DEMOKRACIJA Uredniitvo: Trst ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-/# Upr»va: Trst. ulica S. Anastasio l-c ■ tel. 2-30-1* GoriSIco uredništvo: Gorica Riva Piaziutta I* CENA: posamezna Številka L 25 Naročnin-mesečno L 100. letno L 1.200 2» mozemsu mesečno L 170. letno L 2.000. PoStni čekov* račun: Trst štev. 11-7223. Leto XI. - Štev. 4 Trst - Gorica 25. januarja 1957 Izhaja vsak petek madžarska Kaluariia Se nikoli ni ruag.tt3i.tev v.adnega programa neke vlade tako odtujila od Lud-atva, kot jt sedaj to slučaj na Madžarskem. Od prokiamacije svojih poiAicmh in gospodarskih zamisli dalje stoji. K.dar nasproti zaključeni fronti celotnega naroda. Podp.ra ga komunistična parti.a, ki ite.e komaj eno desetino nekdan.ih č a-nov, t. j. kakih 100.000, n ja sov.etsk-divizije. Vsi napori režima, da si prldob zaupanje lj.udstva, so se do seda; iz aio-vilL Zaman je vodil Kadar dolgotra ne razgovore z ostal m: po .ticn mi skup rami, da bi si oskrbel sopotnike, ki .b: iaz-iirili njegovo vlado in slepili Zahod, da atoji za režimom ljudstvo. Trenutno sestavlja Kadarjevo v!ado še vedno samo pet ministrov. »Zaka: samo pet?« sprašuje madžarska l:udska zafrka-Cij« in odgovarja: »Več i'h ne na de m°- SOVRA2NIK DRŽAVE ata v sovjetskem tanku.« Dejstvo je, da režim doslej še ni našel šestega politika, ki bi bil pripravljen vladati na ikonkah sovjetskih bajonetov. In celo med peto-Tico ni govora o kaki enotnosti. V zadnjih dneh se je državni minister Muen-nich a svo.o skupino stalinistov čedalje očitneje zrinil v ospredje. V vrstah zde-cimirane komunistične partije pa so že nastale frakcije, ki ie bolj ožijo Kadar-jeve temelje. Da bi ljudstvo in Zahod preslepil z nekako »demokratizacijo«, sklicuje Kadar parlamentarno zasedanje za konec tega meseca. Ker pa je najmanj 130 poslancev nezanesljivih, bi jim pred tem rad odvzel mandate, kar je za rdečo diktaturo vsekakor lažje kot iskanje novih 130 zanesljivih namestnikov. Ko je Kadar odlašal z objavo vladnega programa, je budimpeštanska zafrkacija tudi za to priložnost našla potrebno tolmačenje: »Seveda traja precej časa, pred-no besedilo prevedejo iz ruščine v madžarščino.« In zopet vsebuje trditev čisto resnico. Kadar je razglasil prav tisto, kar je Moskva sklenila: vlada naj rdeča reakcija. Kmete že spet silijo v 'kolhoze, policijo sestavljajo razvpiti morilci AVO. Preki sod posluje dalje in nadaljuje s terorističnimi obsodbami. Gonja na vse tiste, ki so sumljivi simpatizerji »protirevolucije« je v polnem zagonu. Madžarska, pripoveduje najnovejša budimpeštanska zafrkacija, je dosegla idealno stanje komunizma, kakršno si je zamislil Lenin: država je odpravljena, partija razpuščena, ljudstvo dela samo še po nekaj ur na dan in poleg tega ima v re-enici vsakdo dovolj.... Ustoličenje Eisenhovverja V ponedeljek so v Združenih državah slovesno zaprisegli in nato ustoličili generala Eisenfaowerja, ki je tako začel svojo drugo poslovno dobo, potem ko je bil jeseni s tako veliko večino vdrugič Izvoljen za predsednika Združenih držav. Takoj po prisegi se je razvila običajna parada. Sprevod je bil dolg nad 9 kilometrov. Pred Kapitolom in po glavnih wsshlngtonsktti ulicah mu je prisostvovalo 700.000 ljudi. Po trgih in ulicah, skozi katr-re se je pomikal, so bili postavljeni simbolični slavoloki. Pri slovesnosti je sodelovalo tudi 120 odlikovancev s kongresno čdstno medaljo, ki je najvišje a-merlško odlikovanje. Na čelu sprevoda pa je bilo, kakor to zahteva tradicija, zar etopstvo države Delaware, ki je prva o-dobrila še zdaj veljavpo ustavo Združenih držav. S ovesnost je bila nadvse praznična Ir. številne množice gladalcev so ponovno izpričale svojo privrženost generalu El-genhowerju. Predsednik Eisenhower je imel po slovesni prisegi govor, v katerem je pouda- ril, da je svobodni svet trdno odločen postaviti se po robu komun.zmu in preprečiti nova komunist.čna zavojevan.a. Komuniste je obtožil, da razdvaja.,0 svet in zasužnjujejo narode, ki padejo pod njihovo oblast. Poklonil se je hrabrosti madžarskega ljudstva ter je znova potrdil, da bodo Združene države pomagale narodom, ki hočejo ostati svobodni.. Izrekel je željo i>o pri.ateljStvu z ruskim narodom ter po uveljavljanju in spoštovanju mednarodnih zakonov. Ultimat Izraelu Glavna skupščina OZN je pretekli teden, r.a predlog afro-azijskih držav, sprejela sklep, s katerim nalaga glavnemu tajniku Hammarskjoeldu, da mora od I-zraela doseči, da bo le-ta v petih dneh zapustil področje Gaze in Akabskega zaliva, v katerem se še zadržujejo njegove čete. Sklep je bil odobren s 74-mi glasovi. Zani so se izrekle tudi Združene države in Velika Britanija. Samo dve članici sta glasovali pioti. To sta bili Francija in I-zrael. Dve drugi sta se vzdržali. V Tel Avivu pa je predsednik Izraela, Ben Gurion, poudaril, da Izrael ne bo sprejel nobene resolucije Združenih narodov, ki bi bila proti njemu, pa naj Združeni narodi še tako pritiskajo. Na Poljskem je zmagala treznost Poljske volitve - Posrečen akrobatski čin, ki odlaga zgodovinske odločitve V nedeljo 20. t. m. so bili Poljaki poklicani na volišče, da izberejo člane nove posanske zbornice. To niso bile popolnoma demokratične volitve v zahodnem smislu. Poljaki se na njih niso mogli izreči za odpravo komunizma, za uveljavljenje socialnega in političnega reda, ki bi bil bistveno drugačen .od dosedanjega. Na izbiro so imeli samo kandidate, katere jim je predlagala edina in enotna lista Gomulkove Narodne fronte. Edini način, s katerim bi lahko izrazili svojo drugačno voljo, bi bila volilna abstinenca a-li pa črtanje z volilnih list vseh komunističnih kandidatov. Toda poljski volivci so pravilno presodili, da bi to imelo za posled'co intervencijo Sovjetske zveze, podobno, kakor se je to zgodilo na Madžarskem v trenutku, ko je Nagy popustil več kot je to ugajalo Kremlju. V izbiri med ohranitvijo in potrditvijo Gomulkove ga narodnega komunizma ali sovjetsko zasedbo in povratkom' oblasti stalinističnih elementov so se modro odločili za prvo. Od skupno 17 in pol milijona volivcev jih je glasovalo 95 odstotkov, tako da abstinence tako rekoč ni bi- lo. Od oddanih glasov pa je dobila Go mulkova Narodna fronta, v kateri so zastopani komunisti, kmetska stranka in demokrati, 85,5 odstotka, neodvisni kandidati, ki so sicer tudi bili sprejeti na e-notno listo, pa so dobili 14,5 odstotka glasov. Zmaga Gomulke je torej popolna. Vs: člani njegove vlade so na novo izvoljeni narod se je izrekel za njegovo politiko. Odpadel je razlog za morebitno intervencijo Sovjetske zveze, ki se je bala, da bi prevladali radikalnejši protikomunisti. Sam Gomulka je y svojem volilnem o-krožju dobil skoro vse (točno 99,5 odstotka) glasove. Značilno pa je tudi, da je bil v istem okrožju izvoljen tudi neodvisni kand dat, arhitekt Kriniewiecki, kot tretji pa katoliški pisatelj Zawieski, ki je nedavno ustanovil novo organizacijo tako imenovanih naprednih katoliških izobražencev. Z liste, na kateri je bilo 723 kandidatov, je bilo izvoljenih 459 poslancev, od teh jih je nekaj nad polovico komunistov. V pr merjavi s prejšnjim parlamentom so komunisti izgubili 40 po-s’ancev, kmetska stranka jih je pridobila 2G ter iih ima zdaj 116, demokrati pa so iih pridobili 12 ter iih.imajo 37. 'Neodvisni so skoro podvojili svoje vrste, od 37 so skočili na 67 poslancev, med katerimi je 15 katoličanov. Volitve so potekle v popolnem redu. Živahna diplomatska aktivnost politikov na Srednjem Vzhodu Preteklo nedeljo je kralj Saudove A-rabije odpotoval iz Neaplja na uradni o-bisk v združene države, kjer bo imel razgovore s predsednikom Eisenhower-jem. Kralj, ki jpotu^e na ameriškem pre-komorniku »Constitution«, je prispel v Ntapelj iz Kaira, kjer se je sešel z egiptovskim predsednikom Naserjem, jordanskim kraljem in. sirijskim ministrskim predsednikom. Zato je tudi napovedal, da bo skušal predsedniku Eisenhovverju razložiti skupno arabsko stališče. Kakor znano so se omenjeni arabski glavarji na kairski konferenci izrekli proti Eisenho-vverjevemu načrtu, ker menijo, da na Srednjem vzhodu ni nobene praznine, ker je arabski nacionalizem dovolj močan, da zagotovi neodvisnost prizadetih driav. Medtem ko potuje kralj s temi namerami proti Združenim državam, pa vse kaže, da bodo Združene države v bodoče zavzele proti Naserju vsaj opreznejše, če že ne ostrejše stališče. Vodilni ameriški dnevnik »New York Times« je že označil Naserja ea »Hitlerja ob Nilu«. S tem je sicer samo ponovil Edenove besede, vendar je to značilno. Ameriška vlada je po tem tolmačenju Še vedno odločena, da bo sjx>3toV«la vrhov n ost Egipta, a po drugi strani hoče tudi upoštevati upravičene zahteve Izraela, Francije in Anglije po primernih jamstvih. Dejstva so doslej namreč pokazala, da Naserja s samim po- puščanjem ne bo mogoče pripraviti do zmernosti. Omeniti pa je treba tudi najnovejšo raz.ago, po kateri sklepi kairske konference, katere bo pri Eisenhowerju zdaj branil in 'Uvel.avljal kralj Saudske Arabije, niso v tako ostrem nasprotju z E,-senhowerjevim načrtom. Trije arabski državniki so res rekli, da ne Srednjem vzhodu ni praznine, ker jo je izpolnil a-rabski nacionalizem, ki jamči neodvisnost tamkajšnjih