OVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja:
Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedlclja |v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSkih ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 168.
V Ljubljani, v sredo 25. julija 1894.
Letnik XXII.
„ Danica."
Izviren dopis iz Vitanja.
Petnajst dolgih mesecev je preteklo, kar nas je šestorica slovenskih velikošolcev na Dunaju sklenila iz lastnega nagiba, da si osnujemo svojo društvo na temelju večno resničnih katoliških načel. Nismo imeli namena delati razdora mej slovenskim di-jaštvom , saj se je razkol pokazal premnogokrat poprej in tudi kasneje v krogu takozvanih uarodno-napredno mislečih velikošolcev. Hoteli smo edino le gojiti in navdnševati se za resnice, ki bi nam bile zvezde vodnice v poznejšem življenju, resnice, katere negovati je prepovedala takratna liberalna večina v »Sloveniji" s sklepom, da mora biti vsak član društva pristaš narodnega naprednjaštva.
Pri snovanju pač nesmo pričakovali velikih težkoč, ki so se nam delale od vseh stranij. Ovire so postajale vedno večje, včasih na videz nepremagljive, v svet so se trosila ostudna obrekovanja, ljubljanski dopisnik »Soče" nas je celo obdolžil, da smo pozabili ceniti svetinjo, ki je vsakemu poštenemu slovenskemu sinu najdražja poleg sv. vere, da smo iz sebičnosti in podlega hinavstva postali neverni narodnemu programu. Najhujše pa je bilo, da se je pričela krčiti i naša peščica. Ubogi Jaklič je moral prerano v hladno zemljo, drug zvest tovariš je izvršil svoje študije, ter se podal v domovino itd., skratka tega ali onega se je že skoro polastila obupnost. A hoteli smo vstrajati do zadnjega in vstrajali smo. Bog nam ni odtegnil svoje pomoči. Novi pristaši so se oklenili naših nazorov. Z novimi močmi smo nadaljevali neupogljivo boj. Hvala Večnemu, sedaj smo zmagali. Slovensko-katoliško-akademiško društvo »Danica" je potrjeno. Imelo
bode iste pravice, kot druga slovanska akademična društva na Dunaju. V notranjem poslovanju in pri občuih zborih posluževali se bodemo slovenskega jezika, naša prsa bode smela krasiti narodna tro-bojnica. V pravila se nam ni vsilila točka o nemškem poslovnem jeziku, ampak izostala je sploh, kakor v pravilih »Slovenije". Delila se nam bode ista pravica. Za te vspehe se pa moramo iskreno zahvaliti opetovanemu trudu naših gg. državnih poslancev, v prvi vrsti visokorodnemu g. grofu Hohenwartu in g. Povšetu. Odločujoči del odloka slove : »Das hohe k. k. Ministerium des Innern hat laut Erlasses vom 11. Juli 1894, Z. 14.221 dem Recurse des Franz Jankovič und Genossen gegen die Entscheidung der k. k. Statthalterei vom 22. April d. J. Z. 27.922, mit welcherdie Bildungdes .Slovenisch-katholischen-akademischen Vereines »Danica" in Wien" untersagt wurde, in der Ervviigung Folge zu geben befunden, dass das vom Vereine nach § 1 der vorgelegten Statuten in Aussicht genommene Vereinsabzeichen (ein Band mit der Aufeinanderfolge der Farben: vveiss, blau, roth) die mit dem Erlasse des k. k. Ministeriums des Innern vom 23. September 1848, Z. 2778 anerkannten Landeslarben des Herzogthums Krain triigt und daher gegen das Tragen dieses Abzeichens seitens der Mitglider des erwšthnten Vereines ein gesetzlicher Anstand nicht obwaltet."
Na jesen pričnemo delovanje. Slovenski svet bode potem lahko sodil, smo se li res izneverili slovenski domovini, je li res edino Ie svetohlinstvo in sebičnost nam bilo v vodilo. Pravila, kot tudi zlate besede prevzvišenih gg. vladik lavantinske in ljubljanske škofije, s katerimi so blagoslovili naše početje, razglasili bodemo pravočasno.
Gg. abiturijenti pa, ki bi imeli resni namen
pridružiti se našemu društvu, dobijo lahko vsa pojasnila bodi o dunajskih razmerah bodi si o društvu pri g. drd. iur. Frančišku Pavletič, Dunaj XVIII. Gttrtelstrasse 117 I. ali pa pri med. Frančišku Jankovič v Vitanju (Weiten«tein) na Štajarskem.
Božje zapovedi — popravljene.
Dandanes, ko se nam je boriti v dejanjskem življenju z najhujšimi posledicami brezverstva in zdivjanosti, vredno je pač, da opozarjamo na one vire, iz katerih izhaja to pogubno gibanje. Tu ne pomaga prazno jadikovanje, niti silovita sredstva; niti oni, ki vzbujajo in goje v nižjih slojih nevarne strasti in jih hujskajo k nasilnosti, češ, da si naj pomagajo sami, niti oni, ki to gibanje zatirajo z orožjem, ne bodo dosegli svojega namena: gnjiloba se z gnjilobo ne da odpraviti. Kako bi bilo možno s surovo silo odpraviti to, kar je provzročila duševna sila, brezverska omika? Kako nerodno in nespametno se pač vedejo sedaj državniki, ko jim anarhizem izpodkopuje tla! Vedo, da se mora nekaj zgoditi, a kje se naj začne? Tega ne vedo, ne vedo, da je s krščansko omiko treba popraviti, kar je zakrivila nekrščanska omika. In zato so začeli stvar ravno tam, kjer bodo najmanj dosegli: pomnožujejo vojno in policijo. A kdo nam jamči, da niso ravno v vojni in med redarji oni elementi, katere hočejo izpodriniti? Ali niso v Ameriki v zadnjih dneh vojaki, pozvani, da naj streljajo na požigajoče druhali, ravno tem izročili streliva? To je vredno uvaževa-nja in premisleka, da ne bo prišlo spoznanje prepozno.
»Omika" je naredila iz človeka žival, iz te živali naj naredi zopet človeka — policija?!
LISTEK,
Uršulinski red in njegovo delovanje v Avstriji.
(Kratka zgodovinska črtica, spisal Rok Merčun v »Letnem poročilu« uršulinskih dekl. šol v Ljubljani.)
Slavni Fiihrich je naslikal prelepo sliko, katera se po nekodi vidi: Kristus, Božji prijatelj otrok, sedi na častljivem sedežu in ljubezujivo razprostira roke proti otročičem, ki se zbirajo pred sedežem Njegovim. Sv. Angela in njene hčere, kot duhovne matere pa k Njemu vodijo otročiče, držeče v rokah cvetličice, znamenja čednosti| in malih zatajevanj, da jih Zveličarju darujejo.
Kdo ne vidi v tei sliki duhovitega umetnika plastične vpodobljenega delovanja sv. ADgele in njenih hčera, delovanja uršulinskega reda?
Skromen, neznaten je bil pričetek tega reda. Ustanoviteljica mu je sv. Angela Merici, rojena due 21. marca 1474 v mestu Desenzauo, ob južnoza-hodnem bregu Garda jezera na Laškem duša čistega srca, ki je nase popolnoma pozabila in le na reve svojega bližnjega gledala. Ni moj namen tukaj na dolgo in široko opisovati silno podučuo bogoljubno življenje te od Boga izvoljene device, katere se je Božja previdnost poslužila, da je grozni spridenosti in bedi, v katero je svet pahnila nesrečna reformacija, v uršulinskem redu postavila nasproti živih vzgledov junaških čednostij, ter ubogemu človeštvu,
osobito ubogi ženski mladini pripravila varno zavetje. Omenjam le, da je sv. Augela v mestu Bre-šiji (Brescia) 1. 1530. okrog sebe zbrala prve svoje tovarišice, 12 najbolj čednostnih devic imenovanega mesta. Ta mala družbica je pod Božjim varstvom rastla in leta 1535 štela je 28 udov. V dan sv. Katarine dne 2 5. novembra 1535 so te prve Uršulinke se z obljubami Bogu posvetile, tedaj je ta dau dan ustanovitve uršulinskega reda. Uršulinke se imenujejo, ker sv. Angela sv. Uršulo si v pomočuico izbrala, katera se ji je večkrat prikazala. Cerkveno potrdil je ta red papež Pavel III. 1. 1537, Tri leta potem, dne 27. januvarja 1540 je sv. Angela umrla. Od nje ustanovljen red pa je po modrih pravilih in vodilih, prelepi oporoki sv. Angele, se čvrsto razvijal in rastel ter v kraljestvu Božjem na zemlji v kratkem postal prelepo košato drevo.
Razširjal se je uršulinski red najpoprej po Laškem in to tako urno, da ko so na povabilo sv. Karola Boromeja, nadškofa milanskega 1. 1568 prve uršulinke prišle v Milan, je v malo letih samo v škofij i milanski red štel v 18 hišah 600 uršulink.
Ne bom opisoval, kako se je red iz Laške naglim korakom razširjal po Francoskem, Španjskem, Portugalskem, Angleškem, Nemškem, po Belgiji in vseh evropskih deželah; tudi preskočim njegovo razširjanje po vseh drugih delih sveta, po Ameriki, severni in južni, po Afriki, Aziji, da celo v daljni Avstraliji se je nastanil. Preidem na našo širjo do-
movino Avstrijo in to tudi le na Avstrijo tostrau Litave. Nekoliko črtic samo želim v naslednjem podati o razširjanju uršulinskega reda in njegovem delovanju v Avstriji.
