III. leto. Štev. 16.
1916. Április 16.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin je na leto:
Doma     .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   3 K.
v Ameriko   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   6 K.
Dobijo se
Novine. Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri
KLEKL JOŽEFI,
vpok. pleb. v Čerensovcih,
Cserföld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati.
na naročnike Marijinoga lista, je Novin cena če ne jih od štirah več na eden naslov pošila, doma  2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov ....  5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov.
Trplenje pa človek
Nevem, kak je to, liki vidim vsaki dén, ka ne človeka na sveti, šteri ne bi meo kaj trpeti.
Sam pisao ka ne vem, pa čtém reči Jobove v Sv. pismi: »Trplenje je žítek človeka na zemli*.
Nájdejo se, ki mislijo, ka drűgi človek nema trplenja, samo oni. To so slepe düše, štere ne vidijo, ka smo vsi v mantri. Vnogokrát rávno tisti má nájveč trplenja, šteromi so lüdjé nájbole nevoščéni rekoč: „Tomi dobro
seni
Trplenje je velika Skrivnost človečega roda. Ne nikoga, ki bi se ga mogeo ognoli. Postávlamo se njemi proti, dokeč se moremo, liki prle ali sledkar nas dobi. Kak ništerni pázíjo na sebe, keliko zdávajo vračitelom, kak se hránijo, oblačijo pa vse ne valá, ednok je samo popádne nevola pa se je več ne oslobodijo.
Živémo na zemli, mámo sunce, zrák, vodo pa krűh pa se nišče ne postávla tomi proti. Tak je prav, naj to vse bo. Rávno tak je pa prav, naj poleg vsega toga tüdi trplenje bo pa smrt, ker je to vse deo našega zemel-skoga žitka.
Ka se čüdivaš, ka zdaj rávno ti moreš trpeti? Je to kaj posebnega? Včeraj je sosed trpo, dnes ti, vütro pa príde na trétjega réd, ali na vse naednok.
Ne vídiš, ka smo v tom ednom vsi ednáki na zemli ? Dáre je Bog različno razdelo med lüdmí. Bogástva so jako rázlično razdeljena, Sreča človeka je ne ednáka, liki trplenje pa smrt, to je vsem ednáko, siromáki i bogatomi, velikáši pa podložniki. Glej, krála vüho, zob rávno tak boli, kak tebé. Porod kralicin se ne loči od-poroda te nájsledme. Za šteroga ne vrástva, tisti na kraleskom stolci šče
žmetneše čáka na smrt, kak k nevolam privajeni síromák. Smrtni znoj obráza millijonarovoga je pa tüdi ne načiší, kak je tvoj.
Jeli, ka smo v tom vsi ednáki 1 To je pravica našega žitka, ka naj trpímo na zemli — pa je nespameten, ki misli, ka se toga ogne ali reši.
Ešče več: Trplenje je jedíni kinč, šteroga nišče ne obrača proti svojemi bližnjemi na hűdo. Vse vrednosti človeka so že bile priprave hüdobije, samo trplenje ne.
Vse kotríge tela, vsa bogástva, vse znajdbe je že človek na hűdo obračao. Komaj je znao bat napraviti, že je brata vmoro z njim. Z prvim zlátom si je zná biti čemér kűpo. Že-lezo za klanjé rábi pa vnoge znájdbe noveših časov vse na to obrača, kak bi mogeo z njimi svojemi bližnjemi škoditi.
Samo edno je, z šterim drűgomi škoditi ne more, štero na kvár ne more obrnoti bližnjemi pa to je trplenje. To je tisti nebeski dár za grešnoga človeka, z šterim ščé — nešče, je prisiljen! sebi vekivečna bogastva správlati. Ar či bi se li en čas opirao proti, prle ali sledkar se more vdati svojoj osodi pa spoznati ka de njemi boše mirno trpeti, kak se zaman proti opiratí.
Bog je ne tak šteo zaprva. Ob-prvim je dao človeki vse dáre, samo trplenja ne, ár ga je tak šteo blaže-noga včiniti. Človek je pa vse bože dare obrno sebi i bližnjemi na mantro, pa njemi zdaj te trplenje more nazaj slüžiti zgübleno blaženstvo.
To je právde trplenja.
Bojna.
' Poznamo reči Gospodove: ki se znizi, on se zvisi. Na préstol sláve i dike samo poniznost pride. Zna do časa gizda tüdi kralüvati, ali samo do
časa. Končna zmaga ide poniznomi. Čüjete krič Hosanne na cvetno nedelo ? Nedužna dečica slavi nedužnoga Boga, na koga so krivci „križaj ga* kričali na veliki pétek. Pa cvetnonedelsko Ho-sanno je ne mogeo divji krič veliko-pétešnji — »križaj ga“ — obládati. Iz Hosanne se je narodila vüzemska Alleluja. Kristušova zmaga je Popolna, večna postala, zviso se je najbole, ar se je predtem najbole znizo. Želete stalno zmago našoj vojski, samim sebi? Znizite se v globokoj pokori do praha zemle pa bo prišla.