držav, Toda na drugi strani niso rekli, da ne bi zaprosili za pomoč, če bi ta neodvisnost vkljub temu bila o-grožena. Eisenhower pa tako in tako zahteva pooblastilo za uporabo ameriških vojaških čet, samo če bi prizadete države to zaprosile. V Kairu so preteklo soboto podpisali tudi drugo važno pogodbo. Egipt, Saudska Arabija in Sirija so se z njo obvezale, da bodo prihodnjih 10 let dajale Jordaniji letno podporo v vrednosti 22 in pol milijarde lir. Stem bodo deloma nadome-atle podporo, ki jo je Jordanija doslej prejela od Velike Brltanij?. Jordanija bo tako lahko pretrgala svoje zavezništvo z Veliko Britanijo in bo odslej vodila politiko dosledne arabske solidarnosti. Pogajanja za razveljavljenje angleško - jordanske pogodbe bodo začela prihodnje dni. Z odpadom Jordanije je Velika Brita- Slouenski jaunosfi u uednost Podrejeni organi v državni odnosno občinski službi so se pri poizvedbah ob priliki raznih prošenj, n. pr. za potni list, za trgovsko odnosno obrtno dovoljenje itd., informirali pri hišnikih, pri sosedih in tudi pri strankah samih, če govore v družini slovenski, če pošiljajo otroke v slovenske šole i. p. Ker je slovenski jezik zaščiten po ustavi kot jezik man ji šine in ker so šole s slovenskim učnim jetzikom državne šole z enakimi pravicami kot italijanske, je pomenilo tako poizve« dovanje na eni strani: kršitev enakopravnosti dr* zavijanov, ki so pred zakonom vsi enaki, ne glede na njihov jezik, pokolenje in veroizpoved. Na drugi strani je tako ne* zakonito postopanje podrejenih organov vzbujalo pri Slovencih vtis, kakor da so oni državljani drugega razreda, kakor da je govoriti slovenski ali pošiljati otroke v slovenske šole pre* grešek, in pri nekaterih je vzbujalo občutek, kakor da bi bili Slovenci manjvredni. Zato je bilo treba nastopiti proti taki diskriminaciji, in Slovenska demokratska zveza je to tudi storila. Ne samo v »Demokraciji«, ampak tudi v tržaškem občinskem svetu je dr. J. Agneletto obrnil pozornost državnih in občinskih oblasti na to nedemokratično postopanje s strani podrejenih usluž* bencev. Posredovanje ni bilo zaman! Najvišji predstavnik dr* žavne oblasti v Trstu je izjavil, da nima noben poizvedovalni prgan pravice spraševati in poizvedovati, ali se v tej ali oni družini govori slovenske, ali ta ali ona družina pošilja otroke v slovenske šole. Izjemo tvorijo le primeri, kjer je šlo za op* tante, ker zakon izrecno predpisuje ugotovitev občevalnega jezika. V vseh drugih primerih je tako poizvedovanje prot is zakonito in prepovedano! Ako bi se kak organ spozabil in še poizvedoval o jeziku in o šoli, naj se tak postopek naznani, da višja oblast lahko proti njemu postopa. To priobčujemo v znanje vseh Slovencev in Slovanov na Tržaškem. nija vsekakor izgubila še eno dragoceno i-ostojanko na Srednjem vzhodu. V Jordaniji so namreč velika britanska vOja-ška, posebno letalska oporišča. Te bo zdaj treba odpraviti. Predvidevajo pa, da bo Velika Britani.e na. poga anjih z Jordanijo skušala rešiti vsaj, kar se rešiti da, da se ne bo upirala izpremembi pogodDt m da si bo v bodoče skušala ohraniti vsaj jordansko pri.eteljstvo. Podpora, ki jo ho Jordanija dobivala od arabskih držav, je namreč po svoji vrednosti približno za eno tretjino manjša od podpore, ki jc je dobivala od Velike Britanije, in nikjer ni jamstva, da bo ta podpora dotekala tako redno kakor je dotekala britanska. Zato je še vedno odprta možnost, da tudi Jordanija ne bo hotela popolnoma zapreti vrat z Veliko Britanijo. Takšen je razvoj v arabskih državah, ki se šele sedaj, ali pa so se komaj nedavno otresle evropskega vpliv«. V turški prestolnici Ankari c« je bila v nedeljo konferenca štirih večjih muslimanskih dežel, ki so članice Bagdadske pogodbe, torej obrambnega sistema, pri katerem sodeluje tudi Velika Britanija in uživa obenem podporo Združenih držav. Udeležili so se je vladni načelniki in zunanji ministri Perzije, Iraka in Turčije Prvi seji je predsedoval predsednik turške republike, prisoten pa je bil tudi iraški knez-namestnik, ki se pripravlja na odhod v Združene države. Tako bo predsednik Eisenhower po Saudovem obisku slišal tudi mnenje drugih arabskih dežel, ki gledajo na položaj na Srednjem vzhodu precej drugače kot njihovi razgreli arabski bratje ob Nilu in Palestini. Predvsem se zaveda;o neposrednosti in stvarnosti komunistične nevarnosti, oziroma širjenja sovjetskega imperializma. V soglasju s tem so članice bagdadske pogodbe na svoje sestanku sklenile, da bodo v celoti podprle Eisenhoverjev na-črt za Srednji vzhod in so pozvale Združene države, naj se zavzamejo za sklenitev miru med Izraelom in arabskimi državami ter za zagotovitev svobodne plovbe skozi Sueški prekop. Bretacijc»Gornjem Poadižju Varnostne oblasti so v Gornjem Poadižju aretirale 15 mladeničev, ki so jih obtožili izvajanja atentatov z dicamltni-mi bombami in peklenskimi stroji. Varnostni organi so tudi odkrili, odkod so mladeniči to razstrelivo dobivali in kje so ga hranili. Nekateri aretiranci so že priznali svo.o krivdo. Pripade^ nemški narodni manjšini. Nov uspeh ameriškega letalstva Trije ameriški reakcijski bombniki vrste B 52 so postavili novo prvenstvo v poletu okrog sveta. V 45 urah in 19 minutah so preleteli celotno progo. S tem so zmanjšali na polovico Čas, ki ga je 1. 1949 potrebovala za podobno pot skupina letečih veletrdnjev. Bombniki so leteli preko Nove Zemlje, Saudske Arabije, Indije, Cevlona, Filipinov in Guama. Na Ma’aki so imeli vaje v bombard:ranju v dokaz, da ameriško letalstvo lahko napade katero koli točko na svetu. Vso pot so opravili brez vmesnega pristanka. Bencin so jim kar v zraku dobavljale leteče cisterne »TC 97«. Zanimanje zanje je bilo veliko, in v Varšavi so pred volišči ie ob šestih zjutraj čakale vrste volivcev. Gomulka in drugi vodilni funkcionarji so dali drugim dober izgled ter so volili zelo zgodaj. Prt tem je Gomulka, katerega geslo je bilo, da bi »brisanje viadnih kandidatov poi menilo brisanje neodvisne Poljske«, odklonil, da bi se podal v volilno kabino. Pred vso komisijo je glasovnico samo preganil in jo vrgel v žaro. Tako so storili tudi drugi funkcionarji. Radio je to takoj razglasil in po podobnih zgledih, ki so se ponavljali tudi v manjših središčih, se pač ne smemo čuditi, če se je samo kakšnih 10 - 15 odstotkov volivcev poslužilo volilne kabine, v kateri so lahko — ali tudi ne — črtali posamezne kandidate. Med temi je bil tudi poljski prima«, kardinal Višinski, ki je šele nato oddal svojo glasovnico. Vendar se je večina volivcev zavedala, da sledi odhodu v volilno celico vsaj sum, da je dotičnik prott-režimovsko razpoložen in zato so se temu izognili, čeprav niso oblasti izvajale v tem smislu nobenega pritiska, kakor splob niso nikogar silili na volišče. Mnogi tuji opazovalci pripisujejo to pasivnost poljskih volivcev, ki so z o-gromno večino enostavno odobrili vladne liste, bolj nepoznavanju demokratskih metod kot strahu pred morebitnimi vladinimi povračilnimi ukrepi. Mi pu bi rekli, da dokazuje to obnašanje prav nekaj nasprotnega, namreč veliko zrejost poljskih ženA in mož, ki niso hoteli, da bi » brisanjem vladnih kandidatov dali Sovjetom priložnost za podobno intervencijo, do kakršne je prišlo na Madžarskem. T«/-ko je poljski narod tudi na teh volitvah, podobno kakor pri lanskih demonstracijah, s katerimi je izsilil umik stalinistov, ne da bi zahteval več, kot se je dalo v tistem trenutku doseči, ponovno dokazal visoko stopnjo svoje realistične pollMčne zavesti, kar mu priznavajo tudi vsi zahodni državniki in opazovalci. Gomulkova zmaga ne prihaja nepričakovano, posebno po tem, ko je Gomulka na predvečer volitev še enkrat z drastičnimi besedami in brez olepševanj predo-&Lj?oIjskemu narodu, kaj čaka Poljsko ob drugačnih volilnih izid h. Da bi dosegel zaželen učinek, je moral Gomulka tvegati nekaj zelo nevarnega: moral je položaj Poljske in svoj lastni prikazati takšen, kakršen je v resnici. In prav zaradi tega je moral dejansko vrednost vo- l.tev močno znižati. Njegovo dramatično rotenje kaže, da se Gomulka prav dobro zaveda, da je ljudska večina sicer pripravljena, da mu izreče osebno zaujpanje, da pa ta večin« v duši čuti in misli protikomunistično ia protisovjetsko. Obenem pa je Gomulka tudi priznal, da si Poljska danes ne more dovoliti, da bi ta ljudska večina izrazila svojo dejansko voljo. Poljske volitve zato ne bodo prepričale niti Poljakov, niti Sovjetov. Veliko odločitev so te volitve samo odložile na nedoločen čas. Sovjetov volilni izidi ne bodo zapeljali, prav tako tudi ne bodo premotili poljskih protikomunistov, ki so svoje glasove iz državnih koristi oddali tako in ne drugače. Vsakdo na Poljskem ve, kaj lahko pričakuje od nasprotnika. Tako so poljske volitve akrobatski akt na v soki vrvi, ki se je sicer posrečil, ki pa nikakor ne pomeni, da se je položaj na vrvi kakor koli spremenil. Prvi nabori g Zahodni NemCiji V Zahodni Nemčiji je šlo preteki j»-nedeljek na nabor prvih 100.000 mladeničev letnika 1937. Ti bodo prvi obvezni vojaki nove nemške vojske, v kateri so služili do zdaj samo prostovoljci. Doslej je samo 328 mladeničev izjavilo, da vojaška služba nasprotuje njihovemu