Liittich, staro častitljivo mesto na Westphalskem, kjer je bil prvi škof slavni sv. Hubert, ima zaslugo, da je iz svojega samostana poslal prve uršulinke v Avstrijo in sicer najpoprej v Prago okrog leta 1650. Grof Lamboy in njegova pobožna soproga Sybilla sta z žalostjo gledala veliko revo, katero je čez lepo češko deželo prinesla 301etna vojska; hotela sta nesrečni deželi pomagati ter pripomoči do prave reforme ali pravega zboljšanja, za kakoršno si je prizadeval tridentinski cerkveni zbor. Menila sta ta najboljše in najgotovejše doseči, če poskrbita za vzgojo pobožnih, prav krščanskih žena. Ker sta svojo hčerko izročila v odgojo uršulinkam v Koloniji (Čoln), sta imela dovolj prilike, opazovati in spoznavati, kako te redovnice mladino vzgojujejo. Prepričala sta se, da bosta svoj namen najbolje dosegla ter domovini svoji najbolje pomagala, če ustanovita uršulinski samostan. Pripravila sta jim zato hišo blizu nadškofijske palače v Pragi in Liittich jim je poslal 6 svojih sestra. Sprejem, kakoršnega jim je pripravila zlata Praga, spričuje dovolj, koliko spoštovanje so uršulinke že vžlvale in to v najvišjih krogih. Ljudstvo, mestno starešinstvo, plemstvo in duhovstvo, vse je njihov prihod pozdravljalo in slavilo kot veselo dogodbo, velike pomembe m občni blagor češke. Nadškof kardinal Harrach sam je
Kdo no ve, koliko se greši pri nas v imenu »omike"? V tem imenu se sme odstraniti vsaka avtoriteta, sme se prekršiti vsak zakon, smejo se žaliti najsvetejša čuvstva, sme se prebrniti ves družbeni in nravstveni red, ceI6 Bog ni previsok, da ne bi »omika" skušala omajati mu prestol. A navadno se varujejo taki novodobni preroki, naglašati ravno to, za kar jim gre najbolj: praktično izvajanje svojih pogubnih načel. A to pride potem samo ob sebi. Ljudje se nasrkajo nazorov in ti preidejo v kri in v dejanje. Saj je angleški modroslovec Spencer, jedna najglasnejših pozaun omike v naši dobi, našel pri psih »krščanske čednosti"; kaj morejo torej nekateri „kristijani" boljega storiti, nego da si pridobi živalske lastnosti? Od tod imamo svoj liberalizem, svojo socijalno mizerijo, od tod je prišel civilni zakon in nenravnost in utegne priti še marsikaj, ako se ne ustavimo začasno, a ne s topovi in puškami, ne, niti z javno niti skrivno policijo, ampak z ostrim orožjem krščanske omike.
Ni še kmalu kdo tako odkrito in jasno pokazal prepada, nad katerim visimo, kakor znani nemški slovstveni list: »Magazin fiir Literatur". V 43. številki leta 1891 je prinesel razpravo z naslovom: »Kritika desetih zapovedij". Ta spis, ki je v sramoto našemu veku, je pač najstrožja in uničujoča kritika »svobodne znanosti". Z neko nesramno gotovostjo izpodkopuje s tem člankom podlago društvenemu redu, podlago, katero je sam Bog dal človeštvu med gromom in bliskom.
Prva zapoved ne velja več, ker novodobni človek je dokazal, da Boga ni, torej tndi vanj verovati ni treba. Sedaj je čista človečnost jedini predmet, katerega moremo vsem ljudem priporočati kot predmet spoštovanja. Torej se bo odslej glasila ta zapoved: »Služi človečnosti!"
Iz tega sledi, da druga in tretja zapoved nimata več veljave, saj ko izgine Bog, izgine tudi njegovo ime, istotako njegovi prazniki. Sedaj imata samo še zgodovinsko vrednost kot bivša bogoslužna zakona starih Izraelitov.
»Za četrto zapoved ne bo več prostora v novi etiki." „Ljubezen se ne da izsiliti." Ako človek nima duše, potem se pač v njem vse razvija po fizičnih zakonih brez vsake svobode. Cemu torej zapovedovati ljubezen? Čemu zahtevati pokorščine do predstojnikov?
Peto zapoved je treba poostriti, sedmo in osmo pa z ozirom na sedanjo omiko prenarediti in natančneje določiti.
Nadalje se pa mora pomuditi novodobni pisatelj pri šesti zapovedi, ker tu misli, da je treba največ popraviti. Odslej se mora glasiti: „ O b č u j spolno samo z onim, katerega ljubiš!" Ta točka, iz katere izvirajo posledice, katerih se mora ustrašiti vsak trezno misleč človek, je pisatelju tako važna, da jo razpravlja posebno obširno.
poslal ponje svoj voz ter jih sprejel s častjo, s ka-koršno se kneginje sprejemajo. Tako so prišle Uršu-linke v Avstrijo in precej v Pragi pričele svoje bla-govito delovanje za vzgojo ženske mladine.
Takrat v Pragi bivajoča cesarica Marije Eleo-nora, soproga Ferdinanda III., se je zelo zanimala za to novo ustanovo, ter je svojega spovednika poslala k uršulinkam, da naj jim sporoči njeno posebno naklonjenost. Ta dokaz cesarske milosti in naklonjenosti, katerega je tukaj slavno vladajoča hiša habsburška prvič dala hčeram sv. Angele, ponavljal se je odslej prav velikokrat in to tako, da ni bil samo neizrečeno časten za red sv. Uršule, ampak da je postal tudi jako pomenljiv za njegovo razširjanje in njegovo delovanje po avstrijskih deželah. Avstrijski slavni vladarji in njihove pobožne, bogoljubne, često svete soproge so si za ustanovitev, ohranitev in pomnožitev uršulinskih samostanov pridobili tolikih zaslug, da se lahko reče: uršulinski red v Avstriji je jedna izmej premnogih onih pobožnih naprav, katere so plemeniti knezi habsburški v svojih državah v blagor podložnim ustanovili ter krepko podpirali. Pod varstvom cesarskim došle so uršulinke v Avstrijo, često naravnost od teh visoko plemenitih vladarjev podpirane, so si zidale samostane, in pod tem najvišjim varstvom izvršujejo do te ure svoj apostolat pri tisočih hčera velike avstrij-sko-ogerske monarhije.
Uršulinke v Pragi, komaj dobro ustanovljene, že so tako blagodejno delovale v unajni šoli kakor
»Prej," tako razlaga, »ko so Še mislili, da je človek iz mesa in duše sestavljen, in so dejali, da je duša neumrjoča, nekaj čisto netvarinskega, preganjali in zatirali so meso kot nekaj nebistvenega, ovirajočega in vklepajočega duha. Vsako poltno veselje so imenovali pregrešno. Sedaj, ko vemo, da je duša brez mesa nekaj nepojemljivega, moremo zopet polti pomagati do starih pravic. Sedaj ne kvarimo več telesa s postom in bičanjem, ne obsojamo nikogar več k zdržljivosti, ampak polagoma smo začeli tako naivno radovati se zdrave sveže poltene moči, kakor stari Grki. Wieland, Gothe in Pavel Heine so se trudili, da se je razširilo to veselje do polte-nosti. Morda se nam posreči, da odpravimo polagoma ono proklinjanje polti, ono sramožljivost in molčečnost v spolnih stvareh, in da splošno uvedemo namesto tega gojenje zdrave poltenosti, veselje do lepega telesa, pravico spolnega nagona."
Iz tega sledi naravno tudi razdružljivost zakonskih. Da opustim nadaljno ostudno pisanje, naj navedem le, kako se to utemeljuje.
»Seveda se bo zgodilo, da se bo kdo zmotil v osebi, katero ljubi, in da zato ugasne njegova ljubezen. In tako se utegne zgoditi, da prvo ženo izpodrine druga. V tem slučaju ni drugega pomočka, nego razdruženje. V sedanjih postavah je zakon še preveč podoben kupčijski pogodbi, zato je dovoljeno razdruženje le, ako to zahtevata oba zakonska. Zakon se še preveč naziva kot mistično prisiljevanje, zato je razdruženje možno le v gotovih slučajih. Gotovo je pa to le posledica naravnega spolnega izbiranja (Zuchtwahl), da se mora zakon razdružiti tudi tedaj, ako to zahteva Ie jeden del. Sploh pa ta zahteva ni nova, ampak se je ponavljala že večkrat in zakonodajstvo se ji bo moralo sčasoma udati. Nikogar ne smemo siliti k ljubezni, in ker je zakon zveža ljubezni, mora prenehati, kadar se razruši lju-bavna zveza, ravno tako, kakor ugasne prijateljstvo, kadar jeden prijatelj neha ljubiti drugega."
Kdo ne vidi pogubnega strupa, katerega razširjajo taki članki? In vlade, ki z najhujšimi kaznimi preganjajo anarhiste, pustš tako pisarjenje, da bujno raste in se razširja kakor strupene gobe. Državno življenje tako že izgublja dan na dan svoje podpore; države, ki so včasih cvetele v notranji moči in so prestale najhujše borbe, imajo v sebi črva, ki jim je razglodsil moč in venejo za neozdravljivo sušico naprej, kolikor časa jih bo še pustila židovska milost. Krivda je »goraj in spodaj; načelo krivičnosti in sebičnosti je poglavitni vzrok, a tega ne odpravi nikdo, kakor krščanstvo. Dokler bode svet „popravljal" božje zapovedi, ne bo možna srečna in trdna država.
A najbolj žalostno je, da državniki niso zadovoljni s tem, da se ne upro takim spisom, ampak njih načela vsprejemajo kot svoja in jih strogo izvršujejo. Kakor se mora ta »kritika", katero smo objavili ravnokar, studiti in smešna zdeti treznemu in mislečemu kristijanu, tako moramo priznati, da
tudi v penzijonatu (notranji šoli), da stara kronika njihova pravi: vsak dan prinesel je novih gojenk, ki so bile večinoma iz prvih plemenitih družin češke dežele. Zaslovelo je to delovanje kmalu tudi na Dunaj in ni trpelo dolgo, že se je sploh zaželelo, naj bi hčeram prestolnega mesta ne odtegovali dobrot, katere že vživajo v Pragi. Cesarska mati sama Eleo-nora, vdova Ferdinanda II., hotela je imeti zaslugo, da bi ženski mladini dunajski preskrbela tako izvrstnih učiteljic in tako pobožnih vzgojiteljic.
