Savinjske novice št. 22, 31. maj 2019 2 Oglasi Savinjske novice št. 22, 31. maj 2019 3 Volitve v evropski parlament: Tudi v dolini zmaga liste SDS in SLS, za njo Povežimo se in LMŠ ...................................... 6 29. ocenjevanje želodca: Zlato Brezovniku na Rečico in Mikeku v Devce ................................................................................... 12 Občina Nazarje: Nova avtobusna postaja za več varnosti in bolj urejen videz .......................................................... 17 Ultra kolesar Erik Rosenstein: Prvi zmagovalec 350-kilometrske kolesarske dirke SloUltra ......................................... 21 Evropski pokal v atletiki: Mihalinčeva pometla s konkurenco ................. 22 Kronika: Pri čelnem trčenju osebnega in tovornega vozila poškodovana oseba .................................... 22 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka- njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla- gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred- nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto LI, št. 22, 31. maj 2019. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no- vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od- govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na- zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po- šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra- fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 22, 31. maj 2019 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Kako sem začel in nehal kaditi V sredo je minilo okroglih trideset let, odkar sem nehal kaditi. Takrat sem bil star 26 let. Redno sem kadil od svojega 15. leta starosti, pasivni kadilec pa sem bil tako rekoč od rojstva. Moj oče je bil na- mreč strastni kadilec in v času mojega otroštva je, čeprav mama ni kadila, kadil v stanovanju, jaz pa sem vsak dan pridno inhaliral tobačni dim. V sta- novanju je nehal kaditi, ko je dobil prvo vnukinjo, kaditi pa nikoli ni nehal. Ko danes razmišljam o razlogih, zakaj sem sam začel kaditi, se kot prvi logični odgovor ponuja ta, da sem kot vsak sin posnemal očeta. Drži, vendar samo delno. Kajti pri temeljitejši analizi sem prišel do zaključka, da je bilo odločilno nekaj drugega. Imel sem teto, ki je bila zdravnica. In tudi ona je kadila. »Če kadi ona, potem kajenje že ne more biti tako škodljivo, kot pravi mama,« sem hitro našel ar- gument, zakaj bi kadil, poleg tega pa sem kajenje v času odraščanja dojemal kot znak odraslosti. Ker sem želel čim prej odrasti in postati samostojen, je bilo kajenje eden od korakov na tej poti. Ko sem začel obiskovati srednjo šolo, smo bili v razredu štirje, ki smo kadili. V času mature so bili v razredu samo še štirje, ki niso kadili. V proces »od- raščanja« so se torej večinsko vključili tudi moji so- šolci. Podobno je bilo v času služenja vojaškega ro- ka, precej drugačno sliko pa sem spoznal po zapo- slitvi. Ugotovil sem namreč, da večina poslovodnih delavcev v podjetju ne kadi. To mi je dalo misliti, vendar je bila vsaka mo- ja misel o prekinitvi kajenja povezana s čustve- no bolečino, saj bi se s tem odrekel užitku, ki mi ga je predstavljalo kajenje. Tako je bilo vse do maja 1989, ko sem moral zaradi hude angine v bolnišni- co. Moje grlo je bilo tako vneto, da so me z antibio- tiki v zadnjem trenutku rešili pred operativnim po- segom, s katerim