prepri* Čanju. Po zakonu so namreč taki oprošče-ni 12-mesečne vojaške službe, morajo pa zato opraviti 21-mesečno sužfoo kot delavci. Nemci so sprejeli z zadoščenjem na nnanje imenovanje genera'a Speidla za poveljnika kopnih čet Atlantske zveze M Srednji Evropi. Med drugo svetovno vojno je bil Speidel v Afriki dodeljen maršalu Rommelu ter se je skupaj z njim Ur deležll zarote proti Hitlerju. Malo pred koncem vojne so Speidla aretirali. Po vojni je prevzel mesto profesorja za zgodovino na vseučilišču v Tueblngenu. To službo je opravljal, vse dokler ni zopet oblekel vojaško suknjo. Tudi na EeSfeem se gibljejo Češki delavci in rudarji so v številnih podjetjih In rudnikih pričeli s pasivni« odporom v znak solidarnosti z madžarskim delavstvom. Proizvodnja premoga se je občutno znižala, komunistična vlada pa »e zaman trudi, da bi odpor zlomila. fbvi sopiha fitoinsha razstrelltri V nedeljo je ameriška komisija za s-tomsko energijo objavila poročilo, lz katerega je razvidno, da so Sovjeti prejšnjo soboto povzročili atomsko razstrelitev. Otvoritev pokrajinskega sveta Dr. Sfiligoj je pozdravil po slovensko, Černe je to ož gosal za „nacionalizem“, ki mu je treba naproviti konec V soboto 19. t. m. se je vršila prva sc^a goriškega provincialnega svcia, Katerega ge je udeležil tudi nas sveto«a»ec ur. Sui-ligoj. Sejo je otvoril prejšnji predsednic di. Angelo Culot, ki je tovoru o uciOvmi.u prejšnjega in nalo^au scuan.,ega yiuzrati preteklost teh kra:ev za bol’še razumevanje seda-n;ega po'oža'Q. Mslil ;e na položaj jezikovnih manjšin in njihovih pravic, ki jih je Avstria priznavala in ščitila. Misoveo Delpin !e sicer priznal, da listava govori o prav Vah, vendar — je podčrtal — da govori tudi o dolžnostih, ki jih je treba vedno izvrševati. Pozabil pa je nu dejstvo, da je fašizem zahteval samo izvrševanje, dolžnosti, to je tistih, ki jih je on iioiei, ne t,a bi priznaval in s posloval tudi osnovne pravice človeka, z asti S'ovencev. Ko pa je imel besedo Tito-Togliattijev komunist Miiadin Černe, je priznal pravico dr. Siiligoja, da govori siovenski: »j.oda lu je treba delati — je nadaljeval komunist Černe — in zato je temu nacionalizmu treba napraviti kane c.« S tem je komunist Miiadin Černe prizna! in potrdil to, kar S.ovenska demokratska zveza in r.as 1 st skozi in skozi trdita, to ^e, da so se frontaši od]?ovedali slovanstvu, tudi £em:mu jeziku in ga jeli ce:o obso ati in naj^adati ter zmerjati za »na ona.izem«. »P.cco o« pozdravlja z vsem veseljem ta Černetov napad na dr. Sfiligoja in sploh na slovenski jezik ter odkrito hvali Černeta. Po končanih govorih svetovalcev so se vršile volitve. Za _ redsednika je bil izvoljen dr. Angelo Culot. V odboru pa so gg. dr. Polesi, dr. Ghienlaroli, dr. Marin n Zaretti. 'Namestnika pa gg. Grigolon in Fabrizio. Da ne bo dvoma o protislovenskem nastopu Tito - Togl attijevega komunista M ladina Černeta, ponatiskujemo poročilo t9li'anskih listov v tej zadevi. »Piccolo« od nedelje 20. t. m. piše v naslovu: »Odv. SNiPO’ n^stor-a z govorom v slovenščini, medtem ko Černe nastopa z besedo v ita-1 anščini in izavla, da dve narodnosti .morata živeti skladno’«. (L'avv. Sfiligol cominc a a parlare in sloveno, mentre Černe inizia in lingua italiana dichiaran-do che le due nazionalita »devono stare in armonia«.) V naaaijnjem poročilu pravi »Piccolo« sledeče: »Tedaj se oglasi zastopnik progresivnih Slovencev, svetovalec Černe, in v posredni polemiki z odv. Sfiligojem pričenja govoriti v itali.anščini rekoč, da želi, da bi odbor deial naglo, z živahno dejavnostjo; zato mi ne bomo prinašali tukaj na dan določenih nacionalizmov, tudi ker je čas povedati jasno, da tukaj živ.ta dve narodnosti, k> morata sodelovati in živeti skladno.« (Quindi il rappre-sentante degli sloveni progressisti, con-sigliere Černe, in diretta polemica con l'avv. Sfiligoj, ha iniziato il suo diseorso ir lingiuu italiana dicendo che k suo de-siderio che la Giunta possa lavorare spe-ditamente, -con fattivo ed alaere fervore; percio »r.oi certi nazionalismi non li ti-reremo fuori, anche perche e ora di dire chiaramente che qui vivono due nazionalita che devono collaborare e stare in armonia.) V ponedelek 21. t. m. pa je »Piccolo« takole pohvalil Černeta: »Bila je to gesta (Černetova, op. ur.) cenjena vrednosti.« (E’ stato questo un gesto di apprezzabile valore.) »Gazzettino« od nedelje 20. t. m. pa piše y naslovu: »Odvetnik Sfiligoj pričenja govoriti y slovenščini, toda titovski eksponent svari, naj se ne vlačijo na dan gotovi naciona-izmi.« (L’avv. Sfiligoj eaor-disce in sloveno, ma 1’esponente t it is ta e sorta a »non tirar fuori certi nazionalismi«.) PRVA SEJA OBČINSKEGA SVETA Ponovno izvoljen za župana dr. Bernardis - Jalove špekulacije ,,Piccola“ V sredo 16. t. m. se je vršila prva seja novoizvoljenega goriškega občinskega sveta. Na dnevnem redu so bile tri točke: potrditev izvoljenih, izvolitev župana, iz-v litev odbora in namestnikov. Seje sta se udeležila tudi naša svetovalca dr. Sfir ligoj in dr. Kacin. Tretji naš svetovalec, dr. Birsa, je še vedno bolan. Bil je nam-r&č- operiran - in upamo, da too kmalu o-zdravel in že lahko zasedel Svoje mesto v občinskem svetu. To prvo sejo je otvoril in vodil dr. Ferruccio Bernardis, ki se je uvodoma spomnil tudi edinega odsotnega svetovalca dr. Birse in izrazil voščila za njegovo skorajšnjo ozdravitev. Svet je brez ugovorov potrdil izvolitev vseh svetovalcev. Pri volitvah župana je dr. Ferrucccio Bernardis prejel 27 glasov (demokrščanske in misovske) in je tako bil vtretjič izvoljen na mesto župana. Saragatov socialist dr. Devetag je prejel 7 glasov, dr. Culot pa en sam glas. Štiri glasovnice so bile bele. Sledile so volitve odbornikov in zatem še volitve namestnikov. Na mesto odbornikov je največ glasov prejel dr. Poter-zio in toi mu pritikalo mesto podžupana. Pravijo pa, da bo to mesto prepustil raje dr. Digianantoniju, ki torej pusti, mestc odbornika za šole. Vsi, žunan oporniki in namestnika, so sami demokrščani Nihče od svetovalcev se ni og asil k besedi. Morda zato, ker so vsi, tudi naša dva, pričakovali, da bo župan otvoril lUl pravo. Toda po izvolitvi dveh namestnikov je župan se,o.naglo,.zaključil. Se istega dne je »Piccolo« napovedal, da bodo verjetno padli ugovori proti potrditvi enega od “slovenskih svetovalcev, ki da je bil Obsojen zaradi delovanja proti državi in narodu. Ugovore pa je »Pk-colo« napovedal iz moralnih ozirov, kei je vsekakor priziial, da je namigovana obsodba bila pregledana in razveljavljena po 16. členu ustuve.... Toda nihče od svetovalcev ni niti takega ugovora stavil in izvoljeni svetoval-, ci so bili brez slehernega ugovora ali o-pazke potrjeni. To dejstvo je zelo značilno, ker take »ugovore« kuje le goriško uredništvo »Piccola« in pri tem samo razkriva vso svojo nevednost. Predvsem je treba poudariti, da je tisto obsodbo izreklo zloglasno fašistične Posebno sodišče. Državni odvetniški svet je po vojni črtal iz imenika odvetnikov Spomenica SDZ za Goriško u. Nobenega dvoma ni, da ta ustavna izjava stremi tudi za priznanjem in jamstvom nedotakljivih pravic slovenskega Človeka - italijanskega državljana v okviru italijanske republike, jpa naj .bo posameznik ali pa posebna slovenska etnična skupina; tu gre tudi za to, da slovenski človek in njegova etnična skupina izpolnjujejo neodložljive dolžnosti politične, ‘gospodarske in socialne solidarnosti. Ko je tako zajamčila tudi vse nedotakljive pravice človeka - državljana slovenskega jezika bodisi kot posameznika, bodisi y njegovi socialni zajednici, torej v etnični skupini, kateri pripada, proglaša pstave v svojem 3. členu, da imajo vsi državljani enako družbeno dostojanstvo In da so pred zakonom vsi enaki ne gle-fle na jezik. Ne samo to! V istem 3. členu ustava hoče tudi, da republika odstrani vse tiste ovire, ki preprečujejo popolni razvoj človeške osebe in resnično udeležbo vseh delavcev (torej tudi delavcev slovenskega (ezika) pri politični, gospodarski in družbeni organizaciji države s tem, da dejansko omejujejo svobodo in enakopravnost državljanov, seveda »ne glede na jezik«. Duh in demokratična in človeška vsebina ustave je torej priznanje nedotakljivih pravic človeka - državljana ne glede na jezik, zato da bi vsi državljani imeli 'enako socialno dostojanstvo in bili enaki pred zakonom. In prav glede na popolno priznanje in Učinkovito jamstvo pravic tudi človeka -Bržavljana slovenskega jezika, ki mora i-meti enako socialno dostojanstvo in biti enak pred zakonom kot vsi drugi državljani, zahteva ustava v 5. členu, da naj •republika, ki je ena in nedeljiva, priznava In pospešuje krajevne samouprave in naj prilagodi načela in metode svoje za- konodaje zahtevam samouprave in decentralizacije.« Zato je tudi po besedilu in v duhu določb zgoraj omenjenih členov 2„ 3. in 5. ustave treba razumeti in izvajati naslednji 6. člen ustave, ki slovesno potrjuje, da »republika s posebnimi normami ščiti jezikovne manjšine.