Poročila z bojišč so sledeča: Francozko bojišče. Nemci so za-vzeli občino Haucourt pred Verdunam i 542 francozov vlovili. — Pri Št. Elois-i so nemci zasedli nalevek, šteroga so angleži meli dozdaj v rokáh. — Termita višino so nemci pred Ver-dunom v dva kilometra širini zavzeli. Vlovlenih francozov je 714. Med vlo-vljenimi so bili že tisti, ki bi komaj letos mogli na prebiranje vojaško iti.
Na ruskom bojišči' ne ga nikše posebne spremembe.
Taljansko bojišče. Na tirolskom pri Bauchkofl-ni so naši taljane odbili, 153 so jih vlovili i 2 strojnivi puški zaplenili. V ročnoj borbi so drügi talijani vsi spadnoli. — Na Doberdo-i so naše čete sovražnika iz ništrnih prednje járkov odegnale. — Na Mrzlom Vrhi so zevzeli naši talijansko postojanko, 43 talijanov vlovili i edno strojno puško zaplenili. — Naši zrakoplovci so bombe metali na kolodvore Gasarse i San Giorgio di Nogfare. Zvün treh zra-kostrojov, šteri so zavolo metanja bomb prenisiko le teli, so se ovi vsi srečno povrnoti.
Na türskom bojišči so bili samo mali spopád!, v šterih so türki na kau-kaškoj fronti 70 rusov vlovili, na dardanelskoj pa eden sovrážni zrako-stroj dolstrelili.
NOVINE
1916. aprilis 16.
2.
Pismo na bojišča.
Tak, dragi vojaki, najvekši sovražnik, do šteroga nikdar ne smete smilenja meti, je smrten greh. Da ne samo, ka vgasne v düši Ijübezen do Boga, nego pogübi, zaprávi ešče vsa zaslüženja düše. Kaj sem si v dugib letah, po velikom prizadevanji Spravo, vse sv. meše, vse spovedi i obhajilá, vse molitvi, vse moje miloščine, vse, ščista vse se zgübi, kak v smrten greh privolili Tista korona nebeška, štera mi je krédi bila spletena, ka bi jo večne čase noso, povehne, tisti stolec kraljevski, na šterom bi sedo, se potere na drobno, kak v smrten greh privolim. Pa kak dugo sem v njem, tak dugo si za nebesa ničesa nikaj ne morem spraviti. Ne de mi plačano še to najvekše trplenje nej. Sv. pismo mi svedoči to: „Ne bodo se gleddle vse njegove pravičnosti, štere je delao.* (Ezèch. 18. 24.)
Düša brez smrtnoga greha je nezmerno lepa. Vse lepote casarski!! dvoran, najlepši püngradi sveta, vse drágocenosti cele zemljé so v primeri z düšpov lepotov samo Čarna tenja. Bog, ki je neskončano lep, je naime zdrüžen z tistov dűšov, štera ga ljübi. To je žrok düšèvne nedopövedlive lbpöte. Pa vsa ta lepota i bliščoba v ednom megnjeni prejde, v tistom, v šterom düša v smrten greh privolL I ne samo da prejde ta lepota, nego spremeni se v grdobo, v tistoga grdobo, ki jo je zdaj v lást dobo i te je vrag, nezmerna grdoba i hüdoba.Zato pravi dober Bog toj nesrečnoj düši očitajoče reči: »Na diko svojo si zamazek potegnoli (Eccli. 47., 22) i: „Po hüdobiji svojoj si zovlačena." (Jer. H. 22.)
Siromaška düšica, tak se njoj godi, kak vlovljenomi sovražniki, zgübi'orožje, postane slaba, nagne se na tisti kraj, kam je zavdarila, na pot greha. Le-žej njoj je grešiti, kak ne, Bog njoj posebne pomoči tüdi ne da, ker ga je zapüstila, hüdoga düha angel čuvar ne lira vkraj od nje, ker si ga je sama zvolila, žive v nemiri i kaple z greha velikoga še v vekšega, je po rečeh sv. Izaija proroka: „srce hüdobnoga kak morje zburkano, štero se ne more potišati" (Is. 57., 20.). Nesreča vseh nesreč pa doletHo od vsega stvorjenja najnesreč-nejšo düšo te, če more v tom stani smrtnoga greha na sod iti vu večnost. Čaka jo kaštiga pogubljenja, — ne de večne dobrote, Boga nikdar vidila, i kaštiga trplenja, — ogenj žaréči i vse to na večne čase. Gospod je naznano obe kaštigi, rekoč: „Poberite se od mene —-prekleti na ogenj večni." [Mát, 25.41.)