bi odstranili gnojne obloge. V na- sprotnem primeru bi se zadušil. Lahko si predstav- ljate, da v takšnem stanju na cigareto nisem ni- ti pomislil. Četrti dan v bolnišnici, ko se je stanje že izboljšalo, sem prvič znova pomislil na kajenje. Bil sem presenečen sam nad sabo, ker še kar nisem čutil potrebe po vdihavanju cigaretnega di- ma. Na podlagi te ugotovitve sem se začel ukvarja- ti z idejo, da bi nehal kaditi. Ker je bila moja ambi- cija, da napredujem med poslovodne kadre, bi to pomenilo, da postanem podoben večini njih. Do- ber argument. Toda kaj bodo na to rekli moji pri- jatelji, ki so bili skoraj vsi po vrsti kadilci? Kaj se bo zgodilo, ko bom pil alkohol, kajti takrat je bilo kaje- nje še bolj prijetno? Odločil sem se, da kajenje poskusim opustiti »na tiho«. Svoje odločitve nisem zaupal nikomur z izjemo bodoče soproge. Dnevi, tedni, meseci so minevali, potrebe po kajenju pa nikoli več ni bilo. In tako sem nehal, poznam pa tudi povsem drugač- ne zgodbe. A poanta vseh je ista: kajenje se zač- ne in neha v glavi. (PGD Nazarje) (MŠ) (IS) Savinjske novice št. 22, 31. maj 2019 4 Tema tedna, Anketa 31. MAJ, SVETOVNI DAN BREZ TOBAKA Letos bodo na voljo prvi rezultati protitobačne zakonodaje Naša anketa Ali bi kadilci potrebovali terapevtska pomoč za prenehanje kajenja? Na začetku je kajenje občasna razvada, ki hitro preide v odvi- snost. Kljub različnim protikadilskim akcijam in zakonom je ka- jenje še vedno daleč na prvem mestu med vsemi dejavniki zdra- vstvenega tveganja, na katerega lahko vplivamo sami. V Sloveni- ji med kadilci po statističnih podatkih umre skoraj deset ljudi na dan. Kako gledajo na to razvado naši anketiranci? Milena Rakun, Rečica ob Savinji Sama sem kadilec in se zavedam, da to ško- duje zdravju. A dokler mi zdravje služi, o posle- dicah ne razmišljam. Ob tej svoji razvadi trenu- tno uživam in je ob kavi zelo dobrodošla. Kaje- nje sem opustila, ko sem bila noseča. Brez ci- garet sem bila tudi v postnem času, a sem se potem vrnila na isto pot. Svojo kadilsko razva- do sem zelo omejila v avtomobilu, ko so z mano otroci. Za tiste, ki smo zasvojeni s tobakom, bi bila brezplačna terapev- tska pomoč v veliko pomoč. Joco Škorjanc, Nazarje Nikoli si nisem prižgal cigareta, a me družba, kjer se je kadilo, ni nikoli motila. Menim, da kadi- lec ogroža samega sebe. Vsekakor se mi ne zdi prav, da bi se kadilo v avtomobilu ob malih otro- cih. Mladi, ki posegajo po tobaku, bodo do nje- ga prišli ne glede na omejitve. Če gledamo ka- jenje kot zasvojenost, bi morali tistim, ki se želi- jo odvaditi, ponuditi brezplačno pomoč. Ampak to je odvisno od institu- cij, ki se s tem ukvarjajo. Peter Sedovšek, Trnavče Prepoved kajenja na javnih mestih in lokalih je odlična pogruntavščina in kot nekadilec sedaj raje posedim v kakšnem lokalu. V preteklosti te izbire ni bilo. Tudi doma so se tako navadili, da, ko me obiščejo prijatelji kadilci, svojo dozo toba- ka pač pokadijo zunaj. Strastna kadilca sta brat in sestra in ju včasih zbadam prav na račun ci- garet ter ju tu in tam opozorim, da se uničujeta. Vendar to ne zaleže. Kar se tiče kajenja med mladimi, se mi zdi, da ni tako problematičen tobak. Bolj zaskrbljujoče so druge substance. Žika Kolenc, Nizka Tri desetletja sem bil kadilec, sedaj pa ne ka- dim že petnajst let. Sam s prenehanjem nisem imel problema. Ko sem se odločil, je bilo to zame enostavno in