« In te »posebne norme« za zaščito slovenske jezikovne manjšine se udejstvujejo »v svobodnem poslovanju posebne oblike krajevne samouprave«, o kateri govori omenjena ministrska izjava z dne 11, julija 1945, v priznanju in jamstvu nedotakljivih pravic človeka-državljana, torej tudi slovenskega državljana, v enakem socialnem dosto:anstvu in v enakosti pred zakonom vseh ttali:anskih državljanov ne glede na jezik, v popolnem razvoju človeške osebnosti, torej tudi osebnosti slovenskega jezika in končno v regionalni samoupravi 5 posebnim statutom po 116. členu ustave. Zato določa ustava, de naj imajo vsi državljani enako družbeno dostojanstvo in da naj bodo enaki pred zakonom, določa svobodni, enaki in popolni razvoj človeške osebe. Vse to pa zahteva ustava, da se izvrši v popolni samostojnosti človeka, bodisi posameznika, bodisi družbenih zajed-nicah, v pravični prilagoditvi načel in metod zakonodaje, zahtevam avtonomije in decentralizacije. Na osnovi teh demokratičnih in človeških načel ustavnega pisma zahtevajo Slovenci v goriški pokrajini preko Slovenske demokratske zveze, da naj se vse šole s slovenskim učnim jezikom potrdijo v njihovem sedanjem samostojnem poslovanju. Istočasno izjavljajo, da so odkrito nasprotni ustanovitvi vzporednic na šolah z italijanskim učnim jezikom. V tem vidijo morda nenačrtno hoteno sredstvo za počasno in. postopno raznarodovanje, tisto razanrodovenje, katero je hotel fašizem izpeljati odkrito in nečloveško in katero je odločno obsodila najprej ministrska izjava, potem pa ustava, ki hoče to krivico popraviti z obljubo svobodnega življenje in razvoja, popolnega priznanja, jamstva in spoštovanja nedotakljivih pravic jezikovnih manjšin. Vzporednice pa bi he .mogle nuditi nobenega jamstva za svobodo in za kulturni razvo; italijanskih državljanov slovenskega jf-zika. Slovenci v goriški pokrajini zahtevajo od italijanskega ljudstva, katero dostojno in plemenito zastopajo državni poglavar, vlada, posamezni ministri in obe zbornici, popolno priznanje in jamstvo svojih nedotakljivih pravic ter uživanje istih in svobodni kulturni razvoj svoje etnične skupine v samostojnih šolah. Ob tej priliki moramo primerno poudariti, da se v šolah s slovenskim učnim jezikom uspešno poučuje italijanski jezik po ministrskih učnih načrtih, tako da je italijanska kultura, katero Slovenci cenijo in spoštujejo, prisotna tudi v teh šolah. Treba je omeniti tudi, da so šole s slovenskim učnim jezikom samostojno obstojale in poslovale že v časih Avstrije. Uničil jih je potem fašizem, na novo pa jih je odprla Zavezniška vojaška uprava. Italijanska vlada jih je do sedaj ohranila. Ne zahtevamo torej nič novega in nič, kar bi povzročalo zaskrbljenost, temveč samo zakonito priznanje že obstoječega ali že prej obstoječega dejstva. S tem bi šole a slovenskim učnim jezikom prilagodili čisto natančno določenim ustavnim normam in spoštovanju človeških pravic ter pravic slovenske etnične skupine v Italiji. (Konec prihodnjič) predsednika tega sodišča, Cristinija, in pri tem med drugim objavil tudi sledeče: »ds jo namreč predsednik fašističnega sodišča prejemal pred razpravami in med razpravami ukaze in navodila od strani diktatorja (Mussolinija) ter da je že nu-jrej, tudi cele tedne vnaprej, pripravljal strelne oddelke za usmrtitev na smrt obsojenih antifašistov.« Tako so torej fašisti ubijali Slovence, še predno so jih šobili t.;, Toda sodba, ki jo je fašistično sodišče izreklo proti znanemu slovenskemu svetovalcu, ni bila pregledana in razveljavljena po 16. členu ustave, ki nima predmetno s tem nič kaj opraviti, ampak od beneškega prizivnega sodišča, in to na zahtevo samega prizadetega slovenskega svetovalca. Beneško prizivno sodišče pa je pri tem ugotovilo — in tako stoji v sodbi tudi zapisano: »da je sodba Posebnega fašističnega sodišča nasprotovala o-bičajn:m pravnim in moralnim načelom (era in contrasto con i comunl principi giuridici e morali), in da so na odločitev fašističnega sodišča vplivali splošni jpoli-tični razlogi, še posebej pa fašistični, z ozirom na odkrit predsodek proti slovenski manjšini .y času vojne z Jugoslavijo.« »Zaradi tega — nadaljuje sodba prizivnega sodišča — se sodba Posebnega sodišča mora smatrati kot očitno krivična (palesemente iniqua) in se torej mora razveljaviti.« Tako je beneško prizivno sodišče našega znanega slovenskega svetovalca o-prostilo, ker ni zagrešil dejanja (per non aver commesso il fatto). Zimska pomoč Za zimsko pomoč so profesorji slovenske gimnazije in liceja v Gorici prispevali 11.650 lir, profesorji slovenske nižje srednje šole 12.000 in profesorji slovenskega učiteljišča pa 7.900 lir. Nesreča z granata 19-letni Renato in 13-letna Marija Suc, brat in sestra, iz Jamelj št. 21 »ta »e ponesrečila z granato v torek 22. t. m., ki se je raztreskala, ko sta nenadoma udarila po njej. Prepeljali so ju v tržiško toolnlinlco in upati je, da ju 'bodo rešili. Vzpenjača na Sv. Viiarje V Kanalski dolini so že začeli graditi vzpenjačo, ki bo vozila turiste ie Ovčje vasi naravnost na Višarje. Posebno za Tržačane bo ta najkrajša pot za vzpon na priljubljeno romarsko točko, prebivalci Ovčje vasi pa si obetajo od nje povečanje turističnega prometa Državna pomoč za nakup semenskega krompirja Na podlagi zakona št. 989 od 16. okt. 1954 prispeva tudi letos država pri stroških za nakup semenskega krompirja, in sicer 1500 lir za vsak stot. Prošnjo za prispevek pa je itreba vložiti na goriški provincialni kmetijski in-šj>ektorat do 16. februarja. Števerjanske novice Kot je »Dtmo.vraoi.a« že j,oioca.a, J.-'* mamo zj župana g. ilerminegi.du i^od-versica, za i-OJ^utana ia uciteija g. Ci-1 rila Terp.i.a. Drugi nas’ podiu^an je g.1 AiOjZij Hcde. Namestnika v odboru sta' gg. Onando Puin-r iz Jazbin in Ivan Koršič iz Stever.anu. Sporočamo, da co koriera -trajno vo-z:ia po Grojni lz Gorice v Steveran. Na-" ši' novoizvoljeni občinsik zastopniki so namreč v tem oziru stopili v stike z Ri-bi.ev.m podjetjem v Gorici in prosili za ohran.tev te proge. Pri Ribiju so jim zagotovili ,da je za-,1 dsvna prošnja že v Rimu m da ima.o u-panje na ugodno rešitev. S tem bodo ure-sn:čene želje prebivalcev »domjega kon-ca« vasi, hkrati ra je tudi Kmetsko - delavska zveza zadovoljna, da bo tako na-’ g’o rešena ena njenih točk volilnega programa. >■). P-av tako je občinska upitiva poskr-be!a, da se popravlja, ovinek pri Dvoru, k: ie eden najnevarnejših v občini. O vi-' nek popravlja in širi Delovni center. Županstvo bi prosili, da poskrbi še z k luč.' • • • V soboto 19. t. m. je v goriški bolnišnici pri Rdeči hiši umrl 47 let stari domar čin Franc Knez. Bil je priden delavec ia velik pošten;'a.k. Preostalim sorodnikom naše sožalje. NOVICE IZ SLOVENIJE NASPROTNI GLASOVI . . . »Slovenski poročevalec* od I. in 2. I. m. prinaša članek »Od novem letu«, ki) ga je napisal Miha Marinko. Avtor cia-n-ka, ki je eden od velikih rdečih' polbogov Slovenije, povzdiguje y zavitih, s tujka-' mi posejani! stavkih živahnost vsega družbenega življenja. »Ta živahnost meni Miha Marinko — je že sama po so bi pozitivno dejstvo, ki odraža srž naše socialistične demokracije. Moremo reči, da to živahno vsesplošno razpravljanje o aktualnih dogodkih in naših problemaftj naplavlja na površino tu in tam tudi raar na defetistična' in pesimistična mnenja posameznikov, izraze malodušja, in demo-goških zahtev.« Po teh Marinkovih besedah sodimo, da se vendar tudi y komunistični diktaturi najdejo glasovi korajžnih in pametnih ljudi, ki se drznejo na dan z glasom kritike. Ker pa niso v skladu z Marinko? vim komunizmom, jih ta seveda imenu!* »defetistične in pesimistične ter malodur šne in demagoške«. ,,¥ DOLGOLETNE ZELJE CELJANOV SO SE URESNIČILE . „ (Jb navzočnosti raznih obia/sti so v 1 u qdprli- prometu nov most čez Savinjo* Most je dolg 89 metrov in širok 15. Te. most so zgradili s pomočjo republiškega sveta in pripadnikov JLA. ODLOV ZAJCEV iNa odlovu živih zajcev, ki ga je organizirala lovska družba iz Nove Gorice, so ulovili 54 zajcev, od katerih bodo 40 liz-vozili v Francijo, ostale pa bodo prod a h po Sloveniji v one kraje, kjer je občutiti degeneracijo zajčjega rodu. NOVI VIRI PREMOGA IN ELEKTRIK/ V koVubarskem bazenu pri Vreoci so otvorili površinsko kopanje lignita. Premog bodo oplemenitili tako, da bo dajal 4000 kalor.ij. Poleg proizvodnje 800.008 ton oplemenitega lignita bodo proizvedi« tudi 1 milijon ton odpadnega lignita, U ga bodo izkoristili v novi termoelektrarni, ki so jo zgradili v bližnji vasi Velttj Grljeni. Ce bo termoelektrarna delale' v popolni zmogljivosti, 'bo dala na teto toliko električne energije, kolikor jo 'bodo daje leta 1957 vse ostale srbske eletotra»r ne skupaj. Ta termoelektrarna bo mogla zadovoljiti skoro vse potrebe Beograda TEŽAVE V POMORSKEM PROMETU Z DALJNIM ZVHODOM Zaradi nemogočega izkoriščanja Sueškega preko»pa so nastale v jugoslovanskem prekomorskem prometu z Daljnim vzhodom precejanje težave. Tako je morala trgovska ladja »Avala«, Ki se je'nahajala v 'bližini Sueza, pluti okrog rti Dobre nade, druge ladje pa so dobile u>-kaz, naj se z Daljnega vzhoda ne vračam jo domov, ampak naj vozijo med tamkajšnjimi državami. SOLSKA PREOSNOVA Komisija za preosnovo }ugosk>Vo»»Mf: ga šolstva je sprejela osnutek zakona aa preosnovo gimnazij. Po novem zakonit bodo srednješolci spet premlevali dialefc-tično-materialistične dolgočasnosti, ki