To so zroki, dragi vojak, zakaj je smrten greh najvekši tvoj sovražnik i zakaj se njemi nik ino nikdar vdati ne smeš. Smrt ti za petami šüta te za gutane lovi, da skoro smem praviti, te že davi, — ka te v smrtnom grehi ne zadavi i ti ne spravi na düšo ravno popisane vse nesreče, moreš orožje v roke vzeti i se z celoga srca braniti proti njemi.
Dom i svet.
   Skrb za vučitele i njuve sirote. Naš apoštolsko kráo je potrdo postavo, po šteroj tisti vučitelje, ki so pod orožje pozváni, čeravno nemajo še desetletna vučitelske slüžbe, za štero ide penzija, jo dpbjjo, če so včenja nezmožni postali. Tèlljkajše dobijo penzijo za njimi njuvo sirote dovice, če bi oni v boji spadnoli, Vlovlenim vu-čitelom de vojno leto tüdi za slüžbo štelo. Dovica i deca vučitelova do vlekla plačo po postavi določeno tečas, dokeč ali naprej ne pride vučitel, ki je BFüíöÍRflt 9Ür g& po postaja za mrtvoga ne pove.
Bolgarije. Ghenadieff-a, bivšega bolgarskoga ministra, Dalacseffa njegovoga testa, dva sina njegovi va i drüge štiri iz Ghenadieffove stranke [ so 'prijali. Zrok je brš to, ka so pred vojnov dosta pšenice odati Angliji i ka bi Ghepadjeff znao za zaroto, v šteroj so Šteli krala i drüge dostojanstvenike državne moriti.
ltalija. Zupelli, vojni minister je odstopo. Kralj je na njegovo mesto imenüvao Paolo Maroneja.
Nabor 18 let starih bo: v Soboti aprila 28-ga za Petrovske, Tišinsko, Pertočko, Prosenjakovsko i Križavsko notarošijo; 29-ga za Fokovsko, Gradško, Cankovsko, Bodonsko i Sv-jürjensko; 30-ga za Sv-sebeštjansko, Pücónsko, Martjansko i Sobočko. — V Lendavi i Monostri je pa do jütra, 17-ga aprila nabor za naše Slovenske notarošije.	„....
Vladne odredbe. Vlada je prepovedala odávanje letošnjih pridelkov to je pšenice, žita, soržice, ječmena, ovsa, kukorice, graha, leče i repice (ripá). Pogodbe dozdaj sklenjene so tüdi nevaláne. — Sme se pa pov odati za vojne potrebe, to je „ drűštvi za vojne pridelke*. — Vlada je prepovedala letos rumenke delati. Niti za Odajo, niti doma pri hiši se ne smeo belice rumeniti. Prestopači odredbe spadnejo pod kazen, štera stoji iz dva mesečne voze i 600 k. plače. — Kava se brez dovoljenjá oblasti ne sme niti pošilati, niti voziti z ednoga mesta v drügo. — Prek mej domovine se pa ne sme po pošti kava, grah, grašček i leča pošilati.
Srbija. V Belgradi so kralevske dvorano v katoličansko cerkev spremeniti. Namesta cirilskih napisov so latinki upelani to je z takšimi črkami z kakšimi mi pišemo i ne z * tistimi, kak Srbi, miši, bolgari pišejo.
Lepa naročitev Novin,
Spodaj podpisani njim oznanüjem, da nás je eti v Pilzeni več vküper vogrskih slovencov, pri 48.. pp. 4. na-domestnoj stotniji ki smo vreli čitáte bili »Marijinoga Lista8 i tüdi slovenski »Novin“ pred tem, kak nas je domovina pozvála u obranbo, i nam v roke potisnola to morilno orožjé. Vnogo nás je eti, ki smo v Požoni Slüžili i dvorbi našim ranjencom po bolnišnicaj.
Ali g. Bog je inači dokončao. Poza so i nas naj i mi bránimo domovino proti neprijateli.
Dosta nas je, ki smo prisiljen! bili odstaviti svoje dráge roditele, tivá-rišice i to drobno dečico, z ednov rečjov vse svoje bližánje.
Kak lastovice v tüjinskom kráji ne čevličejo, ne žvergolijo, i želno čakajo sprotoletje, da se tem prlé po-vrnéjo na svoj dom iz šteroga vse sebov odneséjo, tak mi tüdi kam bole se zanimamo za naš rojstni dom, ki smo z vse svoje dráge tam povrgli, tam bole želno čákamo kakš veséli glás ž njega.
Vse to nam pa prinášajo naše Slovenske »Novine*, štere želno čákamo, i z veséljom je prečtemo, štere nam prinašajo vsakovrstne gláse i ešče to nájpotrebnejše: „reč Božo.”
Te novine ne bi smele rpenkati v niednoj krščanskoj drüžini. Dober krščenik je rávno takši brezi dobrih noyin, kak je dober vojak brezi orožjá: nikaj ne valá.
Zagnjič jim naznámjam, - da njim pošlemo z denešnjov poštov podporo na Novine, šterih edno številko naj pošilajo, srčno jih prosimo.