Toda visoka gospa svcjega lepega namena ni mogla sama izvršiti, prekmalu je umrla. Izročila je pa izvršitev svoje srčne želje svoji sinahi, že zgoraj imenovani cesarici Mariji Eleonori, katera se je tudi podvigala predrago ji naročilo spolniti. Obrnila se je t Liittich ter prosila za nekatere uršulinke, ki naj bi postale podlaga prelepe slavne stavbe, uršu-linskega reda v Avstriji. Cesar Leopold I., njen sin, poslal je redovnicam s potnim listom 200 zlatov denarja za na pot. Konec julija 1660 poslovilo se je iz Latticha 6 uršulink na čelu jim M. Marija Aleksija, rojena baronica Jonghie. Cez Prago so po-potovale, kjer ste se jim še dve pridružili. Na Dunaju so jih sprejeli z veliko častjo, cesarica je poslala po nje svoje cesarske vozove in precej pri prvi avdijenci, katera je trpela dve uri, jim je obilno pokazala, kako jim je naklonjena. Tudi nadškof sprejel jih je z veliko ljubeznijo, ter obljubil, da jim hoče biti oče in varuh. Tako so uršulinke prišle na Dunaj. Precej odprle sa šole, ki so se kar na-
šo ti nazori podlaga našemu javnemu državnemu življenju. Boga ni v državi, njegovo ime se ne posvečuje, prazniki se skrunijo, ljubezen do oblastva so že davno udušili davki ia vojaška dolžnost itd. itd. Brezverska šola je po vrhu, in da se temeljiteje »popravi" šesta zapoved, preskrbeti se hoče s civilnim zakonom. Ako bo treba kakega katekizma za brezversko šolo in za civilni zakon, prepričani smo, da bo spisan na podlagi teh »popravljenih božjih zapovedij".
Tu je vir pogubi in nesreči. Niti vojaščine ne manjka, niti policije, ampak verskega duha in moškega značaja, ki zna zatajiti svojo osebno korist, kadar se gre za splošno korist. Takih značajev pa ne bo vzgojila nikdar taka vodena »popravljena" morala. Pravih verskih načel je treba zanesti med vse slojeve prebivalstva; ako se jih branijo višji, začeti treba pri nižjih, kjer se ne da opraviti z odraslimi, vzgajati je treba mlajše. Za to mora vsaka rodoljubna stranka skrbeti, ako noče delati sama sebi v pogubo. Zahteva verske šole ne sme izginiti nikdar s katoliškega programa, saj pri verski šoli je začetek, in kako naj pričakuje vspeha oni, ki svoji stvari obrne hrbet že pri prvi točki?
Duhovščini in vsem zavednim katoličanom pa ne velja samo geslo: »Iz naroda za narod", ampak tudi: »Za narod med narod!"
Slovenščina — umetno-skovan jezik.
Nas Slovencev nasprotniki priznavati nočejo, da smo narod. Toda tudi mi imamo svoj jezik, ki ga ljubimo in ima iste pravice kot drugi. In vendar se to pravo na čuden način z nogami tepta od strani naših nasprotnikov. — Kaj je temu vzrok ?
Naši slovenski poslanci zahtevali so v državnem zboru pri vsaki priliki slovenskih šol, in letos osobito ustanovitve paralelk na eeljski gimnaziji. Od tod ves naval na slovenščino. Naši nasprotniki prav dobro vedo, da se ljudstvo še ie po narodnih šolah izobrazuje, zato na vse kriplje delajo, da zabranijo razvoj narodne izobrazbe.
Nemška gospoda poskusila je že mnoga sredstva, da bi preprečila razvoj in napredek naroda. Protestovali so na različnih shodih v Gradca in na ftunaju proti ustanovitvi slovenskih vsporednic v Celju, jadikovali v državnem zboru, da je nemška posest v nevarnosti, a menda tudi ob jedoem uvideli, da zaman in utegne vlada konečno vendar-le ugoditi opravičenim željam slovenskih poslancev.
Ker vsi ugovori niso nič pomagali, poslužujejo se zadnjega sredstva, ki jo pa tako skrajno nesrečno in ob jednem podlo, da človek konečno res ne ve, če je gospoda še pri pravi pameti.
Glasilo ultra-liberalnih štirskih Nemcev graška »Tagespošta" otepa okrog sebe, kakor bi jej nasul sršenov za srajco. Pisave, kakoršno ima ta list, sramovati se mora vsak pošteno misleči Nemec, ker taka pisava obsoja sama sebe.
polnile z otroci, in v penzijonat so hitele hčere avstrijskega plemstva, izmed katerih so premnoge tudi v samostan vstopile. Veliko krasno samostansko poslopje z lepo cerkvijo se je pozidalo, katero je še dandanes izmed najlepših samostanov uršulinskega reda. Njegove prebivalke so si v teku časa pridobile veliko zaupanje, ljubezen in hvaležnost cesarskega mesta, kateremu so tisoče in tisoče hčera vzgojile.
Vse druge naselbine uršulink po Avstriji s prav majhnimi izjemami so se vršile neposredno ali posredno z Dunaja in Prage. Tako so leta 1670 došle uršulinke z Dunaja v Celovec, 1. 1672 v Gorico, 1. 1686 v Gradec. Iz Celovca 1. 1895 v Solnograd, 1. 1702 iz Gorice v Ljubljano, 1. 1782 iz Gradca v Loko. — Kod so po Avstriji zdaj uršulinke in kako delujejo, najbolje kaže šematizem ljudskega šolstva T Avstriji (Schematismus des osterreiehischen Volks-schulwesens). Dobil sem v roke šematizem iz leta 1890, in tam najdem naslednje zanimive podatke: Uršulinke so in imajo na Dunaju 2 trirazredni meščanski in 2 petrazredni ljudski šoli, v Lincu 2 sedemrazredni ljudski šoli, v Solnogradu 1 sedem-razredno ljudsko šolo, v Gradcu 1 šestrazredno ljudsko šolo, v Celovcu 2 ljudski šoli (1 osemraz-redno, 1 petrazredno), v Ljubljani 2 osemrazredni ljudski šoli, v Skofji Loki 2 ljudski šoli (1 petrazredno, 1 šestrazredno), v Gorici 1 šestrazredno ljudsko šolo, v Inomostu 2 meščanski šoli (1 tri-razredno in 1 osemrazredno), v Brunecku 1 štiri-
Ker list že ne more več tajiti, da imamo i Slovenci pravico do svojih šol in da znani § 19 tudi za Slovenca velja, zatrobil je v drug rog, a izvabil tako hripavih glasov, da jih menda odslej ne bode hotel več ponavljati.
Evo ^pomislekov", ki jih ima brezzoba graška klepetulja.
V letošnji 135 štev. pisala je, da gimnazija v Celju ne bode mogla uspevati, — „nachdem sich der Schillerbesuch zumeist aus dem geistig w e u i -ger vorgeschrittenen Bauernstande recrutieren wird", itd.
Dvomimo, ali gospoda sama sebi veruje, kar piše: Znano je, da je večina slovenskih dijakov kmet-skega rodu in da so baš ti učenci dosti marljivejši od »gosposkih". Kolikor smo imeli pesnikov, pisateljev, politikov, večinoma vsi so bili priprostega rodu.
Do vrhunca pa je prikipela neslanost graške tete v vodnem članku 169 štev. od 22. t. m.
Dobro vedoči, kako malo so dosegli z dosedanjim manevriranjem, dokazati hočejo ti nemški modrijani, da je slovenski jepik še nezrel, da še več, da je umetna iznajdba i la volapiik. P:sec članka, ki sicer trdi, da se je sam uveril, kako reven je naš jezik v izrazih, menda slovenščino toliko pozna kot kitajščino, sicer bi ne poskušal vezati takih otrobov. Loči pa govor, ki ga govori prosto ljudstvo, od književnega jezika, češ slednji „ist nichts anderes, als ejn ganz kiinstliches Gebilde derletz-ten zwei oder drei Decennien, das nicht aus dem Volke herausgfcwachsen ist, sonderu von vveuigen Schriftstellern (Spracherfindern wiire rich-
tiger) kiinstlich---geschaffen vvorden ist". — Ce
nas spomin ne vara, čuli smo pred nekaj leti skoro ista modrovanja iz ust nekega državnega poslanca — ekscelence v državnem zboru.
Temu gospodu svetoval je takrat „Sloveiieca, naj se uveri sam, kako na priliko g. duhovniki z leče govori ljudstvu vpravilni slovenščini, v isti slovenščini, katero rabimo kot književni jezik, in da ljudstvo ta govor prav dobro ume. Razsvetljeni .Tagespoštin" člankar naj se ozre na družbo sv. Mohorja, ki izdaja vsako leto skoro 60.000 udom — večinoma prostemu ljudstvu — po 6 knjig, ki so pisane vse v istem jeziku, ki je last naroda 'in ki ga govori vse ljudstvo slovensko.
Žaljiva je trditev, da je „die slovenische Sprache, untermischt mit zahlreichen deutschen Ausdriicken, arm ..." Ne da bi bili navezani na pomoč blažene nemščine, imamo dovolj bogat jezik; mešanico slovenskega in nemškega jezika je dopisnik „Tages-pošte" čul k večjemu iz ust kake ljubljanske kuharice.
Naravno je, da se jezik tekom časa razvija, in da tudi slovenščina ni bila vedno na tej stopinji, kakor je sedaj. Treba vedeti, da so bili baš Nemci
razredno ljudsko šolo, v Pragi i sedemrazredno ljudsko šolo, v Kutni Hori 1 meščansko in ljudsko šolo 8 razredov, v Arnau 1 šestrazredno ljudsko šolo, v Grulichu 1 osemrazredno ljudsko šolo, v Olomucu 1 trirazredno meščansko šolo, 1 petraz-redno ljudsko šolo, v Krakovu v Galiciji 1 šestrazredno ljudsko šolo, v Tarnowu v Galiciji 1 osemrazredno ljudsko šolo, v Freiwaldau v Šleziji 1 trirazredno meščansko Šolo in 1 petrazredno ljudsko šolo.
Po teh krajih naše mile Avstrije deluje uršu-linski red, — in koliko deluje! Samo samostan dunajski je podučeval že 153.000 otrok; naš domači samostan ljubljanski le od 1. 1820 nad 50.000 otrok. Pač lahko razumemo zdaj, kako vzvišeno je razumel delovanje uršulink začetkoma imenovani umetnik Filhrich. Uršulinke res ubogo mladino rešujejo in vodijo h Kristusu, in nikdar ne moremo zadosti hvaležni biti neskončno dobrotljivemu Bogu, ki je našim časom podelil tako delavni in za blagor ženske mladine skrbni red uršulinski. Zato tedaj naj puhti proti nebesom iskrena zahvala ob enem pa srčua želja in prošnja: Red Uršulinski Vivat, floreat, crescatI
Rovte pri Logatcu.