S» v drugih komunističnih drža-vah izzval« tak upor dijaštva. Izkušnje gotovih ljudi ničesar ne naučijo. Sasn^„Cllo 44 GORICA - Via Mamoli 8 Telefon 52.69 VAM PRESKRBI vsakovrstne dokumente, potne liste in konzularne vizume; SESTAVLJA prošnje in prijave; POSREDUJE v prevozništvu in splošnih kupčijah. URNIK: 9-12 in 15-18. — Ob sobotah popoldne in praznikih zaprto. Kramljanje o gledališču PRED PRIČETKOM Ta trenutek so menda že mnogi poskušali popisati. Ostaja pa nepopisljiv. Luči v dvorani zamirajo. Cviljenje in ropotanje sedežev še enkrat zazveni s pxiseb-»o s astjO. Nekaj proihaLctičniin pokašljevanj in hrkanj zleti pod strop. Nenadoma zavl_da popolna tišina. Zastor se dvigne. Prav ta trenutek odkrivanja odra je. magičen. Na.lepši srčni utripi napadlo pretresa.o ves organizem. Morda je to ed.na senzacija, na k-tero se človek lahko zanese. Vse je Se odprto. Nekako *>redveselje, ki pa 'že spada k sarr. stvar, Prizor odkriva svoje veke, spregovoril pa še ni. Kocki s'a premešani in tudi dvignjeni; vs~k- trenutek se bosta zatork-l.al: , To kolebajoče stan e, ta hip, k«- se urn J '.ms t. pripravi a k razodetu. ko je •Sej re gotovo ali lx> zavlada o velič^st.e ali »g ob no st, zmagp a i pomilovanje ■ - U je, najbolj napet, noj bo i produktiven n ■pri čiv sc m nepovračl iv trenutek gledališkem večera. Za sekundo obstanejo vsa srca. Kdor v tem trenutku ne obču.i i -ste otroške blaženosti, ki jo sprt m!% • »sak pričetek otroške igre, ta bi morda (boije storil, če bi ostal doma. Sreča spreminjanja je pri takem človeku razsipno razmetavanje. ZAMUDNIKI Prav tisti, ki se najbolj trudijo, da Me bi vzbudili . pozornosti, najbolj vzne-sniri.o tišino. Pravkar se je spustil po »drski skaka.nici prvi diaiog. Tedaj tiho zacvilijo vrata. Svetlobni žarek se »»krade skozi špranjo. Dve senci, se tiho viačita ob steni in obstaneta. Vsi vedo, kaj se doga,a. Kljub temu se vse oči obrnejo tja. Prizor, kjer je junak storil svoj prvi, bleščeči: kctrak, puščajo izdajalsko na cedilu. Tam se sedaj lahko že krepko pvel.avljai.o v svojem umetniškem u-stvar.a.o: Nakrst, Sancin, Drolčeva, Starešinič in drugi umetniki obeh spolov -t;er.: izgovarjajo božanske besede pesnikov —...vse to pa ne pomaga! . Vse te tam na odru sta odrinila go-*pa Rika in njen mož, ki sta zakasnila *am in se sedaj vsa v zadregi stiskata tdb steno in škilila po svojih sedežih. Kako krhek je svet milnih balončkov, hi se raztreskajo ob najmanjšem pih-•Ijaju! KADILCI NA ODRU (Ne vem, če' se tudi vam tako dogaja. DobrožiVček na odru izvleče cigare-!»o. Seveda jo bo prižgal z elegantnim bi kolkovanim vžigalnikom. Kreše po »jem, da Vam' je v tem trenutku prav vprašanje v tem hipu je, ali se bo vžigalnik vžgal ali ne. Predmet, ki je tako 'dddaljen od umetnosti, tehnična pri-»grajen svet utvare in podere vse konstrukcije napetosti. Ali bo vžigalnik Skalil? In če ne — kaj bo storil ubogi idobroživček? Ali bo dovolj prisoten, da jjreigra to neumno .tehnično muhavost? To so trenutki že kar sovražne napetosti. Vedno se mi zdi, da se gledalci kar oddahnejo, če se vžigalnik resnično upali. Talko še lahko vrnejo nazaj k igri. Kretnica je spet postavljena na utvaro, i of>-rsvrt'- ,VRATA NE LOPUTAJO Odrska vrata so nema. Užaljeni ljubimec zapušča sceno z vso jezo. Seveda zaloputne vrata za seboj. Ali ta vrata ne ibpnejb; pač pa napravljajo sramežljivi »klik«. k'i je naravnost v zasmeh junako- vi jezi’.'Pri najboljših odrskih vratih sli-iimo kvečjemu le »klak«; ampak tako kot počijo vrata doma, ko jih zaloputne mož rib'prismojeni mineštri, tako ne počijo •obena odrska vrata. ; pisma Tudi kadar igrajo pisma na odru svojo vlogo, nas zapusti utvara. Kaj je v res-»ici zapisano na zvitem pergamentu? Ni-deskr. Igralec pozna besedilo na pemet? Ali pa si je lenobni sluga napisal na papir tudi še nekaj svojega besedila? Odrska pisma so vedno obremenjena z globokim vznemirjenjem. Rad bi poznal gledališkega gledalca, ki ne bi bil radoveden, kaj je v resnici v pismu napisano. LJUBEZEN Objemanje, poljub in ljubezenski prepiri. Vsakdo ve, da je vse to inscenira-no in igrano. In vendar, četudi zahajamo že desetletja v gledališče, se vedno še presenečamo s tihim vprašanjem, ali obema r.a odru ne prija -tudi zasebno in osebno takole ljubimkanje. Ali so vsi ti po- l.ubi v resnici zgolj -umetni? ZASTOR PADE To je trenutek tiš ne. Zastor pregr-nil sceno. Velika, pestra igra odraslih je pokrita in za ta večer končana. Rodoviten trenutek, na katerega se dvorana, še ni pripravila; še preden se je odločila za plosk_nje ali žvižganje; ta trenutek je poln čudovite negotovosti. Tedaj udari motilec tišine dlani drugo ob drugo, drugi se mu pridružijo, končno p’oska vsa dvorana. Gledalci, ki so do-sle' le sprejemali, plačujejo protivrednost. Dvorana valovi v nemiru; v glasovih je kar nasilna, saj zahteva še enkratni priikaz igralcev. .Sa-mo so ti igralci sedaj mrtve lutke, ki se smehljajo in priklanjajo. Ničvrednež in plemenitaš, sovražnik in pri’atelj, žaljivec in užaljeni, slepar in osleparjeni, vsi ti s-to;č tu, včasih celo v zadregi. Vendar ta skupnost, ki je združila gledalce z igralci, to trepljanje p>o ramenih (Nadaljevanje na 4. strani) Burja v Vzhodni Evropi (Nadaljevanje m konec članka Milovana Djilasa) V kolikor bi madžarska revolucija imela za posledico ne samo uvedbo politične demokracije, pač pa kakor izgleda tudi ohranitev državne lastnine, odnosno socializacije težke industrije in bunkirstva, v toliko bi ta preobrat silno vphvai na vse komunistične oižave, vključit.) Sr~ V jeti jo. S tem bi praksa potrdila, da totalitarizem ne samo, da ni nujen za rešitev delavstva pred izkorščanjem, oztro-ma za »graditev socializma«, pač pa da služi samo kot pretveza za njegovo uveljavljanj s strani birokracije in njenega gospodovanja. Proti madžarski revo'uciji nastopa Moskva ne samo iz zunanjih, pač pa tudi iz notranjih razlogov. Ce je jugoslovanska revolu i'a, oziroma jugoslovanski narodni komunizrm, razkrinkal -zavojevalnost Moskve s pomočjo komunizma, grozi madžarska revoluci;a, da razkrinka notra-n'i sovjetski ustroj kot totalitarno gospodovanje nekega novega izkoriščeval-nega razreda politične oziroma partijske birokracije. V kolikor bodo to revolucijo branili pred sov:etsko intervencijo, bo Moskvi težko prikrivati svoje lastne notranje na-sprotnosti z zunanjimi osva'anji in s svojo »svetovno m'si'o«. Sovjetski ustroj se bo moral nujno um.kniti v svoje narodne meie, in samo v teh me'ah se bode sovjetski državlani ’ahko ukvar:ali s švo’:m Iastn;m položajem in svojo 'astro usodo. Pa ne samo državljani, rac pa predvsem voditelu, vsai v začetku. Ti voditelji se bodo cepili na razne skupine, ki se v zaprtem krogu ne bodo več med- fArturo T Bliskovito se je razširila novica, da je kulturni snet izgubil svojega največjega dirigenta — morda naj večjega vseh časov. Cez nekaj tednov, 25. marca, bi Ar-turo Toscanini doživel 90 let svoje starosti. V taki starostni dobi smrt ne nastopa nepričakovano, vendar je smrt tega čudovitega umetnika pretresla ves kulturni svet. Arturo Toscanini je slutil umetnosti vse do svojega 85. leta starosti. Po skoraj sedemdesetih letih umetniškega snovanja je Arturo Toscanini odložit taktirko. Rojen je bU 25. marca 1867 v Parmi, kjer se je že v zelo mladih letih posvetil glasbi, Na konservatoriju svojega rojstnega mesta si. je izbral za glavni instrument čelo. Ni še izpolnil dvajset let starosti, ko je e neko operno skupino odpotoval na turnejO'po J užni Ameriki. V Rio de Janeiro ga je poljubila sreča in vtisnila neizbrisni pečat vsemu njegovemu na-daljnemu umetniškemu življenju. Tu je namreč nenadoma zbolel dirigent, in za dirigiranje Verdijeve »Aide« je vskočil Arturo Toscanini. Mlad začetnik je dirigiral eno izmed grandioznih opernih del — na pamet. S tem je razodel svetu svoj fenomenalni spomin. Na pamet je dirigiral tudi vseh ostalih sedemdeset let. Po uspehu v Rio de Janeiru je deset let dirigiral v Operi v Turinu. Leta 1898 pa je prestopil prvi evropski umetniški hram, milansko »Scalos, kateri je daroval vse svoje neizčrpne umetniške sile. Po nadaljnjih desetih letih je bil že za dirigentskim pultom metropablitamske O-pere v New Yorku. Poleg najvišjih umetniških kvalitet je genija odlikovala trdna in nepodkupljiva značajnost. Medtem ko se je toliko umetnikov udinjalo diktatorskim strahovladam zaradi denarja ali časti, je Arturo Toscanini ostal neizprosen značajnei. Ko je l. 1921 prevzel umetniško vodstvo mir lanske »Scale« in mu je fašizem obljub- ljal vse gmotne in častne blagre, je raje zapustil domovino, kakor pa, da bi se rtprrilagodils novemu diktatorskemu režimu. Ko so ga nacisti l. 1933 snubili v Bagreuth, je iz protesta proti preganjanju nearijskih umetnikov odklonil povabilo. Sele po pndcu fršizma se je leta 1945 vrnil v Italijo. Komunistični tisk je to njegovo značajnost še posebno izrazito podčrtal in s tem nehati krenil po nosu številne svoje umetniške — pmlagoje-valce. Kakor Arturo Toscanini ni poznal kompromisov v politiki, tako jih ni poznal tudi v muziki. Strog in dosleden je bil proti samemu sebi prav tako kot prro-ti svojim sodelavcem. Bil ni doma samo po gledališčih, pač pa