€» SEKCIJA O KMETUSTVU
Še bo potrebno usklajevanje
Upoštevajoč razprave na zborih občinske skupščine in stališče naše kmetijske zemljiške skupnosti, je bilo pravzaprav pričakovati, da bodo na seji sekcije o kmetijstvu — bila je 19. marca v zadružnem domu v Zadvoru — tudi kmetje iz naše občine proti pozidavi 66 hektarov naj-boljše kmetijske zemlje v vzhodnem delu Ljubljane, ki je predvidena v osnutku plana do leta 2000. V sejni dvorani zadružnega doma v Zad-voru je bilo kaT prcmalo prosiora /,a vse tisie, ki so hoteli i/.reči svoj od-ločni »da« proti takemu načinu reševanja stanovanjske gradnje. Spre-govorilo je precej kmetuv, ki so prizadeto naštevali razloge zoper to, da bi najkakovostnejša obdetovalna zemlja v naši občini /gnila pod be-tonom stolpntc, blokov ali individualnih hiš, njihove bestde pa so s pritrdilnim ploskanjem pospremili tudi tisti, ki se sicer niso oglasili.
Preprosto in razumljivo — tako, kot to znajo storiti Ijudje, ki vedo, kaj hočejo - so kmetje sebi in vabljenim navzočim (go-stom iz mesta in občine), pove-dali nekaj grenkih resnico našem odnosu do zemlje in do tistega, ki joobdeluje — dokmeta. Karna-prej in naprej ne moreino pozi-davaii najboljše kmetijske zem-)je. Vštiridesetihletih smojopo-zidnli že toliko, kolikor jo na':. predniki morda niso niii v tisoi. letih. Ali je to še sploh v skladu z razumom, so se spraševali. Vča-sih so gradilt hiše na pusti zemlji, jih stiskali ob hrib, da bi odjeda-lc najmanj obdelovalne povr-štne (v razvitem svetu to lepo na-
vado še vedno poznajo), zdaj pa se poslopja šopirijo na najbolj rodovitni zemlji.
Kmetijstvo smo dolgo časa za-nemarjali. Šele po letu 1970 je dobilo primernejše mesto v naši gospodarski politiki. Ljudje so si s pomočjo posojil uredili kmeti-je, zgradili silose in hleve, zdaj pa naj bi bili ves ta vloženi denar, trud in delo zaman. Nadomest-nih zemljišč ni; ni pa tudi denar-ja, da bi zdaj izboljševali ne-plodno zemljo. »Ljudje bodo ži-veli tudi še po letu 2000 in bodo zmeraj poirebovali zemljo,« je dejal eilen od kmetov in tako opozoril, da mora naš pogled že zdai seči v enaindvaiseto stolet-
je. Zdaj je sicer videti, da okolica Ljubljane pridela dovolj hrane za mestne prebivalce, toda v prihodnjih 15 letih haj bi se šte-vilo Ljubljančanov povečalo še za okrog 40.000.
Število Ijudi, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, je zadnja leta sicer poraslo. a položaj človeka, ki mu je kmetijstvo edini vir preživlja-nja, ni zavidljiv. Visoke obresti na posojila, nasprotje med ceno njegovega pridelka na trgu in stroški. ki jih je imel pri njegovi pridelavi, pa tudito. dase denarja ne izplača vlagati v kmetijstvo -vse to ne napoveduje svetle pri-hodnosti tej panogi našega go-spodarstva. (Slišati je bilo tak-šenle primer: Denimo, da kmet kupi traktor. ki stane milijon di-narjev. Za ta znesek bi dobil v banki v letu dni 60.000 dinarjev obresti. V tem času s traktorjem ne tnore ustvariti tolikšneea do-hodka.)
Pogled urbanistu na la pro-blem pa je drugačen. Braco Mušič, predsednik meMnega komiteja za urbanizem in varstvo okolja. je zbranim obrazložil. ka-teri vzroki so vodili načrtovalce.
da so stanovanjsko gradnjo za-snovali prav na obdelovalnih po-vršinah v Hrušici, Slapah, Polju in na Vevčah. Odločilna razloga za to sta bila kanalizacija in bli-žina energetskih vnov. V Ljvb-Ijani je namreč nemogoče preu-rejati sodobno kanalizacijsko omrežje (tako sodobnega ima v Jugoslaviji le še Sara jevo), zaradi onesnaževanja ozračja pa tudi ni več mogoče dopustiti individual-nih kurišč.
Predstavnik Zavoda za druž-beno planiranje je obljubil, da bodoprinjihpazljivopreučili vse pripombe in jih upoštevali v kar največji možni meri. Tudi na I mestnem komiteju za urbanizem ™ in varstvo okolja bodo razloge za in proti dali na tehtnico. Tieba sc bo torej res odločiti strokovno, suj je - kot je dejal eden od raz-pravljavcev — v beton okovana kmetijska zemlja za vedno iz-gubljena za prideiavo hrane.
Sejo sekcije je vodil Marjan Moškrič', osnutek plana za ob-dobje 1986-2000 pa je obra-zložil član izvršnega sveta Uroš Janko.            DARJA  JUVAN