Prav srčno jih pozdrávljamo i njim Želemo vse dobro: Bakan Štefan z Nedelice, Raduha Martin z Odranec, Hozjan Martin z Črensovec, Jerič Janoš z Beltince, Tkalec Janoš z Melinec, Gelt Martin z Lipovec, Oslai Štefan z Bogojine, Ivanič Janoš z Filovec, Kavaš Mihal z Odranec, Zámüde Peter z Štrigove, pešáki 48. p.-polka, 4. nadomestne stotnije v Pilzeni na Češkom.
Podpora.
Kam se podpora spiše? Ki je za podporo gorvzeti, dobi knižico od podpore. V to knižico se spiše znesek podpore.
Trebe kaj plačati za to knižico? Brezplačno je dužen on, ki podporo deli, to knižico podporo dobivajočoj osebi do rok dati.
Trebe kaj plačati za to, ka se  podpora v knigo spiše? Nikaj nej, brezplačno je dužen vsaki, ki jo deli v knigo vpisati.
Trebe kaj plačati za Potrdilo štero podpiše sirota, kda se njej podpora vöplača? Nikaj ne trebe. Če ona z te podpore ma v kraj davati, te je je tak ne vredne, če njoj pa po sili vkraj jemljejo, ne da bi jo opitali, što koli je, včini v nebo kričéči greh i spadne pod kaštigo Bože i svetske pravde.
Pa jé proti tomi pomoč, ka ne do sirote güljene? Jé i tá je ka naj sirote tečas ne podpišejo potrdila, dokeč njim cele šume vöneplačajo, kak njim ide; če njim pa ne plačajo, naj to vidila dva svedoka, z šterima te lehko ide pred sodnijo na tožbo.
1916. aprilis 16.
NOVINE
3.
Slovo slovenskih vojakov od njuve domovine.
Naj prle jih lepo dámo pozdráviti vsi vküper pa jih prosimo lepo, kak njih gospon plébánuša i vse naše dühovno pastere i ves naš slovenski národ, naj molijo Boga za nas, ka de nam Bog pomágao vse naše križe i nevole pretrpeti, ka mo ležej spu-njávali dužnost našega pozvánja, štero jjtred nami stoji, kak smrt. Liki mi radi tá dámo naše živlenje za naš lepi slovenski kraj, či je tak božja vola. Naj se- zgodi kak on ščé.
Mi odhájámo na bojišče; Mariji se dámo v obrambo i milo mislimo pa naš lübleni slovenski kraj, gde smo obprvim sunce zaglednoli. Bog zna sam, kje mo je zadjokrat vidili. O ti domovina tírága, keliko si nas že po vseh krajeh razposlála!
Razposlála si nas v smrtno nevarnosti v šterih smo postali hrabiri junaki, priprávleni vmretí zaté. O ti ljűba domovina Íno národ naš slovenski, moli vsigdár za nás Jezuša i prosi Marijo, naj nam pomagala v vsakšo] nevarnosti. Zdaj pa z Bogom lepi naš slovenski) kraj, z Bogom vsi naši dühovnik!, z Bogom starišje i brátja, z Bogom žene, z Bogom rodbine i vsi poznánci, to vas prosimo vse vküper, molte za, nas, ka nas Bog pripela nazáj domo. Če pa nej domo, te pa gor v sveto nebo.
Ostanemo z srčnim pozdravom slovenski vojáki 48. pešpolka:	Mar-
tin Tivadar, Štefan Sobočan, Jožef Hozjan, Ivan Rajtar, Martin Kustec, Ivan BphMec, Juraj Reiner, Matjaš Sillej, Štefan Šoštarič, Janoš Jankovič.
Glási.
Amerikanci dajte glas!
Januara 27-ga sem dobo po »Pešti magy. kereskedelmi Bank
fiokja, Budapest«-!..............10	K,
Januara 31-ga po » VViener-
Bank-Verein*-i ..................15	K,
Februara 17 ga po ravno toj
banki .........................20 K,
Februara 8-ga po Koletar Jožefi iz Bridgeporta . ... 8 K, Marciuša 2 ga od Balažic Janoša z Chicage .	.	.	.50 K.
Prosim pošiljatele, šterih ne poznam, naj mi naglo odgovorijo, na kakši natflen so tej penezi poslani.	Vrednik.
Od naših vojakov. Mrtev je: Hozjan
Štefan z Tűrnišča, Kováč Ivan (Vrečič) z Črensovec. Obema düši daj večni pokoj Srce Jezušovo. Vlovlj°ni so: Bertalanič Jožef z Sebeborec, Maučec Marko z Melinec.
Odlikovanje. Kda so rusi meseca januara pri Toporutzi v Bukovini napadati začeli naše čete, je posebno dosta trpo naš zalavski 20. domobranski pešpolk. Dva dni i dve noči so bili naši v strašnom ognji. Za dva
dni, kda so rusi naše naskočili, so naši v osmih rendah prodirajoče ruse odbili i spoklali. Samo pred ednov stotnijov je ležalo 600 mrtvih rusov. Za to junaško je cela stotnija do slednjega človeka odlikovana začenši od srebrne svetinje drügoga reda i više.