tildi p>o koncertnih dvoranah. Ni ga več; svet je obubožal za enega svojih največjih sinov. Bodoča px>kolenja ga bodo občudovala; umetniški naraščaj pa se bo učil pri njemu na bogati zapuščini, k)i jo je tehnika ohranila na gramofonskih ploščah. Ta tehnika pa seveda ne more nadomestiti človeka, edinstveno o-sebnost. sebojno pobijale, pač p>a bodo prisiljeni potegovati se za naklonjenost množic. S tem bi pričelo tudi v sami Sovjetiji nekaj novega. Napad Izraelcev, Velike Britanije in Francije na Egipt ne more za večno zavračati pozornosti javnega mne-n a od dogodkov na Madžarskem in v Vzhodni Evropi, čeprav bi mogel opogumiti na r. a -cionarnejše in najfcoj napadalne sile v •Sov.etiji za obračun z mad arskim nar -dom in z osvobed lnim1! gibanji v Vzhodni Evropi. V Vzhodni Evropi se spreminja 1 'udska zgodovina, tam je tudi njeno težišče. Moskva in ra svoj način tudi os‘a’ •komun stične dežele so postavi ene pred izb:ro, pred kakršno še niso 'bile niko’i. Komunistične v,ade vzhodno-ivrops* h dežel se bodo mora e oddvo.iti od M> skve ali pa bodo zapadle v še večjo dejansko odvisnost od nje. Tej izbiri se ne bo mog a izogniti nober.a izmed njih, n -t: Jugoslavija. Niti y prvem, niti v drugi m primeru ne bo mogoče ustaviti glba-n a mno ic, ja na gre pri tem že za u-goslovansko-poljsko ali za mad.arsko ca rianto. Na verjetnejša pa je mešanica prve in druge. Neosnovano je mnenje, da v Romuniji in na Bolgarskem zaosla a o revolucionarna gibanja z ..ra d nerazvitega delavskega razreda. V obeh deželah je kmečki živelj globoko narodno zaveden, in ko bo razvoj enkrat pričel, bo morda ta živelj odigral važnejšo vlogo kot pa na Madžarskem. ■Na Češkoslovaškem, kljub zelo razvitemu d-:lavskemu razredu še ni pomembnejšega gibanja. Kakor hitro pa se bo to gTanje sprožilo, bo zavzelo že v najkrajšem času neprimerno večji obseg kot -ra Madžarskem. Nihče ne more z gotovostjo vedeti za kakšno rešitev se bo od’oči!a Moskva. Zaenkrat igra dvolično vlogo: ze besedami priznava narodni komunizem, obenem pa ga pobija s tem, da se odreka svo e hegemonije in imperializma. Seveda lažnivo prikazu'e svojo intervencijo kot »pomoč« in »zagotovitev« komunizma. Tudi ti izgovori igrajo določeno vlogo. Glavno gibalo Moskve po je prepre-č tev razpadanja komunističnega carstva, oziroma ohranitev vodilne vloge Sovjeti-e v svetovnem komunizmu. Temu cilju služi kot orodje in maska njene imperialistične politike celo narodni komunizem. Z vsem tem pa se Moskva poglablja ne samo v zunanja, pač pa tudi notranja nasprotja. Z vso gotovostjo lahko trdimo, da je vodstvo Sovjetije znotraj razcepljeno, in celo najreakcionarnejša in najbolj imperialistična, tako imenovana stalinistična struja ni odločna v svojih postopkih. Danes’ prevladuje njen vpliv posebno v od-nost h do vzhodnoevropskih dežel. To pa ne pomeni, da druga stru:a zagovarja neodvisnost teh dežel. Razlika med obema je samo v lzb;ri metod; ali naj se poslužujejo starih vojaško-policijskih, t. j. stalinističnih metod, ali naj preidejo na nove metode gospodarskega in političnega značaja. Poizkusi druge struje so se uve- SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO vabi na VI, VELIKI DOBRODELNI PLES ki bo v soboto 9. februarja 1957 ob 22. uri v HOTELU „EXCELSIOR PALAČE" VSTOP IZKLJUČNO Z VABILOM, KI GA LAHKO DVIGNETE NA SEDE2U S D D V ULICI MACHIAVELLI 22-H OD 16. DO 18. URE, KJER SE SPREJEMA TUDI REZERVIRANJE MIZ. ljavljali v poljskem primeru, poizkusi druge v madžarskem primeru. Obe metodi pa sta neučinkoviti. Kcteban a, dvoličnost, idejne, in poli-t.čne ' nas. rotnosti, uveljavl.anje nekaj.' časa prv-h, nei aj časa drugih metod, v vsakem primeru pa mrzlično vztru.anj« na ohranitvi osvobojenih pošto.afm, vse to odkriva razpoke v samih vrhovih Sov-, eti.c. Nadaljnje izmen.ave na vrhov h so z- lo ver etne in bodo tudi ze.o pomembne tako za Sovjetijo kot >za ostali svet. Nofcrneg., dvoma tudi ni, da bo ostali svet — in to prvič od prihoda boljševikov na oblast — lahko neposredno in pozitivno vplival r.a smer teh spr:m°mb. Z vo r.o ali s popustljivost o Moskvi bi se t.. razvoj ahko zakasnil ali obrnil v drugo smor, tia.no pa tega ni mogoče več ust .v ti. Kriza ni za e a srmo odnosov Moskve do sosednih držav, pač pa e za- Predavanje SPIM Slovenska prosvetna matica vabi na predavanje odv. dr. A. Siiiigo.a, obč. m pokr. svetnika iz Gorice, v sredo 30. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih v ul. Machiavel- li 22-11 o zan m vi aktualni' temi: »O VPRAŠANJU UZAKONITVE SLOVENSKEGA SOLSTVA«. Vljudno vabljeni pri.atelji slovenske šole. ODBOR vladala kriza v samem komunistientm u-stroju. Tudi narodni komunizem .e izraz in posledica te krize, je samo etaje v razkroju in zahajanju sodobnega komunizma, V vsakem sluča.u ni mogoče več ustaviti torbe vzhodnoevropskih narodov po neodvisnosti, zelo težko pa bo ustav .ti tudi njihovo borbo za svobodo. Postopoma pn se obe borbi stapljata druga v drugo. V kolikor bo svet pobijal moskovski imperializem in preprečil njegove vojne pusto’ovščine, se Moskva tudi v notranjosti dežele ne bo mogla izogniti po-, membnih notranjih preureditev. Dogodki v eni komunistični deželi s« neizogibno izražajo tudi v ostalih, kot ob čutijo bolečino istega telesa vsi organi. Kakor je jugoslovanski komunizem z od-cepljenjem od Moskve izzval krizo v sovjetskem imperializmu, oziroma zarodek narodnih komunizmov, tako pomeni madžarska revolucija začetek konca komunizma na splošno. Kakor ob vseh velikih zgodovinskih premikanjih, tako tudi madžarski borci za svobodo niso mti zaslutili, kakšno e-pphalno .delo so pričeli. Gotovo je, da bi bila njihova zmaga nemogoča-brez nevidpe enotnosti množic. Takega edinstva verjetno do sedaj svet še ni doživel. Enotnost množic je bila tako velika, da živi človek pod vtisom, da vse to ni bila državljanska vojna in d& so določeni razred izbrisali z zemeljske površine tako, kakor da ga nikoli ni bilo. Madžarski primer se vsekakor ne bo ponovil. Odprl pa je pot, po kateri bodo morale prej ali slej vse komunistične dežele. Rana, ki jo je ijovzročila madžarska revolucija komunizmu, se nikdar več n« bo zacelila! Vse zlobe in slabosti komunizma, pa naj jih sodimo kot gonila svetovnega komunizma' ali kot določeni sistem za trpinčenje ljudi, so se osredotočile na madžarskih tleh kot ognojena rana, prerezana z rokami madžarskega narod«. Nisem prepričan, da je od usode te revolucije odvisna usoda komunizma i* sveta. V vsakem primeru čakajo svetovni komunizem burni dnevi in nepremostljive težkoče, pred narodi Vzhodne Evrope p« čakajo junaške 'borbe za svobodo in neodvisnost. MILOVAN DJILAS POP ČRTO KREPOSTI IN VRLINE komunizma In rdečih tiranov IV. •« ]t. , M ocsfi i -9* »Vem, vj bi radi briljirali z velikimi feesedami,« ga je prekinil Stalim, nejevoljno. »Vse to je narobe ia popolnoma po-jgreenp, ker je taka federacija jpopolnoma Me mogoča.« Dimitrov je sedel vse potla-4en sam vase. Kaj je nastalo iz moža, k pe je v Lipskem postavil po rob’’ Hermann Goeringu na procesu o požigu berlinskega parlamenta^ Tako je potekalo »razpravljanje« ure ki ure. Stalin je zmerjal svoje šolarčke Bot vaške paglavce. Zaenkrat je še diskutiral kot namišljeni papež e namišljenimi kardinali. Ali tisti, ki ga je hotel prikaj-Aati za glavo, se mu je izmuznil: Na kon-derenci 10. februarja 1948 je prišel Stalin do zaključka, da bo treba proti Titu u-»orabljati ostrejša sredstva. Njega je ■m m reč Stalin smatral za kolovodjo opo-■ficije. Tako je pričela živčna vojna. Ne sprejemu v Tirani na dan Rdeče .armade se je sovjetski odpravnik poslov hranil napiti na čast Tita. Končno je le »opustil in izjavil: »Pijem na zdravje Ti-»• le pod pogojem, da je za enotnost de-■•okratičnega bloke.« Stalin je najprej postavil Tita pod go-apodarski pritisk. Upiral se je obnoviti •rgovske pogodbe za leto 1948. Jugoslovansko gospodarstvo je obviselo v zraku. Bito je mobiliziral svoj Centralni komite i» tam so obravnavali nov položaj. Podprti so ga vsi, ker je zelo spretno manevri-n1 z argumenti. Samo en nasprotnik je fcU prisoten: 2ujevič. Vendar je bil t« ze- lo previden in čakal na svojo uro. Moskvo pa je seveda o vsem takoj obvestil. Jugoslovanska samozavest Stalin je odpoklical iiz Beograda svoje vojaške svetovalce. Za utemeljitev je poslal osem strani dolgo pismo, ki sta ga podpisala Stalin in Molotov. Pismo je bi- lo prava nora filipika. Pismo je kar mrgolelo najostrejših očitkov. Tito uganja socialdemokratično politiko. Tito je diktator. Beograd kleveta zmagoslavno sovjetsko armado. Tito ni prežet duha razrednega boja in drči v ljudsko frontaštvo. Stalin zahteva samokritiko, odklon od pogrošnega kurza in — podvrženost. Tito ipa se ni pustil oplašiti, čeprav je Stalin svoje pismo zaključil z grožnjo; »Smatramo kariero Leona Trockija kot zadostno poučno.