(Spisal Jos. Ciperle.)
(Dalje.)
Zupljanska cerkev, v cerkvenih listninah imenovana „in Montibus", kakor tudi one podružnic so zelo stare. Na prostoru, kjer se vzdiga sedanja žup-ljanska cerkev stala je nekdaj kapelica posvečena sve-
tisti, ki so z vsemi mogočimi in nemogočimi sredstvi ovirali razvoj naroda.
V cerkvi, v šoli je treba pouka v domačej besedi, ker ravno šola je zato, da budi v ljudstvu dolžnosti, ki mu jih nalagata vera in narod. Nasprotniki naši hočejo zatreti vsak narodov napredek in zato z vserni močmi poskušajo dobiti vpliv na šole.
Trditev njihova, da jim s tem, da zahtevamo slovenskih šol kratimo pravice, je tako smešna kakor neresnična, saj mi ne zahtevamo drugega, kot to, kar je naše! Uverjeni naj bodo, da se niti jeden nemški otrok ne bode poslovenil, a mi tudi ne pripuščamo, da bi se nam odtujevala slovenska mla-diua!
Sicer pa članku „Tagespoštnemua ne pripisujemo posebne veljave, dasi vemo, kakšen ima namen: nahujskati namreč merodajne kroge na to, da je pravo za pravo nemogoč uk v slovenščini, češ, da nikakor ne kaže tega, za samostojna uči-lišča še nezrelega, umetno-skovanega jezika, vsiljevati mladini.
Ali se bode kedo na to oziral, ali ne — upati je, da ne, — vendar treba biti Slovencem opreznim in niti za las odstopiti od svojih pravic, ker le tako si moremo priboriti to, kar nam gre in kar je od nekdaj naše bilo. ___F. K.
Politični pregled.
V Ljubljani, 25. julija.
Civilni zakon v Avstriji. V Levovu izhajajoči list »Narod" ve povedati, da se bode drugo leto pečal že državni zbor z vpeljavo civilnega zakona v Avstriji. To je pač malo prenagljeno. Vero-jetno je, da bodo liberalci silili, da se tudi v Avstriji vpelje civilni zakon, ali tako hitro pa to ne pojde. Poprej se mora rešiti volilna reforma. Dokler se volilna reforma ne reši, morajo mirovati vsa velika politična vprašanja. Vpeljava civilnega zakona bi pa že bilo veliko politično vprašanje. Ce bi se pa volilna reforma izvršila po želji levičarjev, da dobe v državni zbor kacih 50 veri nasprotnih socijalnih demokratov, potem bodo pa že levičarji skušali uprizoriti kako proticerkveno politiko.
Reforma uprave. Ogerska vlada bode imela še velike težave, predno izvede cerkvene reforme. Težave se bodo še le začele, ko te predloge reši parlament. Drugače se izvesti ne bodo dale, da se reformuje uprava. To bode pa težavno delo. Vlada ima sedaj brez Hrvatov v zbornici samo kacih 12 glasov večine. Ker so posebno sedmograški poslanci nasprotniki reforme, bode ta večina kar zginila. Tudi bode opozicija nategnila vse druge sile proti reformi uprave, kakor jih je proti cerkvenopolitičnim predlogam. Ob to stvar se je bil izpodtaknil Szapary, pa se utegne še \Vekerle. Szaparyjevo reformo uprave je opozicija pokopala samo z dolgimi govori,
temu Mihaelu. Zakaj se je sezidala, o tem pouči nas mičua narodova pravljica, ki slove tako-le: ,Y svojem času gre grajščinski gospod na lov. Noč ga prehiti in prenočiti mora v gozdu med zverinami. V strašnih sanjah vidi prikazen : svitli nebeški vojak se bojuje z ognjenim mečem in seka glave gadovim zmajem, brani orisano okolico, in strela žvižga na vse kraje. Gospod grajščak se prebudi, jutranja zarja osvetli in ozlati vrhove, on pa poklekne, poljubi znamenje, kjer je počival ter obljubi: Svet je ta kraj, arhangelj Mihael me varuje! — Zidana je bila kapelica v hvaležen spomin te strašne noči in božjega varstva in rešenja. Ta stari spominek je bil vedno pobožno spoštovan.
V začetku oznanjevali so tu božjo besedo župniki iz ljubljanske cerkve sv. Pttra; pozneje je bila misijonska služba izročena vikarijem na Vrhniki in leta 1694 dobč Rovtarji svojega lastnega duhovnega pastirja. Letos tedaj v praznik sv. Mihaela b o d e t e d a j r a v n o d v e sto let, kar je vpeljal vrhniški župuik Janoz Danijel Lokateli prvega kurata Miho Možino vrovtarskofaro. — Tisti dan bil je tudi prvi krst v Rovtah. Krstil je omenjeni župnik Lokateli dečka Mihaela, zakonskega sina posestnika Marka Arharja in njegove žene Katarine. Botra sta bila Janez Rudolf in Maruša Jerebica. Drugi krst bil je v Rovtah 7. oktobra 1694, o kojem se nahaja v krstni knjigi rovtarsko sledeče poročilo : „7. oktobra sem krstil jaz Mih. Možina kurat Lukeža zakonskega sina Lovreta in Neže Turk. Botra: Miha Semerl iu Ka-
dasi je vlada imela večino. Jednacega sredstva se bode posluževala proti sedanji vladi.
Morilec ministra Belčeva. Rumunski policiji se je te dni posrečilo, dobiti v pest nekega 22ietnega Albanca Teodoro Ivana Arnauta, ki je na sumu, da je umoril ministra Belčeva. Zločinec je baj6 že priznal svoje hudodelstvo, povedal pa še ni, kdo ga je najel. Sedaj se vršd pogajanja mej Bu-kareštom in Sredcem o njegovi izročitvi. Ker v Ru-muniji nimajo smrtne kazni, ga drugače ne bodo izročili, da bolgarska vlada obljubi, da ga ne usmrtijo. Sedaj se še nič ne poroča, kdo bi bil tega morilca najel. Pred nedavnim časom se je poročalo iz Sredua, da pridejo o umoru Belčeva v kratkem čudne stvari na dan. Zaradi tega se ne bodemo čudili, ako bi vlada skušala vprizoriti le kako komedijo proti Stambolovu in bi bil omenjeni Albanec le najet, da tako uničijo bivšega ministerskega predsednika.
Nova pridobitev socijalnih demokratov. Nemški liberalci so pri zadnjih volitvah za bavarski deželni zbor bili osnovali posebno kmetsko stranko jedino z namenom, da bi oslabili katoliško stranko. Sedaj se pa že kesajo. Napeljavali so vodo na mlin vse nekega druzega, nego so mislili. V novi kmetski stranki so se kmalu jele pojavljati socialistične ideje. Dr. Ratzinger je kmalu zaradi tega izstopil iz te stranke. Te dni je v Fiirsteuzellu bil shod kmetske stranke. Državni poslanec dr. Sigi je pobijal novi tok v tej stranki, ali je ostal s svojimi nazori osamljen. Skoro vsi drugi so zagovarjali socialistične nauke. Zaradi tega je sedaj vzdihovanje mej liberalci. Dosedaj se je navadno mislilo, da je kmet najboljši jez proti socijalnim demokratom, ali v Nemčiji pa imajo sedaj že baš na kmetih najboljše polje.
Razgled po slovanskem svetu.
Deželna razstava v Levovu.
(VII. izv. dop)
Res prepoveduje Kneipp strogo piti navadno kavo, toda ko duha potare proučevanje toliko stvarij na razstavi, potem čuti človek željo po kavi, da bi slabega duha poživil in razvnel. Pa kam naj gre, če ne k Šolcu, ki je postavil arabski paviljon in prodaje arabsko kavo. Res daje tu malo drago, toda če se pije arabska kava, treba je tudi po arabsko plačati.
Po kavi sem šel v kmetijski paviljon. To je velikansko leseno poslopje, nad vrati je orjaški lok oprt na dva stolpiča. Prostora objemlje 1252m*. Vse je okrašeno z znaki iz kmetijstva: srpi, lopatami, vilami, snopovi itd.
Znotraj je na sredi velika piramida, ki zavr-šava na vrhu s snopovi. Spodaj ima svoj prostor .Galicijsko gospodarsko društvo", ki hkrati slavi petdesetletni svojega obstanka. Sliki knezov Leona in Adama Sapiehe, predsednikov društvu, sta razstavljeni poleg svetinj, izdane knjige, medaljoni, let-
tarina Nagodejka. Sploh zanimiv slučaj, da je imel prvi kurat rovtarski pred 200 leti ravno tisti priimek, kakor ga ima sedanji preč. g. župnik Janez Možina. Prvo leto bilo je v Rovtah vsega skupaj 18 krstov, sedaj jih je na leto okolo 80, kar je vsekako napredek. Oj, Rovte bode še dolgo stale!
Prvi kurat Možina bil je v Rovtah do 1699 leta, za njim prišel je Jurij Volfež. Leta 1708 se je sezidala sedanja cerkev; in tudi ravno pred sto leti dobile so Rovte zraven župnika še tudi kapelana. Tako more rovtarska cerkev praznovati letos dvestoletnico in zraven še stoletnico.
Šola je stara od leta 1879. Prvi učitelj je bil č. g. Janez Molj, sedaj župnik v Stranjah nad Kamnikom. Učencev je bilo takrat 75, sedaj jih je pa a ponavljavno šolo vred 160. Zopet napredek !