Obeso se v Szombathelyi v S. od-delki rezervne bolnišnice eden ruš. Ne /znati, kaj ga je gnalo v ‘ to nesrečo.
Prošnja ranjenca. Eden ranjenec prosi drage naročnike, posebno tretje-rednike naj molijo za spreobrnenje ranjencov. Vnogi ranjenec je najme tak divji, ka se niti ne križa, kune i greši pá strašno.
Opomin pošte. Ravnatelstvo pošte nas Opomina, ka moremo močnej Zavitke vez&ti, ar se večkrat pripeti, ka vsebine zavitkov vöspadne, se raztepe, ker so samo v papér zamotani i slabo zvezani bili. Zá takše Zavitke posta sprejme odgovornosti.
Cörkolni kirfči v zemljé. Poleg Fiume v občini Cantrida je eden poljedelavec pri obdelávati svoje zemljé kinče cerkvene najšeo. Največ vreden je kelih, šteri je iz čistoga zlata pa ma štiri kile. Vreden je je do 10 jezer koron. Na podnožje keliha je 1853. leto zapisano. Brščas so ropare cerkveni kda te kinče tű zakopan.
Brana je vmorila v Küštanovcih Fernlin Viljema, dveletnoga dečáka. Dečkec je plezo gor po hrani k steni naslonjenoj, štera se je prevrgla, ga pod sé dobila i vmorila.
Hindenburg, glaso viten general je té dnéve obhajao petdesetletnico svoje vojaške slüžbe. Od vseh krajov je dobo nezmerno pozdrávov. Najlepši je bio casara Viljema.
Istrijanski deželni zbor je razpüš-čen. Mro de ravnao eden dočasen vladni odbor, šteroga predsednik je Lasciac.
Spomin na † Miroslava. »Znám, ka ste žalostni, da ste nájvekšo podporo za Bogom zgübili. Čüo sem praviti, ka vas je najvekši pesnik povrgao. Miroslava nega več. Lehko se jočejo za njega vsi Slovenci. O, zakaj je že vmorila ta nesrečna smrt to zlato spe-vajočo ptičico, zdaj kda se je vaš lepi gaj komaj mladio ? Komaj začnejo cvesti rožiče po poláj, v vašem püngradi je pa že kosi grozovita smrt. O, da bi mesto pokojnoga drügoga mogli dobiti. O da bi se jaz tüdi mogeo z vami zdrüžiti i po našem zvenečem jeziki peti dobromi slovenskomi lüdstvi od Slovenske domovine, po šteroj se med i mleko cedi. Vüpam se, ka G, Bog poslühne te prošnje." I. H.
Glas iz Steeltona. »Davno sem že nameno vam naznaniti nekaj, ne sem se pa vüpao potrsiti. Ali düšnavest mi ne da mirű. Naznanim njim, ka eti v Steeltöni so tüdi začeli delati municijo v naših železnih fabrikah. Kak smo ovarali, da krogle tű delajo, dvanajset nas je včasi püstilo delo. En čas smo brez dela bili, zdaj pa delamo na pol falej kak prle, ki smo tű ostali, ništeri so se pa v drüga mesta odselili od naš.
Edni so pa komaj čakali, ka I ta prido, odket smo mi vöstopiti. Ništeri právi, pa de krogle delao, či do tak velike kak on; drügi se šengári, ka rekši naj nam peneze držáva sem pošle, če nam ne dá delati; trétji pa pá, ka je to Amerika i tű drügi ne zapovedáva. Tak se pernjamo dosta, pa če bi meli lübezen do svojega doma i naroda naši ljüdje i ne bi za očo i brata delali krogél, štere jihva morijo, zaistino bi hitrej prišo bláženi mir. Pol düšnoj-vesti njim pišem, ka smo mi nej delati krogel, nego drügo delo, pa smo li-püstili, je ár je kompaüijai neprijatela bila. Drügi so se z nas zato dèbelo norca delali, ka smo manjacje, záto ne delamo. Prosim jih, naj mi naznanijo v slovenskih Novinah, jeli mi mámo prav, ki smo deto püstili, ali ovi; ki dale delajo strlivo?« — Odgor. Vi mate prav, ki ste dèlo püstili. Ne je; samo tisti tolvaj, ki pšenico grabi, nego tisti tüdi, ki vroče drži, pa še tisti, ki pazi, naj gospodár vö ne pride1 j njemi dveri za véže. Čeravno neščejo tisti, ki strlivo delajo, svoje domače ž. njim klati, včinijo pa vendar to, ár znajo, ka en del toga strliva šo, če ves ne v roke našim sovražnikpm, ki ž njim spokolejo lehko ravno tiste düše, štere so njé najbole lübite. Ki lübi svoj dom i svoje domače, če ma piknjico düšnevesti samo, on püsti delo. Ki pa za več ma penez, kak lastnoga očo, brata, prijátla, tisti de pa delao dale strlivo. Ne obstanejo pa nikak ugovori onih, ki delajo. Delo drügo se dobi v Ameriki tüdi. Zglasiti se trebe pri konzulah, tej že správijo. Če je slüž menjši, nikaj ne dene, vekše je poštenjé, vekša je pa tüdi nebeška plača, pa tá ne de pár let, nego vekomaj trpela. Te mislite, ka mi tű doma tak jemo i pijemo, kak Inda? V jezero rečeh se zatajimo z lübezni do Boga i do naših vojakov, ki nam branijo domáča ognjišča. Vi tüdi tam tak delajte, mejte pred očmi tisti den, šteroga bi radi še svoj rojstni kraj vidili, pa ga ne te vüpali poglednoti, ár na izdajnike, ki strlivo proti lastnomi domi delate, je postave ostre kaštiga povedala, še smrtno. — Vrednik.