« Trockijev' politična kariera je bila zaključena tako, de so ga 1 1940 po naročilu Stalina pobili s hribo-laskim krampom! Pismeni odgovor jugoslovanskega Cen-tranlega komiteja je bil pismu primeren. Sicer vljuden po tonu, vendar v stvari nepopustljiv. Tito je zagnal rokavico svojemu gospodu in mojstru. V njegovem odgovoru ni bilo sledu o podvrženosti. Zahteval je sodne postopke proti sovjetskim vojakom, ki so se po mnogih jugoslovanskih predelih sramotno obnašali. Sovjetskemu generalnemu štabu je predložil račun teh sramotnih dejanj; 1219 josilstev, 111 posilstev z umorom in 1204 roparskih napadov. Stalin j" besnel. Razumel je, da je beograjski maršal odskočil z njegovega začaranega kroga. Zato se je odločil za zadnji udarec. V Bukarešti je Stalin sklical Ko*n‘nforn> 194? ra novo v/. ’ ’ ■- nb Kominterno. Mogočno mednarodno komunistično svetovno sodišče se je sestalo. Sovjetsko delegacijo so vodili Zdanov, Malenkov in Suslov, bolgarsko pa Kostov in Cervenkov. Romuni so poslali Giheor-ghiuja Deja in Ano Pankerjevo. Madžarsko so zastopali: Rakosi, Farkaš in Ge-roe, sami ubijalci in morilci, ki se jih ce-1 > Kadarjeva vlada sramuje. Mnogi so se čudili, da nista bila prisotna Gomulka in stari mojster Kominterne, Dimitrov. Tako so na Vidov dan, 28. junija 1948, proglasili sodbo Kominlorma: »Informacijski urad ugotavlja, da je vodstvo jugoslovanske partije v najnovejšem času zavzelo nekorektno zadržanje v glavnih vprašanjih notranje in zunanje politike.... Informacijski urad ne dvomi, da je v jugoslovanski partiji še dovolj zdravih elementov, ki so lojalni nasproti komunizmu - leninizmu, nasproti mednarodnim izročilom jugoslovanske komunistične partije in nasproti združeni socialistični fronti. Njihova naloga je, da sedanje voditelje prisilijo, da svoje pogreške javno in častno priznajo....« Hiuščev je v svo!em tajnem govoru dne 25. februarja 1956 povedal, da je Stalin takrat izaVil: »Samo mezinec skrivim, p>a Tita ne bo več.« Niti grozeča stisnjena pest vsega svetovnega komunizma pa ni spravila beograjskega diktatorja na kolena! Tito je ves jugoslovanski Politbiro spretno speljal na svojo stran. Edinega Stalinovega zaupnika Zujeviča je že pred tem izključil iz partije in poslal v ječo. Tito je dokazal, da v borbi za oblast prav tako ne pozna Šale kot Stalin. Politbiro je imel z aseboj, kako pa se bodo zadržali jugoslovanski komunisti nad orohletstvem svrrrga r-rhv,.’;* To ! 4., odločilno vprašanje. Tito se je odločil, da px)tiplje za žilico, ki je bila vedno gonilo vsakega upora; nacionalizem. Čeprav izgleda nesmiselno, je vendar Tita rešil jugoslovanski nacionalizem. To p>a se je zgodilo takole: Tito je objavil vse moskovske obtožbe — Sovjeti so mu poslali še dva ukora — in je posebno poudaril tista mesta obtožb, s katerimi je Stalin izzival jugoslovansko narodno zavest. Stalin je pogrešil, ko je v nekem svojem pismu smešil jugoslovansko armado in partizane. Odrekal jim je zasluge za zmago nad Hitlerjem. Nekaj podobnega ne prenese noben Jugoslovan; Tito je to Stalinovo pogreško izkoristil in prižgal narodnokomunistični plamenček, ki je mogočno vzplamtel na partijskem 'kongresu, ki ga je sklical z vso naglico. Od 2323 članov komunističnega kongresa, je 2318 članov glasovalo za zaupnico. V bučnih demonstracijah so maršala slavili kot junaka in zaščitnika jugoslovanske svobode. S tem je prejel Tito o djugoslovanskih komunistov p>ooblastilo, da se postavi px> robu papežu v Moskvi. To je bil prvi odpad komunističnega satelita od Moskve. Stalinov veliki poraz Kdor zasleduje zgodovino tega preloma z današnjega izornega kot, bo moral ugotoviti, da je bil Stalin 1, 1948 ^stavljen pred ista vprašanja kakor so postavljeni danes njegovi dediči v Budimpešti in Varšavi: spraviti klofuto ali jo vrniti z dvojno porcijo? Spraviti klofuto bi pomenilo izbirati nove oblike gospodovanja nad obrobnimi deželami komunističnega carstva, nekatere dežele morda celo izpu-st« »ti 'z Vremci Jsk'h kremni lev in jih zgradit' I ;.! nekaka r evtr.Jna področ;a. T • pa niso bili načrti, s katerimi bi se ukvarjal stari tiran v Kremlju. Kar je ta enkrat držav v krempljih, tega ni več izpustil. Večkrat so se pojavila vprašanja, zakaj ni Stalin pustil Tita enostavno pobiti a* li zakaj ni vdrl v Jugoslavijo. Proti vojaški intervenciji so govorili praktični razlogi. Stalin se je zavedal, da je Hitler le z največjimi napori in s 30 divizijami komaj držal deželo, ki nudi toliko privlačnosti za partizansko bojevanje. Umor Tita pa bi ne bila nobena rešitev v smislu stalinizma. Kaj bi pomagal umor tega razkolnika, dokler ga ne spra- vi ob ves kredit, dokler ne steče skozi vrsto šib ponižanja in predvsem samoob-tožbe in kesanja? Sele, če bi Tito opravil vse te postopke komunistične izpovedi, kesanja in pokore, šele potem bi ga lahko brez nevarnosti odstranil kot izdajalca, ki je vse priznal. Ce bi ga umor# pred tem, bi ga povišal za mučenca, aa junaka vseh tistih, ki so trj>eli pod kremeljsko knuto. Ob samem začetku spora je Stalin gotovo nameraval Tita speljati na svoje oblastno področje, ga aretirati in obsoditi. Tito p>a ni šel v piast. Tako so bila potrebna druga sredstva, da se napad reformatorja onesposobi i» resno ogražanje Stalinovega gospodovanja nevtralizira. Razkolnike je treba pred vsem svetom osramotiti kot izdajalca, ko* umazanega, kupljenega agenta. Ista obsodba p>e mora zadeti vse tiste, ki držij* z njim, ali ki bi morda jutri z njim soglašali. Kot vzporedbo starega pregovor« proti papežu Aleksandru Borgi ji: »Qui mange du pap>e en meurt«, je Kremelj i»-našel pregovor: Kdor uživa titovstvo, t* ACEGAT na razpotju? Razpiavl.a se o proračunu občinskega podjetja ACEGAT in je pričakovati, da bo razprava 25. t. m. z-ključena. Na petkovi seji 18. t. m. sta govorila komunist ing. Weiss in predstavnik Slovenske liste dr. Josip Agneletto. Govor dr. Agneletta prinašamo v celoti z oz rom na njegovo važnost, ker je pokazal na vzroke, ki so krivi današnje težke krize tega velikega mestnega podjetja, čigar naprave predstavljaj vrednost 17 milijard 658 milijonov lir. ACEGAT je trgovsko - industrijsko podjetje, ki je v teku let postalo občinsko 1 vsemi Jtirimi oddelki: voda, plin, elektrike in prevozna sredstva. Kot trgovsko podjetje se upravlja po gospodarskih in finančnih načelih zasebnih trgovskih podjetjih, ki imajo namen dobičkonosnosti. Tržaško občinsko podjetje je postalo po letu 1953 pasivno; dohodki ne krijejo več izdatkov. Iz tega sledi ne samo, da občin« ne prejema ničesar, pač pa mora kriti primanjkljaj ACEGAT-a, ker je občinsko podjetje. Je torej dolžnost občinskega sveta, da upravo temeljito prouči, da ugotovi izvire primanjkl.a.a ter poišče sredstva za Izboljšanje. Prejemki so se od leta 1953 do leta 1957 postopno višali od 4 milijarde 542,198.000 na 5 mili.ard 379.000.000, t. j. za 837 milijonov v petih letih; izdatki pa od 4 milijarde 542.124.000 na 6 milijard 458.000.000 lir, to je za 1 milijardo 916.000.000 lir. Pasivna razlika med zv šanjem izdatkov in prejemkov je 1 milijarda 79.000.000 lir. V letu 1954 predstavlja zvišanje izdatkov za 694 mili.onov v primerjavi z zvijanjem prejemkov za 116 milijonov, prvi veliki deficit za 578 m.ii.onov lir. Teg Je povzročila uvel.avitev gospodarskega postopka na vse osebje v enaki mjri, za ožeb.e električnega oddelka., katero podpira dr.ava, dclovra pogodba, odobrera po občinskem svetu s povišanjem izdatkov za 165 mili onov in z vkl.ucitvi.o obnovitvenega sklala, ki znaša 295 m li o-nov lir za nova dela, ker ni bilo posojilo ene mili.arde lir, t ko da sta obe vsoti daU nov izdatek v znesku 460 milijonov lil. Upravna kom si a trdi, da je pr manj-kljaj pod e t a pripisovati na eni stran' povišku stroškov za osebe, povišku cen za nabavo (plin pri ILVI), povišku cene premoga za pridobivan'e plina, povišku pasivnih obresti, povišku stroškov meha-nografičnega centra, povišku stroškov na telefon, pasivn-i najemnini in menzi po-djet:a, na drugi štreni pa je pripisovati primankljai cme;itvi tarif političrrh cen že od leta 1953. Politične cene sestavljajo ne samo negativen, amna.1t tudi raz-krojevalen faktor in ga je treba n« vsak način opustiti, če hočemo preprečiti, da ne okuži vsega pod'et'a. Le po zdravih ekonomskih in finančnih načelih uprave — »toliko ti dam, kolikor mi daš* — se lohko ohranijo zdrava gospodarska podrtja, nai bodo te v zasebnih ali pa v javnih rokah. Ce objektivno preiščemo »sine ira et ttudio* in brez predsodkov položaj A.C.E. G.A.T.-a, pridemo do zaključka, da so politične cene glavni vzrok današnje krize podjetje. Toda obstojajo še drugi vzroki. Plače osebju ACEGAT-a niso pretirane, če jih primerjamo s plačami, ki jih prejemajo enake kategorije drugih mest, toda za našo življenjsko raven so prejemki, ki jiii na splošno v Trstu delavci prejema'o, javni in zasebni uradniki, da ne govorim^ o ladjedelnicah, so prejemki oseba A.C. E.G.A.T.