V Rovtah nahaja se tudi drevesnica in izdeluje se izvrsten sir. Sirarnica in drevesnica ustanovili ste se 1. 1892. Od 1. oktobra 1893 imaje Rovte tudi svojo pošto. Zasadil se je leta 1892 tudi drevored ob cesti od župuiškega dvorca proti Logatcu, isto tako tudi Leonov gozd na Lešah. V Rovtah slišiš krasno zvonjenje, cerkveni zvonovi ubrani so v cis-mol; v cerkvi nahajajo se velikanske orgije, iz kojih da se izvajati vsa istrumentalna godba. Tu v Rovtah so štirje sejmi, v potocih je mnogo postrvij, dekleta izdelujejo do pol metra široke šipke. V Rovtah nahaja se tudi tako zvana »Snežena jama", v koji po celo leto ne skopni sneg. V krstni knjigi prejšnjih del naletiš se dostikrat žensko krstno ime Eva ; zdaj pa Eve v Rovtah ni več.
niki lista .Rolnika" (kmetovalca), vzorci zemlje iz vsakega okraja v steklenih stojalcih, do pol metra globokih (posamne vrsto se dobro vidijo), mape. Podpore državne in deželne v povzdigo kmetijstva so znašale od leta 1868 do 1893 — 925.000 gld.
Na pravo od piramide se je razložila »Kmetijska šola" iz Dublan. Tu vidiš fotografije poslopij, album, statistiko obiskovanja, izpitov od I. 1872 do 1893. Dela učencev, dela profesorjev, sadno vino, umetnega zboljševanja podmeri itd.
Na levi je kmetijska šola iz Horodenke, ki ima še več predmetov in je zanimljivejša. Tu vidiš priprave za sejanje, seno, sušilnice, razne podkove, rudnine itd. Dalje je razstavila šola v Jagjelnici skromnejše stvari. Konečno je razstavila tukaj tudi deželna vrtnarska šola v Tarnovu razne cvetlice itd.
Za javnimi zavodi se vrste zasebni razstavljavci, večji in manjši posestniki. Však gospodar je razstavil svoja semena, kakeršna prideluje na svojem gospodarstvu. Iz plošnega pregleda vidimo, da v Galiciji gospodarstvo umno, po najnovejših iznajdbah upravljajo samo vlastniki velikih posestev. Baron Bouuicki iz Stratkova je n. pr. razstavil 20 različnih novih vrst krompirja, ki dajo po 300 korcev z jutra; dalje razne vrste rži, pšenice in ovsa. Če se zemlja tako odpravlja, mora pač gospodarstvo več nesti, nego kmetiču, ki ima stara oslabela semena in ki ne more umno obdelovati polja.
V	Galiciji je več nego desetorica gospodarskih oddelkov; vsak izmej njih je razstavil vzorce semen, kakeršne se rabijo v njegovi okolici. Kupčijsko društvo, ki še le nekaj let sem biva, deluje v to, da kmetom nabavlja najlepša semona iz cele Evrope. Društvo za gojitev tobaka ima na razstavi mnogo tobačnih vrst. Nekateri listi so velikanski.
Zboljševalni odbor je razvesil grafične mape, ki kažejo deževje in pa vse, kar spada k regulaciji red v Galiciji. Tu vidiš statistične tablice živinozdravni-kov, kažoče koliko konj, govedine, drobnice je v vsakem kraju. Statistični odbor je podal spise o starosti, o rodu itd.
»Kmečke družbe" imajo tudi precej prostora, ker so se zadnja leta jako pomnožile. Kmečka družba (k61ko rolnicze) je nekako kmečki kazino na selu, kjer dobiva kmetič časopise, gospodarske svete, zlaj-Šava se mu nakup semen, in često je tudi klet pri družbi, ki jim moči suha grla. Vsak družba je izdala poročilo o svojem delovanju.
V	obče poučuje celo celi paviljon o razvoju kmetijstva, ki se je zadnji čas pri nas jako povzdignilo.
Praga 22. julija.
Grofinja Avgusta Salm-Reifferscheidtova je naredila slovesne obljube v benediktinskem samostanu na Smihovu. Pri obredih je bilo navzočih mnogo plemkinj. — Socijalna demokracija nazaduje, ako se sme tako sklepati iz skrčenega števila socialističnih časopisov. Tako so nehali izhajati listi
Rovte štejejo 2223 prebivalcev, dalje okolo 1500 glav goveje živine, kakih 600 ovac, a niti jednega osla, ne dvonogatega ne štirinogatega, kar je vse pohvale vredno. Ako pa pogledamo prebivalce, najdemo med njimi pet Modrijanov, da tako gotovo je pet Modrijanov, kakor gotovo sem jaz Ciperle. Pomislimo, cela Grška ni jih premogla nikdar več ko sedem z malo črko pisanih modrijanov, a Rovte tako majhen kraj imajo jih pet, in še kar je največ vredno z veliko črko pisanih Modrijanov. Zraven teh odlikujeta se dva Rovtarja Polž in Brus, oba vrla možaka, ki veliko po svetu hodita, veliko barantata, ve liko govorita, včasih pa tudi kolneta.
Njiju največa kletvina je: »Per moj trikrat! Streha orehova! Alabura ! Teletarji smo sleparji!" Kedar se pa hoče stric Brus posebno postaviti, pa zakliče kazoč z prstom na-se : »Slaba hiša, ki nima mojega brata pod streho !" Pomen teh besedij morda razkrije kedaj kak razlagatelj rovtarskih filozofov, za nas je dovolj, da jih zapišemo in v pretres damo. Najbolj klasično je pa, da se v časi Brus v Polža zakadi, ali pa Polž v Brusa. Sicer sta pa nerazvez-ljiva prijatelja. Dalje imajo Rovte tudi svojega vremenskega preroka. Ta mož je hlapec Miha. Svojo meteorologično postajo ima v Petrovi hiši pri cerkvi. Izrazov je krepkih, n. pr. »Ali mislite, da je Bog ceglar I" in pa : „Ko bi bil jaz le za ped veči, bi te vrgel v zrak tako visoko, da bi še tisti dan ne imel časa na zemljo pasti ! Gotovo orjaški izraz!
(Dalje sl<5di.)
»Svornost", »Volne Listy, »Zdf in kmalu prenehajo tudi brnski „Červdnky". To se je zgodilo zaradi pomanjkanja denarja. Nič bi ne škodovalo, ako bi se število soc. časopisov še bolj skrčilo. V to upajmo! — Vlani so preslavljali Mladočehi kraljevi reskript. V Plznu, kakor sem bil tedaj naznanil, so ga preslavljali dr. Dyk, in dr. Černohorsk/ in drugi, s tem, da so razbijali okna. Sedaj se je vršila obravnava, v kateri je bil dr. Černohorsky obsojen v ječo za 5 dnij; dr. Dyk kot državni poslanec se je kazni izmuznil. — Tukaj so prijeli več oseb, na katere leti sum, da so v skrivnem društvu, kjer se izdelavajo razletne snovi in ponarejali denar. Kolikor je na tem resnice, pokazala bode preiskava. — Mladočeški shod. Pri zadnjem shodu se je sklenilo nehati z opozicijo radikalno, ampak spremeniti jo v dostojno in stvarno. Že zdavnaj bi bili morali priti gospodje k temu spoznanju, kajti ne bilo bi prišlo do izjemnega stanja, ne vzdihovalo bi toliko mladih ljudi v ječah, ne bila bi češka stvar tako kompromitirana. Zveze z drugimi strankami niso marali, sedaj so pa pripravljeni stopiti v dotiko s katerokoli stranko, da le kaj dosežejo, če prav bi bila samo kakšna drobtinica, popred toliko zaničevana drobtinica. S tem sklepom bi smeli biti zadovoljni, ako bi se vresničil. To je le sredstvo, da se stranka reši. Kar zadeva razmerje z drugimi strankami, je tu napovedan boj katoliški stranki. »N. L." so pisali namreč: »Tvorba posebno klerikalne češke stranke je nevarna za narodni in posvttni napredek češkega naroda. Liberalna stranka čisla vero vsacega kot stvar notranjega prepričanja ; institucije priznanih cerkvii, kolikor se omejuje njih delovanje na versko odgojo, ne preziramo in hočemo ostali z rodoljubno duhovščino v najbolj prijateljski dotiki. Zloraba verskega prepričanja za politične agitacije in zoper prosvetne in napredne napore pa kar najodločneje obsojamo ter štejemo v dolžnost vsakega pristaša stranke boj zoper njega." Zopet izpoved kako čislajo Mladočehi vero. Besede navedene so naperjene zoper katoliški shod v Brnu. Celi odstavek je poln že zdavnej zavrnjenih praznih fraz. Mladočeh hoče biti prijazen z rodoljubnim duhovnikom! Tu bi moral biti duhoven tak-le: Duhoven izroči svoje ljudstvo mladočeškim naukom in potem si njih brat in rodoljub! A podučuj ga, povej mu, da so novi politični nauki njegova poguba, in Mladočehi bodo mobilizirali zoper tebe vso svojo vojno od Tater do Sumave. Pričakujmo in tolažimo se za sedaj, da se bode i to razmerje spremenilo, kakor se je spremenila radikalna opozicija.
Cerkveni letopis.
Surovost dalmatinskih lahonov.
Brezverski list „il Dalmato" v Zadru je jako grdo napal zadersko nadškofijsko osrednje semenišče. Na to je preč. g. nadškof odgovoril v pastirskem listu, koder je obsodil grdi list. Zato so jeli po mestu agitirati, da vprizorijo demonstracijo proti nadpa-stirju.
»Kat. Dalm.", po kateri posnemamo to poročilo, trdi, da je moralo redarstvo vedeti o tem. Več nego pol ure so se okoli 8. zvečer zbirali pred nad-škofjim dvorcem, a nikdo jih ni ustavljal. Potem so jeli kričati, metali so kamenje po oknih in jih razbili, žvižgali so, klicali: viva il Dalmata, viva il Teoli redatore del Dalmata, viva Zara italiana. Grgo (nadškofovo ime) cavron — Grgo in condotto, Te romperemo in pastoral dulla tecta. Abbasso i preti abbasso i cavroni — i. t. d. so se ponavljale naj-nesramnejše psovke. Tako se je vršilo tudi pred semeniščem in pred stanovanji bogosl. profesorjev. — Smelo se je tako rekoč pred očmi redarstva delati s cerkvenim predstojnikom več nego milijon katoličanov.
