrah, kjer so prepoznavali glas vrstnikov. Pri Jožici je bilo eksperimentalno delo in igra, kjer so spoznavali so- Ljubljana -Polje * Mengeš Telefon: 487-585 482-347 kove kolerabe, korenja, grozdja in jabolk po barvi, okusu in spoznavali celoten postopek pridobivanja soka od str-ganja in stiskanja dalje. Pri Janji so se učili umetnosti friziranja in britja v pravem frizerskem salonu. Pri Mojci so zares previjali dojenčke in se igrali in učili pravih družinskih odnosov med mamico in očetom. Pri Marti so pridobivali spretnost finomotorike ob nizanju in se učili pravih medsebojnih odnosov pri družabnih igrah. Pri Petri so pridobivali izkušnje z glino in oblikovali žoge, polže,... s popestritvijo pete spremljave, pri Metki pa so otroci pridobivali spretnost striženja. In kako so se imeli otroci? Zelo so uživali in veliko pridobili. Ves vrtec je bil njihov, od ene dejavnosti k drugi so prehajali po svoji presoji in želji. Zanimivi so bili interesi. Na začetku je največ otrok izbralo glasbo (20), 16 otrok finomotoriko, 13 otrok modeliranje, 10 otrok eksperimentalno dejavnost, 8 otrok oblikovanje pričesk, 5 otrok družino in 4 otroci striženje. Ob prvi menjavi je 17 otrok izbralo družino, 16 otrok modeliranje, 15 otrok oblikovanje pričesk, 12 otrok glasbo, 10 otrok striženje, 5 otrok finomotoriko in 5 otrok eksperimentalno dejavnost. Nato so se otroci pomešano udeležili še vseh dejavnosti in igralno delovno dopoldne se je izteklo v prijeten sončen dan in otroci so se nadihali še svežega zraka. Prijetno je bilo gledati otroke, ki sploh niso vedeli, kako veliko so se ta dan naučili; oni so samo uživali, uživali! In vzgojiteljice so z veseljem odkljukavale realizacijo zastavljenih si ciljev za ta dan. Prvi Jurčkov dan je torej uspel. MARIJA JERINA pedagoško-organizacijski vodja VVZ DOMŽALE Spodnji mengeški grad, domačini mu pravijo tudi Staretov ali Kancev grad. Takšen videz je grad dobil po potresu leta 1895, potem ko se je spodnji trakt ob Pšati podrl. Grad je leta 1840 obnovil Mihael Stare, njegov sin pa ga je po potresu prezidal in obnovil, (slika zgoraj) Lepa lopa pred gospodarskim poslopjem pri Spodnjem Staretovem - Kančevem gradu je slabo vzdrževana in zanemarjena. Tradicionalno srečanje Kakor prejšnja leta je tudi letos organiziral sekretariat za družbene dejavnosti srečanje upokojenih pedagoških delavcev v občini Domžale. Po tej poti se prisrčno zahvaljujem vsem organizatorjem, ki so nam omogočili to pomembno srečanje. Naša pot je bila dolga. Potovali smo v udobnih avtobusih v Prekmurje in zgornjo Štajersko. Prisrčna hvala tudi prijaznim in vestnim šoferjem, ki so skrbeli za našo var- nost. Prav tako tudi vodičem za obsežno razlago. Peljali smo se po cesti, ki so jo zgradili že stari Rimljani, mimo Maribora tega pomembnega mesta ob Dravi, dalje mimo vinorodnih gričev, v Lenart in Benedis. Ustavili smo se v Gornji Radgoni, kjer smo imeli izdatno malico. Nekateri so prestopili državno mejo in šli nakupovat v Avstrijo. Ogledali so si tudi Bad Radgesburg. Ob določeni uri smo se od- peljali do Radencev, kjer so se nekateri okopali v bazenih. Tam je bilo dobro kosilo. Ob vrnitvi domov smo se ustavili na Ptujski gori, kjer smo si s pomočjo prijaznega gostitelja ogledali to znamenitost. Po ogledu smo se vračali domov mimo Slovenske Bistrice, Celja in Trojan. V Domžale smo prispeli v večernih urah. V imenu vseh udeležencev organizatorjem izleta prisrčna hvala! DANICA ZIDARIČ NAŠI GRADOVI Grad in posest Črnelo Nadaljevanje iz prejšnje številke Na osnovi kupne pogodbe, ki jo je 13. marca 1818 za 32000 goldinarjev sklenil z Matijem Per-kom, je Jožef Pelikan 22. septembra istega leta prosil za prepis črnelske posesti na svoje ime. Za Jožefom je po izročilni pogodbi 12. novembra 1840 Črnelo prevzela njegova žena Elizabeta, rojena Hilkanon, ki je 20. maja prihodnje leto prosila za prepis posesti na svoje ime. Posest ji je dal s pogojem, da poravna 3200 goldinarjev vpisanih dolgov, Vin-cencu Heglu plača 2200 goldinarjev, vsakemu od šestih otrok, Ludviki, poročeni Hegel, Elizabeti, Alojziji, Mariji, Amaliji, Viljemu pa da po 3000 goldinarjev. Elizabeta je posestvo 3. marca 1850 izročila najmlajšemu otroku Viljemu s pogojem, da ji bo dal popolno oskrbo in 3000 goldinarjev, vsakemu od štirih otrok pa po 1000 goldinarjev. Po Viljemovi smrti, 20. januarja 1903, je črnelsko posest dedovalo pet njegovih otrok, vsak petino, Viljem, inženir v Linzu, Anton, trgovec v Miinchnu, Marijana, poročena z majorjem Ba-arom v St. Poltnu, Pavel, nadpo-ročnik na Dunaju in Pavla, poročena Ulm, ki je imela črnelsko posest tudi v zakupu. Pelikanovi dediči so v soglasju z vdovo Leopoldino Pelikan posest 22. februarja 1904 za 71000 goldinarjev prodali računskemu nadrevidentu v Ljubljani Ivanu Jermanu. Od njega ie Črnelo 13. oktobra 1904 kupil namestniški svetnik v Celju Rudolf baron Ap-faltrer za 80000 kron. V Črnelem je gospodaril do svoje smrti 20. decembra 1918. Njegova žena Marija baronica Aptaltrern je umrla 20. oktobra 1945. Kot dediča črnelske posesti sta bila s pri-svojilno listino 29. marca 1920 priznana njun sin Leopold in hčerka Ana. V arhivu katastrske občine Podrečje, kamor je Črnelo spadalo, sta poleg druge posesti ribnik in opekarna. O starem srednjeveškem črnel-skem gradu, kot nam ga je na svoji Slavi Vojvodini Kranjske ohranil Valvasor, na Hribarjevim hribu nad Turnšami, ni več sledu. Na južnem pobočju hriba, kjer domačini še sedaj pravijo v Vinogradu, po izročilu naj bi včasih tu gojili vinsko trto, so pri gradnji ceste pred tridesetimi leti našli kamnite zidane temelje najbrž od enega izmed obrambnih stolpov. Še pred leti se je tudi na severovzhodni strani hriba, ki je poraščen z gozdom, kazala zidana stena nel o N > CI N (O h* (0