Zahvala. »Dobili smo više 200 slik pokojnoga Mirosláva, Bašša Jožefa bogoslovca vsi, ki smo so vdeležili njegovoga sprévoda. Goréče se zahvalimo za to dobroto našemi dühovnomi oči, materi i sestram, ka so nam dali viditi mill obraz Miroslavov, ki je tak lepe pesmi domo Slovenskim bratom i sestram v tolažbo. “ Horvat Jožef z Bogojine, v imeni vseh.
Slovo slovenskih vojakov iz c. i kr. 11. huéarskoga polka. »Slovenci, ki smo pozvani pod orožje I. 1915-ga dec. 15 ga, se spominamo naše domovine lehko more biti zadnjikrat, ker smo pri právi] eni na bojišče med vojsko proti našemi neprijateli. Prisegnoli smo najme vernost za našo lübo domovino, ka našemi veličanskomi krat! v ognji, v vodi i vseh nevarnosti stanovitni ostanemo. Zato z Bogom lübleni naši stariš!, ki ste dosta pretrpeli zahas, dek ste nas gorshramli. Mi tüdi ščemo trpeti za vas, pa če- je potrebno še mreti 'za drago nam domovino; odpüstite nam, molite Bogá za nas! Z Bogom drage tivarišice i lüba dečka! Zročimo vas pod
NOVINE
1916. aprilis 9.
4.
plašče prečiste Device Marije, ona naj vas toláži va vaših dreselnih časah i tüdi vi molite za nás. Ne dreselte se, nego vüpajte se, lehko de pa Boža vola, ka pridemo še nazaj v svojo lübo rojstno domovino; če pa mantr-niíko smrt v boji zadobimo, se v nebesah zidemo. Z Bogom brati, sestre, rod, botrina, čiste dekle, znanci, prijatel,je sosedje, oaj-dašje iz sobočke okrogline. Dnes márc. 28-ga povržemo vojašnico svojo v Pozsonyi i odha-jamo. Bodite vsi srčno pozdrávljeni, molite za nas, z Bogom óstáni te." (Štefan Kozel z Pertoče, Šiftar Ludovik z Pužavec, Hren Franc z Zenkovec, Mikula Ludovik z Bodonec, Salaj Jožef z Martinje, Šerüga Jožef z Fokovec, Novak Jožef z Fokovec). — Slovo vzeme tüdi i se v molitev priporača svojoj ženi, deci, poznancom i vsem farnikom malonedličkim, posebno pa Koler Jožefi plebanoši, komi se srčno tüdi zahvali na lepih navuka!, i na večkrat podeljenom sv. obhajili, Gerič Štefan z Pecótinec, rojen v M. Polani, vojak pri tréni v Pozsonji.
Popravek vüre. Majnika 1-ga v Nemčiji vüre edino vüro naprejporinejo, septembra 30-ga de pa dén 25 vür meo. Nemci neščejo dozdaj vajenonega sredoeuropskoga časa rabiti.
Zatajüvanje vojakov. »Ništerni pár kraj-earov vam pošlemo na podporo Novin, štere z velikim veseljom Čtémo. Ödtrgnemo si té dar od našega kajenja, ka de vsaki par cíga-rov menje kadio, tobaka pa tak ne ga. Darüvali so sledeči: Mauèec Ivan poddesetnik z Ižekovec 30, Kavaš Matjaš z Odranec 40, Krampač Ivan z Odranec 20, Magjar Janoš z Hotize 20, Hozijan Jožef z Hotize 20, Sobočan Lovrenc z Beltinec 40, Nemec Ferenc z Melinec 20, Lopert Pavel z Bogojine 20, Sűšec Štefan z Beltinec 40 filerov, vsi pešáki 48. pešpolka slovenskoga oddelka v Pilseni. — Bog lepo plati na dari', še bole na zatejü vanjk — Vrednik.