Prav piše »Kat. Dalmacija" rekoč: »Sedaj ima besedo, ne rečemo vlada, marveč cela dežela, ki je užaljena v svojem metropolitu, v bogoslovnih profesorjih in bogoslovni mladeži in sploh v vseh duhovnikih. Sedaj je dolžnost dežele, da izreče svojo sodbo o najpodlejšem činu, ki si ga je mogla izmisliti sekta in kakeršnega še zgodopisje naše Dalmacije ni zabiležilo. Da dežela ima besedo in ta bode po velikosti in grdosti izgredov, s katerimi se meče roganje in blato na celo Dalmacijo vsestranska in možata, dostojna nravnega čuv-stva iu verskega ponosa naše Dalmacije. Ta živa beseda zgroženja in protesta ne sme prenehati, dokler se užaljeni časti vere in cerkvene oblasti ne da primerno in svečano zadoščenje".
Mej razgrajalci je bilo več dijakov, in več raz-kolnikov, tudi otrok je bilo mnogo. Jedno dete je vprašalo redarja: »Kedaj pričnemo žvižgati". Odtod se vidi, da je bilo vse naročeno. — Nam je pa to dokaz, da se škofu in duhovniku vselej, kedar izvršuje svojo pastirsko dolžnost, povsod iz nasprotnikov besnih vrst odgovarja s — surovostjo.
Slovstvo.
Dziela iuliusza Slovvackiego, wydal i objašnil dr. Henryk Biegeleisen. Lwow 1894. Poljska knjigarna je s tem naslovom izdala v šestih zvezkih dela slavnega poljskega pesnika. V marsikaterem oziru sicer ni dovršen; vzlasti njegovo ljubkovanje v švicarskih pesmih se ne sklada z našimi nazori, toda duhovitost, krasen slog in pri tem živo versko in domorodno prepričanje delajo Slowackega res slo-večega.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 25. julija.
(Občni zbor) kat. tiskovnega društva bode za letošnje leto jutri ob 10. uri v knezoškofovski palači. Precej na to bo ondi prvo zborovanje novega društva za cerkveno umetnost in se izvoli odbor.
(Napredek Mohorjeve družbe.) Poročali smo že, da je število udov družbe sv. Mohora letos nepričakovano sijajno napredovalo! Kakor čujemo, šteje družba letos 65 952 udov. Kdo bi bil pričakoval tako ogromno število! Hvala Bogu, ki daje našemu delu toliko rast, hvala pa tudi čč, gg. poverjenikom, ki so s svojim trudom nabrali toliko častito in ogromno Mohorjevo armado! — »Nem-škutarji" in »brezdomovinci" so tudi letos storili lepo narodno delo!
(Iz klerikalno - nemškutarskega tabora.) Naši nemško govoreči, nemško svoje rodbine vzgajajoči in cimbersko surovi »napredni" Slovenci so se lotili včeraj v »Narodu" g. poslanca Pr. Povšeta, ker se je v nedeljo pri osnovalnem shodu slovenskega katoliškega društva izjavil za »splošno volilno pravico". Mi temu nasproti samo to poudarjamo, daje javna izjava g. poslanca za njegovo mnenje pač mero-dajneji, nego »Narodovo" pikantno sumničenje, tembolj ker g. poslanca ni kar nobeden silil za to izjavo in ker on ne more imeti nobenega druzega vzroka, da bi se potegoval za delavce in njihove pravice, nego ljubezen do njih in sočutje ž njimi. »Narodova" polemika ostaje pač vedno v svojem starem tiru.
(Prevzv. Strossmayer-ju), ki biva sedaj na Slatini, pokloniio se bode veče odposlanstvo Slovencev iz vseh slovenskih pokrajin, dne 3. avgusta t. I.
(Umrla) je včeraj na Senturški gori sestra znanega naravoslovca g. Šimona Robiča. Danes dopoludne smo zakopali 81 let staro devico, blago žensko, kakoršnih je dandanes bore malo. V vsej ogromnej zbirki veleučenega g. brata zbrala si je smrt zase najdragocenejši stvor. Bodi jej prav, njeni duši pak nebeški mir!
(C. kr. obrtni strokovni šoli v Ljubljani) priredita dne 27., 28. in 29. julija šolsko razstavo v Virantovi hiši (Trg sv. Jakoba, 1. nadstropje.) Razstava ima namen, predočiti vsestransko delovanje strokovne šole za lesno industrijo in umetno vezenje. O tej razstavi, ki obeta biti zelo poučljiva za razvoj naših obrtnih zavodov, bodemo prinesli svojim čita-teljem obširnejše poročilo.
(Šolska veselica) Iz Š t u r i j na Vipavskem : Koncem vsakega šolskega leta napravi naša dvo-razreduica veselico, katera se je do sedaj tako priljubila, da privabi obilno poslušalcev, in katere bi težko pogrešali, ako bi izostala. Letos je dala še več ognja 401etnica poroke Nj. Veličanstev. Program je bil raznovrsten in tako bogat, kar se ga le d& natisniti na eno stran navadnega vabila. Naša literatura ni prebogata za šolske igrokaze, vendar nas vsakoletni »Pomladni glasi" vsaj toliko preskrbi, da nismo v zadregi za novo tvarino. Na Vipavskem nas pa še znani pesnik Radoslav podpira z gradivom za šolske igre. On ima vedno kaj novega v zalogi ne samo kot kupec v svoji prodajalnici, še več kot pesnik na svojem pegazu. Njegov »Cesarjev god" navdušuje mladino za blazega vladarja, za katerega naj gore že otročja srca, njegova »Bolra Njerga" kaže premeteno gospodinjo, katere jezik je res gibčen in neiziečeno dolg, a ji »prinjerga" vse eno od bo-trčka desetak, da si iz zadrege pomaga, »Kneippov kuplet" pa vam v vezani besedi šiba vse naše nerodnosti in budalosti, katere naj bi kar parna briz-
galnica izčistila iz naSega narodnega življenja. Jos. Voleev igrokaz „Od hiše" se je tako ljubko in otročje predstavljal, da smo si želeli g. pisatelja v nedeljo v našo sredo. Bil bi prepričan, da ne piše zastonj; plačilo bi bil dobil za svoje trudapolno delo, in vnemalo bi ga gotovo, da bi nam v prihodnjih »Pomladnih glasih" podal zopet kaj ena-cega Za mladino pisati je pač težko, treba se je ponižati do otroka, da te razume, in se navduši za tvoje nazore. Zato naj bi oni, kateri so dobili od zgoraj dar za to, ne pustili zarjaveti peresa. — Ne bom omenjal še različnih deklamaeij in primernih pesem, da ne postanem predolg. Trajalo je vse nad dve uri; prostorna šolska soba ni mogla sprejeti vseh ljudij, četudi so isto popoldne dve društvi zborovali v Ajdovščini, znana vipavska vročina nas je kar kuhala v gnječi, a vendar smo vstrajali do konca. Gosp. nadučitelj sam ni gotovo tacega zanimanja pričakoval, ker se je z ginljivimi besedami zahvalil domačim, gospddi iz sosednje nam Ajdovščine, kakor tudi gostom iz vipavskega trga. y.
(Osebne vesti.) Višji računski svetnik pri finančnem ravnateljstvu v Gradcu, Martin Bissmani, je povodom svojega umirovljenja dobil naslov vladnega svetnika. — Henrik grof T a a f f e, sin bivšega mi-nisterskega predsednika, je v ponedeljek na graškem vseučilišču naredil pravoslovni državni izpit z odliko. Glavni davkarski kontrolor v Celju Ant. Kukovic je dobil naslov in značaj glavnega davkarja in dav-kar Al. Napret naslov in značaj glavnega davkarja.
(Plačilo za rešitev iz smrtne nevarnosti.) Deželna vlada je Pr. Sirceljnu iz Topolca priznala 20 gld., ker je dne 3. febr. t. I. rešil iz ognja Janeza Brinška.
(Nova poštna postaja) bode 1. avgusta otvor-jena pri Sv. Petru poleg Pazna.
(Karlovška cesta). Notranje ministerstvo je za preložitev karlovske državne ceste od Poganca do Zajea izvolilo črti skozi Spodnjo Težkovodo in po tem predrugačilo prvotni načrt.
(Nova uniforma za brambovce.) Te dni prejelo je moštvo tukajšnjih brambovskih batalijonov de loma že novo uniformo, namreč temno-višnjeve bluze z rudečimi obšitki ter temnosive hlače z jednako ru-dečimi obrobki.
(Na graškem vseučilišču) je bilo od 1. do 2lega t. m. promoviranih 24 pravnikov, 13 medicincev, 2 modroslovca in 1 bogoslovec.
(V Bosni) bodo s 1. oktobrom t. 1. ustanovljene štiri nove stotnije pešcev.
(Na c kr. šoli za babice) je bil dne 23ega t. m. izpit v slovenskem jeziku, katerega se je udeležilo 12 kandidatinj, sedem s Kranjskega, po jedna s Štajerskega, Primorskega in Koroškega in dve iz Slavonije.
(C. kr. akademija lepih nmetnostij) je g. Ivan Zajca iz Ljubljane priznala darilo za kiparsko delo.
(Morala?) Vsakdo se spominja svoječasnih notic, da so cigarete »Khalif" v ceni padle. Kakor se je pa pokazalo, jih vendar niso mogli spečati, dasi so ceno za blizu polovico znižali. Prodati se pa vendar le morajo. Kaj torej početi? »Kdor zna, pa zna, je rekel tisti, ki je s svedrom kravo drl", pravi Rib-ničan. In tako so se tudi merodajni gospodje izmislili, da so »Sport"-cigarete zelo priljubljene. Uka zali so torej »Khalif"-cigarete v zavoje za »Šport" cigate vtikati ali vsaj dotične etikete na zavoje de vati. Če torej zdaj zahtevaš v kaki trafiki »Sport"-cigarete, ki so se ti priljubile, pazi, v desetih slu čajih dobil bodeš gotovo sedemkrat »Khalif" - cigarete. Pisalcu teh vrstic se je cele pripetilo, ko je hotel „ Khalif"-cigarete odkloniti in še jedenkrat na-glašal, da želi »Šport", pokazala na etiketo rekoč, to so »Šport". — Ko bi navadni trgovec prodajal X za U, kaj bi se mu zgodilo?