-a zadovoljivi, ker presega o prejemke katerekoli enake kategori e v Tr-etu. Naj zadostuje, da omenimo, da so se »troški za osebje ACBGAT-a od leta 1950 povišali za 70 odstotkov, t. j. 1 „986,000.000 Kramljanje o gledališču (Nadaljevanje s 3. strmi) igralcev in igralk, ki ga izraba p.oskanje to je gotovo najlepši trenutek v gledališču. Tega ne more n-domestiti nobena kinematografska predstava. In če je bile igra v rešnici dovršena, nekaj izrednega potem je tu zarojena iskrena ljubezen do igralcev, ki povezuje vsa srca med seboj. V tem trenutku odpadejo vse strankar-rte pregraje, vsi ideološki predsodki, vsa splošna in oaebna nasprotovan.a. Vsa domovina se strne v eno samo celoto ponosa in samozavesti. To velja za vse ljudi dobrega srca in plemenite duše. Res je, opazil boš tudi v tej splošni razigranosti nekaj trpkih, krutih obrazov, ki tudi 3 prisiljenim nasmehom ne prikr -jejo svojega partijskega »dostojanstva«. To pa so vedno redkejži primeri, z aisti odkar tudi aktivisti igrajo šah po bur-iujskih kavarnah. ZAKLJUČEK Zadnji trenutek uspelega gledališkega večera ostaja nepozaben duševna užitek tudi ze et našli priložnost, da zbobnajo skupaj svojo »gmajno« na proslavo 36. obletnice ustanovitve KP. Režiserji komunističnih parad so px>-vsod na svetu izredno spretni. Ojvirki preteklosti in rozine cenenih junaštev zabelijo še tako pokvarjene štruklje. In štruklji današnje KP so pri nas in' posebno v notranjosti Italije ie skoraj neprebavljivi. Orehi komunističnih razumnikov so deloma izginili, deloma pa splesnili. Mnogi uredniki komunističnega in sopotniškega tiska, ki so predstavljali sok komunističnih Štrukljev, so se po madžarskih dogodkih posušili. Celo poklicni partijci s stalno mesečno plačo so se skujali. Sa ma moka, ki jo predstavlja komunistična baza, se je skisala. Vse te kuharske nadloge morda ne veljajo toliko za Tržaško ozemlje — pri nas tudi komunisti niso junaki, pač pa več ali manj oportunist’ — kakor na splošno za Italijo. Pred nekaj dnevi je sam Amendola, k’ vodi registre in karakteristike itelian-skih partijcev, z vsemi običajnimi komunističnimi statističnimi '»popravki« priznal, da je en milijon 450 tisoč članov obnovilo partijske izkaznice, kar bi pomr-nilo, da je partija izgubila 600 tisoč č’e-nov. V takem vzdušju in s takimi kuharskimi težavami je moral Vittorio Vidali v nedel:o beliti svoje komunistične štruklje. Vttoro Vidali je konservativec do skrajnosti. To ie dokazal že ob drugem obglavljenju Stalina, ki ga je pred skoraj Onemogla psouka - edini protiargument Ko sem v predzadnji »Demokraciji« kritično premotril položaj nasprotnega tabora po razsulu skupne komunistične fronte leta 1948 in se pri tem osredotočil na oni, demokratičnim in katoliškim Slovencem na.nevarnejši pojav, ki ga milo označujemo z izrazom sopotništvo, sem od prizadete strani pričakoval nekaj več kot pa samo golo psovko. Izkušn.a je pokazala, da sem se motil. Novopečeni tovariš D. L. je v Besednjakovem lističu kot kak pristni madžarski Kadar. Vsa dejstva, kater.m je bila priča zadnja leta vsa slovenska javnost na Goriškem in Tržaškem in ki sta jih »Demokracija« in »Katoliški glas« sproti prik. zovala, je mož železne previdnosti nespretno pokril s »pocestnim pobalinom« v pobožni želji, da se bodočim neprijetnostim vsaj za nekaj časa izogne. Tu mu moram pri:azno povedeli, da se je odločno zmotil. Sicer pa po:d'mo po vrsti, ki jo je določil krip-tokomunistični pismar sam: 1. s ponosom odločno izjavljam, da je za vsakega nepodkupljivega antikomunist* komun.stična ali sopotniška psovka nedvomno čast, ker bi me bilo javno in g oboko sram, če bi me oni hvalili; 2. nosilci »kričansko-socialnih« idej v Sloveniji a la Kocbek, kakršne previdno oznau.a »Novi list«, so komunističnemu pod.et u pomagali uprizoriti najstrašnejšo nnri o v slovenski zgodovini in postali tako tudi sami sokrivci pobi.alcev lastnega naroda; 3. ne samo, da ni o teh morijah In neštetih hudodelstv h komunistov med voj-ro in po njej »ob.ektivni« »Novi list« nikdar razpravljal, temveč je proslavo ob desetletnici pokola slovenskih domobrancev in drugih tisočev nedolžnih ljudi, ki S ) jo gor.ški Slovenci organizirali 1. 1955 v Gorici, napadel; 4. »otipljiv znak moči Noveg'i lista.« ni v njegovih idejah, ampak v tem, da lahko berejo tudi brezplačno, okoliščina, ki je bila že večkrat predmet javnega spraševanja, pa je dosledno ostala skrivnost; 5. svariti ljudi pred zakamuflirano komunistično infiltracio se ne pravi »zlivati golide gno a na čast tolikih oseb«, ampak z .vzeti do neke strančiče, omizja ali skupinice, ki se ni nikdar javno opredena, določeno avno stališče, kar je vselej javno storila vsaka demokratična stranka. In za zaključek še kratek odgovor na vprašanje, ki vsakega komunističnega petokolonoa najbolj žuli, namreč zakaj se člankar ne »podpiše s polnim imenom«? K°r bomo sčasoma skušali javno -razvozlati še marsikatero »tajnost«, bo Kraševec :.li »Kraševec« (uvoženi ali neuvo-ženi) svoj polni podpis odložil na čas, ko bo komuni«m pokojen. Preskrbeti komurkoli komunistični »honorar« proti svoji volji, se pravi s komunistično peto ko'ono indirektno sodelovati, kar ni niti krščansko, niti socialno.... Kar se pa »pocestnega pobalina« tiče, pripominjam, da sem z naslovom iskreno z ,dovoljen, ker vem, kdo mi ga je nadel. Sicer pa postanem — kot rečeno — za vse življenje neprimer' raje resnični pocestni pobalin kot komunistični sopotnik in zaveznik. Kraševec • • • Pod podobnim naslovom smo prejeli 1* Gorice ie en odgovor: Novolisturjki D. L. je na članek v »Demokraciji« i dne 4. t. m. pod naslovom »Novoletni politični obračun* odgovori pač tako, kot je to navada pri njegovih vzornikih in zaveznikih, komunistih. Pravira in celo moralna dolžnost v&ar kega podre jene a je, da svojega gospodarja brani in »rovarja: med demokratičnim svetom w na očitke brani s protidokazi, v fašističnem, nacističnem in ko- munističnem svetu pa s pištolo ali pa s psovko. Protidokaz gospoda D. L. je: »Pocestni pobalin«, To je najbrž tudi ves umski zakjad, s katerim je lahko postregel v obrambo svojega gospodar.a. Je p>a le nekoliko preenostaven in prepoceni.' Nekaj goriških čitateljev ^Demokracije« p>a bi predvsem želelo konkretnih odgovorov na nekaj konkretnih vprašanj, k! jih obravnava; prav kraševčev članek: 1) Ali je ali ni dr. Besednjak razbil SKSZ; ali je ali ni s svojimi spletkami skregal čiane te organizacije m;d seboj in iskal pri tem celo sodno zaščito? 2) Ali je ali ni urednik »■Novega lista« bivši domobranec? 3) Ali je ali ni dr. Besednjak al pravilno, in samo v dveh od deset pr.msrov je pogrešil. »Počastimo torej velikega firer a in pre-učava.mo pogreške, da ih ne bomo ponovili in s tem izboljšali svo o pot.« Preprost odstotni račun bi r.am po Vi-dalijevem obrazcu zadnje nedelje točno povedal, kako izgleda pot v »italijanski socializem« po Vidalijevih zamislih: Povprečno je bilo pod Stalinom po zaporih in na prisilnem delu v Sovjetiji 15 milijonov sovjetskih podanikov, t. j. 7,5 odstotkov prebivalstva. Po V.daiiju jih je bilo 20 od sto preveč, t. .,. J,5 odstotkov, pravilno bi jih moraio b.ti tore. ti od sto. Po tem pravilu bo torej pri more-b tnem uresničenju »italijanske poti v soe;ali-zem« v zaporih in na pr.sJn.m deiu povprečno po 3 mili.one Ha. anov, Tržačanov pa 16.800. Skoraj tomio, kolikor j.h je nezaposlenih. Tako bi b..a nezaposlenost odplavljena. Iz političnih vzrokov so bol.ševiki pobili v 39 letih svoje stiahovlade. okrog 25 milijonov sovjets-kh podanikov a! 641.000 na leto ali okrog 3 od t soč od celotnega prebivalstva, 20 odstotkov man e 2,6 od tisoč. Na leto bi torej v Italiji »so:'.i-l stična vh-davina tipo Stal n« likv dirala ii političnih razlogov po 150.000 Itali anov, oziroma po 760 Triažanov. S podobnimi računi bi lahko r.adaHe-vali in tudi izračunali, kdai bLprišeLsle-herni Trfačan v zapor ali ria j prisilno' delo, oziroma kdaj bi ga likvidirali. Tudi s takimi »bilancami« bi se mora- li resno pozabavati tržaški komunisti in njihovi sopotniki. Literarni sbčt SRK Slovenski kulturni klub, ki ga sestavljajo skoro sami mladi ljudje, je priredil v soboto 12. januarja v svojih prostorih v ul. Trento 2 že četrti g’asbeno-literarnl večer. Na tem večeru sta brali svoji deM Diomira Fabjan in L'da Debelli. Pri klavirju sta ju spremljali Vijolica Fonda i» Elda Prelec. ■»Toliko zvezd« Diomire Fabjanove je črtica, polna življenjske sile in temeljitega poznanie človeške duše. M'ada pisateljica opisuje notranje boje, ki jih i ma učiteljica, ko si želi otroka. »2ivljenjska izkušna« Lide Debelli je slika iz modernega sveta, zajeta In podana na dokaj spreten način. S'ovenski kulturni klub tudi na tem področju dokazuje svojo življenjskost. Njegova pot vodi navzgor, in vsak demokratični Slovenec se lahko tega samo veseli. DAROVI: V prijetni družbi L 550 za SDD. so nabrali Odgovorni urednik: Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiskarna Adria, d. d., v Trstu SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V soboto 26. t. m. ob 20.30 v dvorani ne stadionu »Prvi maj«, Vrdelska cesta 7 v nedeljo 27. t. m. ob 16.30 v Prosvetnem domu na OPČINAH v torek 29. t. m. ob 20.30 v kinodvorani v SKEDNJU JOHN PATRICK Vroča kri komedija v petih Slikah NECCHI B. U. 5npemo.il autsmatlca je šivalni »troj, ki uliva popolno zaupanje in 2 neomejeno dobo jamstva. Prodaja na 24-mesetea obročna odplačila in tudi z odkupom starih strojev katerekoli znamke. Z nakupom stroja »i pridobite pravico na brezplačni teta} ca vezanje. NECCHI mE8PERIA“ v omarici stane 62.000 lir Siva, krpa in plete moderne vezenine. Konceslonirana trgovina: TULLIO NATALE TRST, ul. BattUti 12, tel. 365-33 TRZIC, Corso del Popolo 28, tel. 2772 MILJE, Calle Tiepolo 6 CERVIGNANO, Plazza Unitk 17, tel. 217