Na podporo Marijinoga Lista i Novin so darüvali L 1916-ea: Horvat Anton iz 18. dpp. nabrao 26 kor., Bölec Šándor z Šülinec 1 kor., Pavlinjek Marija z Skakovec 5 kor., Tri ž°n-ske od sv. Jelene 4 kor., Cigan Jožef z Žižkov 3 kor., Gomboc Mihal z Korovec 2 kor., Klekl Jožef pl. z Dolenec 60 kor.; z Cankova: Dravec Jožef 2 kor., Kočar Anton 1 kor., Gutman E izabeta 2 kor., Idič Mihál 40 fil., Gomboc Minka 60 fil., Kočár Katá 1 kor., Činč Marija 40 fil., Vogrinčič Mirna 2 kor.; Mujdrica Janoš četovodja 48 pp. 6 kor...Horvat Pavel z Bratonec 3 kor., Smolko Štefan z Beltinec 26. pp. 2 kor., Špilak Ana z V. Polane 20 fil.,' Martin Szalai sofőr v vojni, z Črensovec 2 kor., Kodba Sela z 20. dpp. 2 kor., Bencak Lujza z Lonsville-ja 11 kor., Lenarčič Ana z G. Slaveč 4 kor., Kühar Franc z Berkovec 3 kor., Magyar Štefan od strojnih pušk 17. p. 5 kor., Schadl Jožef z 18. dpp. 2 kor. 60 fil., Matjašec Ivan topničar 4 kor., Ošlaj Štefan z 48. pp. 4 kor., Gerič Bára z Žižkov 50 fil., Kociper A gota z Adri-j&riec 2 kor., Žižek Verona z Žižkov 1 kor., Hajdinjak Anton ranjenec z Kaniže 2 kor,, Matjaš Bratkovič z South-Bethlehema 10 kor.
(Dale).
Dár vojakov. K rokam Horváth Jožefa, martjanskoga g. pleb. je JRoth Ludvik desetnik iz 83. pp. 3. stotnije poslao 34 kor. 80 fil., štere znesek je razdeljen etak: 20 kor. na martjansko cérkev, 6 kor. na Novine i Marijin List, šteriva rédno do rok dábla, ostalo pa na tri meše za vojake. Darüvali so sledeči: Ha-betler Jožef, četovodja, z Horvátlövé 2 kor. 20 fil., Eoth Ludovik desetnik, z Tešanovec 5 kor., Mencigar Anton desetnik z Vaöóslavec 3 kor., z Tešanovec Benko Ludovik 2 kor., Bohar Jožef 1 kor., Lanšček Vino 1 kor., z Pertoče Mencigar Ivan 1 kor., Lang Franc 80 fil., Rogan Alojz z Sodišinec 2 kor,, Raj-bar Franc z Tišina 1 kor., Fujs Ludovik z Rankovec 1 kor., Vass Jožef z Martjanec 2 kor., Mekiš Koloman z Krajne 3 kor., Me-šiè Franc z Andovee 3 kor., Kühar Mihal z Küpšinec 40 fil., Ficko Mikloš z Oradišia 40 fil., Franko Ferenc z Satahovec üO fil., Giher Ferenc z Srdice 1 kor., BSič Karol
z V.-Dolenec 1 kor., Sajt Jožef z Večeslavec 80 fil., z Tešanovec: Lipič Jožef 2 kor., Pé-èek Štefan 1 kor.
Dragša je pošta. Trgovinski minister ja odrédo, ka eipres pisma i brzojave (telegrami nosaéi namesto dizdajšnje 1 kor. trebe 1 kor. 50 fil. plačati.
Sreča. Snajžna je lehko vsaka ženska v drűžbenom i drüžinskom živlenji po Fellero-voj ,,Elsa“ pomádi, štera lize i kožo čuva. Odstráni šplinte, lise krpe, nesnago mozol čičke, kožo omehči, ozdrávi. Vnogo jezér gospé jo z uspehom rabi. Ne rabimo pa škodlive reči, nego naročimo si pravo „Elsa" pomado kožo oböuvajoèo, štere en lonček pridjani stane 2 kor,; 2 lonèka franko 5 kor. Ravnotak je jako dobro Fèllerovo boraižajfa (80 fil.) i Felierova mlečna žajfa (1 kor.) Naročüje se samo pri Feiler V. Eugen lekar-niki, Stubica, Centrale br. 146; (Horvatka).
Najnoveše.
Obroč okoli Verduna se menša. Števi lo francozkih vjetnikov je: 22 častnikov in 1311 moštva. Zapadne od Bote de Corbeauxa čti (Boa de Korbo) so vjeli daljnih 222 Francozov. — Jugazapadno od Douaumonta (Duo-mont) so Nemci zavzeli več francozkih utrdb. — Italjanje so bombardirali ništerne zafronte občine. Pri Rivi so boji.
Pošta.