(Stavba »Narodnega doma" v Celju) je dovoljena. Prihodnji teden posvetoval se bo upravni odbor obeh denarnih zavodov. Delo ima se pričeti še letos, da bodo čez zimo razni obrtniki lahko pri pravili svoj materijah
(Samomor.) Včeraj popoludne obesil se je pri Devici Mariji v Polju infanterist Anton Hočevar 8. kompanije domačega peškolka iz dosedaj še neznanega vzroka.
(V Postojni) bo na Veliki Šmaren, 15. avgusta t. 1., jamska veselica z električno razsvetljavo, prav tako kakor vsako leto o Binkoštih. Začetek ob 3. uri popoludne.
(Prepovedan poseben vlak.) Deželno predsedstvo za Kranjsko je posebni vlak iz Celja v Po
stojino zaradi preteče kolere prepovedalo. Ce smo prav »klerikalni nemškutarji", se vendar temu naj manj čudimo.
(Promocija). Dne 16. t. m. je bil na dunajskem vseučilišču promoviran g. M. Gnezda iz Ljubljane doktorjem zdravilstva.
(Prepoved izvažanja svinj) iz samoborskega okraja v krški je deželna vlada preklicala.
(Ljudski shod v Šmariji pri Jelšah) se je dne 22. t. m. veličastno izvršil. Ljudij je bilo vseh stanov do 1000. Predsedoval je deželni poslanec gospod dr. J ur tel a. Govorili so č. g. dr. Gregorec o novi davčni predlogi, g. Hribar o celjskih vspo-rednicah, g. dr. Hrašovec o samonemških javnih napisih. Sprejele so se o teh tvarinah resolucije. Dr. Hrašovčeva slove tako-le: »O priliki ljudskega shoda 22. julija t. 1. v Smariju pri Jelšah, v obilnem številu zbrano slovensko ljudstvo, smatra za svojo skromno, naravno in zakonito zahtevo, da naj se takoj uvedejo pri vseh državnih in deželnih uradih dvojezični napisi, pečati in oklici povsod ondod, koder stanujejo Slovenci in Hrvati, ker sedanje razmere glede javnih napisov žalijo pravni čut slovenskega in hrvatskega naroda, ker se ta zahteva naša lahko izvrši — in tudi izgovor glede troškov ni dostojen države, kadar je treba odpraviti stare krivice. Od svojih poslancev pa zahteva narod, naj to zahtevo našo ponavljajo o vsaki priliki ter ne odnehajo, dokler je ne dosežejo. Slednjič naj tudi odbor političnega društva predloži to prošnjo vladi in državnemu zboru I" — Menda vsaj ni ta resolucija tudi „nemškutarska". — Govoril je tudi še dr. Dečko o nemški posesti na Štajarskem. Vse resolucije so bile navdušeno vsprejete. Taki shodi so ljudstvu koristni in delajo čast poslancem.
(Nov odvetnik.) Včeraj je bil v seznam odvetnikov kranjske odvetniške kamore s sedežem v Ljubljani vpisan g. dr. Karol Triller.
(Promocija.) Na dunajskem vseučilišču bil je danes povišan na doktorja vsega zdravilstva, gosp. Adolf V a 1 e n t a, sin vladnega svetnika g. dr. Aloj-sija Valente.
Društva.
(Slov. kat. delavko društvo) priredi v nedeljo dne 29. t. m. ob 7. uri zvečer I. društven shod. Obravnavalo se bo soc. načelo, vera je privatna stvar (č. g. A. Plečnik), razgovarjalo o vzrokih, da se ne more dobiti delo.
(Kot podporni udje) slov. kat.delavskega društva so razven že imenovanih še pristopili: usta-novnik č. g. kan. Andrej Zamejic; letniki: čč. gospodje Andrej Plečnik, Rok Mrčun, Matija Mrak, Matej Močnik, Josip Pihler. — 7 Ljubljani dne 24ega julija 1894. Ivan Rakovec, blagajnik.
(Družba sv. Cirila inMetoda)je imela 13. t. m ob »/s3. uri popoludne svojo 77 vodstveno sejo, katere so se udeležili: Tomo Zupan (prvomestnik), dr. Karol pl. Bleiweis, Anton Koblar, Matej Močnik, Luka Svetec (podpredsednik), dr. Josip Vošnjak (blagajnik), Andrej Zamejic, Anton Zlogar (tajnik) in od nadzorništva: Anton Dolenec, Frančišek Povše, dr. Ivan Svetina in Ivan Vrhovnik. Glede knjig, katere je volil pokojni sodnik dr. Ško fic družbi, se je sklenilo, da se naj polagoma prodajo po primerni ceni. — Zapisnik teh knjig ima sedaj deželni arhivar Koblar; kedor želi kaj kupiti, oglasi naj se pri njem. — Blagajnik je izkazal 7447 gld. dohodkov in 7704 gld. troškov, primanjkljaj torej znaša 257 gld. — Tudi se je v tej seji definitivno sklenilo, da bode letošnja glavna skupščina v torek dne 7. avgusta v Novem Mestu. Odhod iz Ljubljane je določen na 6-07 uro zjutraj z navadnim vlakom, za uazaj pa se bode najel, če bode le mogoče, poseben vlak. — Ko se rešijo nekatere prošnje in pripoznajo remuneracije, zaključi prvomestnik sejo ob 6. uri zvečer.
Telegrami.
Dunaj, 25. julija. Ravnatelj državne nižje gimnazije v Kočevju, Benedikt Knapp, je povodom svojega umirovljenja odlikovan s Franc Josipa redom. — Spovednik v samostanu v Škofji Loki, č. g. Jeriha, je imenovan za kanonika kolegijatnega kapiteljna v Novem Mestu.
Praga, 24. julija. Zaprli so nekega delavca niršovskega premogovnika, ker je sumljiv poslednjega dinamitnega atentata v Plznu. Nekaj dni po atentatu je v pijanosti rekel, da je nevaren anarhist, pred kateremu naj se posebno trese delodajalec njegov. Kakor se je poskusilo Zieglerjeva hiša razstreliti, ravno tako bode on in njegovi tovariši drugo njegovo premoženje uničili. Plzenskim obla-
stvom dan na dan prihajajo pisma, katera poslopja se razrušijo.
Trat, 24. julija. Tukaj in v Italiji je tropična vročina. Toplomer kaže 31 stopinj po Celziju, v Benetkah tudi 31, v Milanu 33, v Palermu 34, Florencu 35 in v Brin-diziju 36 v senci.
Požun, 24. julija. Zdravniško poročilo pravi, da je zdravje nadvojvodinje Gabrijele manj povoljno. Vročina se menja od 388 do 39-8°. Žila bije po 120 do 140 v minuti.
Monakovo, 24. julija. Umrl je profesor starinoslovja tajni svetnik Henrik Brunn.
Sredeo, 24. julija. Ker se je prikazala v Drinopolju kolera, se bodo preiskovali vlaki prihajajoči iz Turčije. Potniki na orijentskem vlaku se bodo proste izpustili, ako niso vstopili v Drinopolju.
Bern, 24. julija. Zvezni svet je že poprej bil ukazal iztirati jednega italijanskega in jednega francoskega anarhista. Sedaj je pa sklenil, da se iztirajo še 1 franooski in 2 nemška anarhista. Nov protianarhistični zakon stopi jutri v veljavo.
Pariz, 24. julija. Današnja seja zbornice je bila burna. Poslanca Sembad in Millerand sta očitala vladi, da nanjo vpliva predsednik republike Perier. Ministerski predsednik Du-puy in pravosodni minister Guerre zavračala sta tako očitanje. Na to sta se vsprejela člana 2 in 3 protianarhističnega zakona z veliko večino.
Pariz, 24. julija. Pravda proti Caseriu se je odložila na 2. dan avgusta, da po novem zakonu časopisi ne bodo mogli poročati o njej.
Pariz, 25. julija. Govorica, da so zaprli Pavla Eeclusa, se ne potrjuje. Kakor „Rappel" poroča, je vlada sklenila iztirati vse inozemske anarhiste.
Variava, 25. julija. V Zarnowu bili so veliki izgredi, ko so pokopavali nekega, ki je umrl za kolero. Ljudstvo je naskočilo barake, v katerih so za kolero bolni in je osvobodilo 20 bolnikov. Več oseb je ranjenih. Kolovodje so zaprli.
Kristijanija, 24. julija. Kralj je odrekel sankcijo novemu konzulatskemu zakonu, in pa zakonu, po katerem bi se kaznovali tisti, ki bi pozvani pred storthing, ne hoteli spol-niti dotičnih predpisov.
Kolonja, 24. julija. Po došlih poročilih, je na japanski predlog o reformah na Korei odgovoril Kitaj s protipredlogi, ki se naj izvedo. Japanu se zdi, da se predlogi v marsičem dado vsprejeti in je torej z nekaterimi izjemami vanje privolil.
London, 24. julija. Po nekem došlem poročilu iz vzhodne Azije, so v Soeulu korejske čete napale podhujskane od kitajskega zastopnika japansko posadko.
London, 24. julija. Dne 21. t. m. je sultan Abd-el-Aziz slovesno na čelu vojne prišel v Fez. Vsi rodovi so se udali in so mirni.
Shanghai, 24. julija. Japonci smatrajo mesto Schanghai za zunaj njih operacijskega okrožja. Premog se je v Shanghaiu za 40°/o podražil.
Tujci.
23. julija.
Pri Slonu : Bienenstock, Hilbert, Muller, Lustig z Dunaja. — Sonnleitner iz Inomosta. — Deperi, Gutmann iz Trsta. — Greca iz Logatca. — Block iz Opatije. — Jan iz Doline. — Helle iz Gradca. — Czar iz Sarajeva. — dr. Ha-nigsberg iz Zagreba.
Pri Maliču: Petraschek, Mardetschlager, Feldmann, dr. Pittel, Ravagni, pl. Albori, Milivoj Sečansky, Leitner z Dunaja. — Mazarolli, Codelli iz Trsta. - Hauser iz Budimpešte. — Kavčič iz Klausen-a. — Glovacky iz Ditmanns-dorfa. — Lucchi iz Gorice. - Medved iz Mirne Peči. — Lukan iz Št. Vida.
Pri bavarskem dvoru. Gelles iz Opatije. - Mo-nitzer iz Ljubljane. — Benigher iz Trsta. — Kotzbeck iz Mengša.
Pri avstrijskem caru-. Goričar iz Braslovč. — Mahnič iz Grebinja. — Bartl iz Šmartna.
Pri Juinem kolodvoru: Klemenčič iz Št. Vida. — Sbil iz Mokronoga. — Piva iz Rakeka. — Runco iz Pazna. — Muhrič iz Pleše.
Umrli ho:
21.	julija. Albina Simnovc, črevljarjeva hči, 5 mesecev, Strelilke ulice 11, črevesni katar.
23. julija. Marija Krek, zasebnica, 73 let, Pred Škofijo it. 16, vsled raka. — Marija Luksbauer, sodarjeva vdora, 49 let, Breg 2, plučni in Črevesni katar.
V bolnišnici:
22.	julija. Ana Oven, kajžarjeva hči, 6 dni, marasmus. — Ivana Urenik, delavka, 30 let, jetika.
23.	julija. Franc Kašman, delavec, 50 let, jetika.
Tržne cene v Ljubljani
dne 25. julija.
	gl-	kr		gl-	kr.
Pšenica, m. st. . .	7	_	Speh povojen, kgr. .	-—	64
Rež, „ . . .	5	—	Surovo maslo, „ .	—	72
Ječmen, „ . . .	6	—	Jajce, jedno . . .	—	2
Oves, „ . . .	6	50	Mleko, liter . . .	—	10
Ajda, „ . . .	7	—	Goveje meso, kgr.	—	64
Proso, „ . . .	5	—	Telečje „	—	58
Koruza, „ . . .	5	80	Svinjsko „ „ .	—	58 36
Krompir, „ . . .	1	80	Koštrunovo „ „ .	—	
Leča, hktl. . .	12	—	Piščanec ....	—	35
Grah, „ . . .	12	_	Golob.....	—	15
Fižol, .....	8	—	Seno, 100 kgr. . .	1	60
Maslo, kgr. . .	—	85	Slama, 100 „. .	1	78
Mast, „ . .	_	68	Drva trda, 4 kub. m.	6	40
Špeh svež, „ . .	—	58	„ mehka, 4 „ „	4	80]
Vremensko sporočilo.
a &	Cas	Stanje		Veter	Vreme	ij Mokrine II na 24 ur v II mm
opazovanja		zrakomera t mm	toplomera po Celziju			
24	7.	u. ijut. 8.	u. pop. 9.	a. zvee.	738-5 737-5 737-0	20-6 30 0 23-2	si. vzh. n	jasno n' n	000
Srednja temperatura 24-9 , za 5-3° nad normalom.
Zalivala.
O priliki ustanovnega shoda »Slov. katol. delavskega društva* so nam od raznih stranij došli preprijazni pismeni in brzojavni pozdravi. V odborovem imenu zahraljava vse pozdravljavce za bratsko prijaznost, skazano našemu društvu, imenoma: katoliška rokodelska društva v Ljubljani, na Vrhniki, v Novem Mestu, katoliški delavski družbi v Idriji in v Zagorju ob Savi, konservativno obrtno društvo v Ljubljani, slovensko bralno društvo r Škofji Loki in vrle jeseniške so-brate, želeč naj bi nas vse vezala jedinost v načelih in slož-nost v delovanju.
V Ljubljani, dne 24. julija 1894.
Jožef Gostinčar,	Ivan Trtnik,
zapisnikar.	predsednik.
Eksekutivne dražbe.
Fr. Malečkarja iz Ostrož. Brda in F r. 0 s t a n k iz Grobš posestvo (radi terjatev 14 gld. in 420 gld.) dne 27. julija (ponovitev) v Postojini.
Miko P e t r a š i č a iz Draščic (radi terjatve 325 gld. 72 kr.) posestvo (4896 gld.) dne 2. avgusta in 1. septembra v Metliki.
Matije Gregoriča iz Cerkvišč (radi terjatve 83 gld. 32 kr.) posestvo (130 gld.) dne 2. avgusta in 1. septembra v Metliki.
Ravnokar je izšlo v obliki knjižice znamenito
Apostolsko pismo
sv. očeta Leona XIII.
obsezajoče 16 strani male osmerke. — Komad stane 5 kr., 100 komadov vkupe 4 gld., 200 komadov samo 7 gld.
Naročila vsprejemata Katol. Tiskarna in Katol. Bukvama v Ljubljani.

"Po znižani ceni!
Uredil dr. Fr. Lampe. — Izdala katol. družba za Kranjsko.
Letniki XXI, XXII, XXIII, XXIV, XXV, XXVI po 60 kr., letnik XVII 80 kr., po pošti 10 kr. več.
Zanimiva vsebina z nekaterimi slikami. — Primerna knjiga za slovenske družine.
Dobivajo se v,.Katoliški družbi za Kranjsko"
v LJubljani, Stari trg št. 13.
m
Dobiva se najceneje v podpisani lekarni, ako se naroča __K3- po pošti.	_
Ubald pl. Trnk6czy
lekar zraven rotovža v Ljubljani
priporoča:
■e^Kurjcočesno tinkturo.
Bolečine pomirljivo sredstvo pri kurjih očesih in pri trdi koži na nogi. Ima to prednost, da se s to tinkturo usji.i uni	kar s ščetko pomaže
bolni del na nogi. — Steklenička z rabilnim navodom in ščetko velja 40 kr., tucat 3 gld. 60 kr.
Cvet zoper trganje (Gichtgeist) lajša in preganja bolečine v križu, nogah in rokah. — Steklcnica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr.
Marijaceljske kapljice za želodec. — Steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld., 3 tucati 4 gld. 80 kr.
Planinski zeliščni ali prsni sirop za odra-ščene in otroke; raztvarja sliz in lajia bolečine, n. pr. pri kašlju. — Steklenica 56 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr.
Odvratne ali čistilne lodec pri zabasanju, in skaženi
21 kr., 1 zavojček s 6 škatuljami velja 1 gld. 5 kr.
krogljice čistijo že-sni želodec. — Škatulja
Vsa ta našteta in vsa druga zdravilna sredstva se dobijo v	292 11
lekarni
Ubalda pl. Trnkoczy-ja
v Ljubljani zraven rotovža
in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo.
Štev. 6272.
381 3-3
C. kr. deželno sodišče t Ljubljani daje na znanje, da se je vsled prošnje Nolli-ja Srečko-ta, oskrbnika zapuščine dn6 22. aprila 1893 v Litiji brez dedičev in pravnih naslednikov umrle Henke Katarine, dovolila
prostovoljna javna dražba
v zapuščino spadajočih zemljišč:
a)	vložek štev. 241 katastr. občine mesto Ljubljana, t. j. hiša štev. 5 v Rožnih ulicah v Ljubljani;
b)	vložek štev. 537 katastr. občiue Karlovsko predmestje, t. j. travnik na Ilovci in določil v izvršitev dražbe dan na
SO. julija 1894 ob 10. uri zjutraj
pri deželnem sodišču v Zatiškem dvorcu v Ljubljani II. nadstropje s pri-stavkom, da se bodeta zemliičči le za ali nad izklicno ceno in sicer vložek 241 katastr. občine mesto Ljubljana v znesku 5500 gld. in vložek 537 katastr. občine Karlovsko predmestje v znesku 40 gld. prodali.
Pogoji in izvod zemljiške knjige se morejo pregledati v uradnih urah pri tem sodišču.
V Ljubljani, dne 10. julija 1894.
F. A. SARGr-OV SIN & Cie. Prva in najstarša tovarna za stearinske sveče v Avstro-Ogerski. Ustanovljena po Ad. de Milly leta 1837.
C. in kr. dvorni zalagatelji i
Uvedenje £ Iznajdba glicerinske fabrikacije
Avst. ■ Ogerski in
glicerinskih mil itd.
po
F. A. Sarg-u
1858.
Iznajdba
in
uvedenje ..Kalodonta"
1887.
Pisarna: Dunaj, IV., Schwindg. 7.
sveč.
Mj||y, miznih, baroknih, renesance, stožčastin in votlih sveč; Milly-nočnih lučij in voščenih božičnih sveč i. t. d.
Dobe se povsod.	Zahtevaj izrecno SARG-ove Milly-sveče.	288 6~6	Dobeae povsod.
i . t r \ V ^ >', i-, *<; " ■	-'"t-'c 4 V ■ . ' * « Tfri;
X> 11 n a* j s I t a borz
Dne 25. julija.
Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renta 4%.....
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta ......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista..........
Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. dr?.. v(
20 mark...........
20 frankov (napoleondor).....
Italijanski bankovci.......
C. kr. cekini..........
98 gld. 50 kr.
. 98		40
. 122		30
. 97		85
. 121		50
. 96		20
. 1015		—
		25
. 124		50
j. 61		05
. 12		21
9		90
		25
5	t)	89
Dne 24. julija.
4 °!o državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5% . . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zcm.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
„	„ južne železnice 6% .
„	„ dolenjskih železnic 4%
149 gld.	—	kr.
157 „	26	
197 „	50	n
97 „	15	»i
143 „	—	»
127 „	50	
107 „	35	»
n 67 „	60	» n
98 „	70	»
220 „	—	
153 „	45	n
128 „	25	
98 „	50	n
JI,.
Kreditno srečke, 100 gld........196 gld. 75 kr.
4% srečke donav. parobr. družbe, 100 gld.	140 „ — „
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18 „ — „
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld................69
St. Gen6is srečke, 40 gld.......70
\Valdsteinove srečke, 20 gld......47
Ljubljanske srečke.........24
Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. .	154
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl.st.v.	3165
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	496
Akcije južne železnico, 200 gld. sr. . . .	109
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	74
Montanska družba avstr. plan.....81
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	165
Papirnih rubljev 100........133
50
50
50 70
50 50 80
37'/,
jfijf Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju
najmanjšeza dobitki. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„11 K K C U
Klollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sveti za dosego kolikor je mogoče visocega I obrestovanja pri popolni varnosti gf n n 1 o ž e 11 i li grlavnlc. "VU