Benko Ana fiornji—Črnci. Sestri sem poslao Novine i Marijin List. Bog plati na podpora Prvoga maja ... ne se posrečilo. ..Poznani Srcé" je lepa i bo Objávljen. „Spomladna pesem" ne teče gladko. V prozi pisano, kaj je spregledjeno, je sprejelo. Bertalanič Jožefa žena. Sebeborci. Mož je vlovljen i se nahaja v Rusiji v mesti Tjumen, Guvernement: Tobolsk. Smodiš Mihal. Domajinci. Sin je lani oktobra 9-ga v bitki pri Karpiluvvki premino. Horvat Martin. Grad 65. Sin je lani márciuša 4-ga premino. Mencigar Štefan. Pertoča. Sin je pri Zaleaiji na Ruskom premino. Ka premine, navadno to pomeni, ka je zgrábljen. Gornjec Ana. Tűrnišča. Mož je 1. 1915-ga februara 6-ga na severnom bojišči junačko smrt pretrpo. Moli za njegovo düšo. Kološa Ferenca žena. Bodonci. To ne ga v svedočanstvo je mož ranjen bio i od toga, ali od kakšega betega mro. Za mrtelnost se poskrbim. Drobec Imrija žena. Bodonci. Daj mi glas, kda je ostao mož za vojáka ? Kam je notrirukivao P Kda je šo na bojišče ? Franc Gaber. Polé. Dobo sem podporo. Bog plati. List de tüdi bodo.
Bojna pošto ne sprejme zavitkov na sledeča števila: 8, 26, 32, 48, 53, 60, 61, 64, 65, 69, 73, 79, 88, 93, 98, 106, 112, 113, 123, 153, 157, 209, 217, 218, 221, 223, 224, 241, 242, 302, 304, 323, 502 i 620.
Sme se na bojnoj pošti pošilati. Če nema števila zbrisanoga, takši živež, šteri se ne skvari, kak kava, cuker, čokolada, slad-čice, čaj (tej) konzervi i med, če je dobro zadelan, ka ne more izleöi.
Smodiš Jožef. Pertoča. Teliko je stalno, ka je sin 1. 1914. okt. 24-ga premino. Té glas je ne prišo, da bi mrtev bio. Dajte mga ed vlovl,jemati goriskati.
Što si kürečih očih ne odprávi, si zmantrá boje i z bolečinami si oslabi celo telo.
Odprávianje kürečih očih brez bolečine
je prava dobrota z«vsakoga, ki trpi od njih. Ne moremo zadosta naglašüvati, kak nevarno je rezan-je kürečih očih. Nož zna, ne da bi v pamet vzeli, globlje v meso priti, nogo je pa vedno izpostáv-ljena p rabi i nesnagi, kaj v ram pride i vnogo smrtnoga krvnoga ostrupenja je nastanolo tak že. Küreče oči brez noža gotovo lehko i hitro moremo Odpraviti z Fellerovim „Elsa* flajštrom za turiste (flajšter za küreče oči cena 1 kor. v škatlah 2 kor.) ali z Fellerovov „Elsa* tinkturov za turiste (— te-koca tinktura za kürèèe oči, cena 2 kor.) — Vnogo jezer tnristov, žandárov, pismonoscov, vojakov, gos-podarov i gospin šteri premálo obütel nosijo i ki so je dozdaj rabili preporaca to slredstvo. štero hitro i stalno odprávi küreče oči. Dokeč nájveč sredstva za odprávianje kürečih očih (rezanje tüdi itd.) samo gorpji de kürečih oka odstráni koren pa notri neha, zavolo česa oko znova zraste tečas više imenüvana Fellero vö sredstva z komom vred odpravijo küreče oko. Oboje sredstvo kak i prah proti znojenjé tela i nog (cena 1 kor.) se nepos-redno da naročiti pri:
Feller V. Eugen
lekarniki
STUBICA, Centralo 146. (Zagr. žup.)
Zapoved pazlivosti
je, da pri küpiti Fellerovoga „Elsa-Fluida1* pazimo na ime Feiler i „znamek“ „Eisa“, ar je vnogo malovrednoga pona-rejenja. Neščemo zdaj tű -reklama delati tomi zanesijivomi domaéemi vrastvo če bi med našimi čtevci ga što še ne Poznao, lehko Pozvedi od svojega zdravnika kak dobra reč je
proti prehlanjenji,
najbole če gut i grlo trpita zavolo mok-rote vremena, 12 malih, ali 6 dupliških ali 2 specialniva glažka franko 6 kor., 24 malih ali 12 dupliških ali 2 specialni glažki franko 10 K’60 fil. v jedino pravoj kakovosti pri Feiler V. Eugeni lekar-nari, Stubica, Centrale 146 (Zagr. žup.) Felerove ték davajoče, odvajajoče Rebar-bara „Elsa pirule“ (6 škatlic franko 4 kor. 40 fil.) se dajo po znamki „Elsa“ spoznati.
HpHCnlCtt se 8|yrhAxmegyoi K3ayvmyamda klrforgd fjoraaajtóján S«ombathdyes.