sedaj se ne bojim, da bi se vrnil na stara pota kajenja, kljub temu da žena kadi. Ona pa je povratnik. Brez cigaret je vztrajala dvajset let, sedaj pa si ga prižge. A to me ne moti. Za vse, ki bi se želeli odvaditi od kajenja in imajo pri tem probleme, ne bi bilo napačno, če bi imeli brezplačno pomoč terapev- ta pri tem dejanju. Milena Ermenc, Ljubno ob Savinji Kadim že vrsto let in o prenehanju ne razmi- šljam. Ker imam kar nekaj zdravstvenih težav, mi kajenje pomagala pri pomirjanju. Sicer pa ne pokadim veliko. Ko delam, se pogosto zgo- di, da si po več ur ne prižgem nobene cigarete. Za odvajanje kajenja bi še kako bila dobrodošla brezplačna pomoč. A to bi rabili tisti, ki pokadijo več škatel cigaret dnevno. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo Vsako leto 31. maja obeležuje- mo svetovni dan brez tobaka. Le- tošnji slogan kampanje proti kaje- nju se glasi Brez tobaka za zdrav- je pljuč. S kampanjo želijo Svetov- na zdravstvena organizacija in nje- ni partnerji povečati zavedanje lju- di glede negativnega vpliva, ki ga ima tobak na zdravje človeških pljuč, od raka do kroničnih bolezni dihal, in hkrati pozvati k ukrepanju za učinkovite politike z namenom zmanjšanja uporabe tobaka. Večjih možnosti za bolezni, ki so posledica uporabe tobaka, bi se morali zavedati tudi Zgornjesa- vinjčani. Aktualni podatki spletne aplikacije Zdravje v občini kaže- jo, da je v naši dolini stopnja umr- ljivosti zaradi bolezni srca in ožilja nekoliko višja od slovenskega pov- prečja, nekoliko nižje od povprečja pa je število novih primerov pljuč- nega raka. BOLEZNI IN PREZGODNJE SMRTI Kajenju tobaka strokovnjaki pri- pisujejo veliko breme bolezni in prezgodnjih smrti, podatki zadnjih let kažejo, da imajo kadilci v pri- merjavi z nekadilci skoraj 23-krat večje tveganje za to, da umrejo za- radi posledic pljučnega raka, po- leg tega je pri njih tveganje za ko- ronarno srčno bolezen in možgan- sko kap dva- do štirikrat povečano v primerjavi z nekadilci. Ravno tako zaskrbljujoč je podatek, da pasiv- no kajenje poveča tveganje za po- jav srčno-žilnih bolezni kar za 20 do 30 odstotkov. Po podatkih Nacionalnega inšti- tuta za javno zdravje (NIJZ), ki so bili objavljeni pred letom dni v pu- blikaciji Tobačni in povezani izdel- ki, v Sloveniji vsako leto zaradi bo- lezni, ki jih povzroča kajenje toba- ka, umre 3.600 prebivalcev. Pljuč- ni rak je skoraj v 90 odstotkih pos- Savinjske novice št. 22, 31. maj 2019 5 Tema tedna, Aktualno ledica kajenja tobaka. V aplika- ciji Zdravje v občini 2019 je nave- deno, da je v Zgornji Savinjski do- lini v zadnjem letu odkritih nekoli- ko manj novih primerov pljučnega raka od slovenskega povprečja (65 na 100.000 prebivalcev). KADILCEV V NAŠI DOLINI MANJ OD POVPREČJA Tobak je tudi vodilni vzrok bo- lezni srca in ožilja in vzrok približ- no 12 odstotkom smrti zaradi teh bolezni. Stopnja umrljivosti zara- di bolezni srca in ožilja v Sloveni- ji po izračunih aplikacije Zdrav- je v občini 2019 znaša 80 smrti na 100.000 prebivalcev, v naši dolini smo nekako nad povprečjem (96 na 100.000 prebivalcev). V letu 2016 je bil v aplikaciji Zdravje v občini objavljen tudi ka- zalnik o številu rednih in občas- nih kadilcev v odstotkih. Kazalnik je opredeljen kot delež oseb, v sta- rosti 15 let in več, ki redno ali ob- časno kadi tobačne izdelke. Tak- rat je redno ali občasno po toba- ku poseglo 24,2 odstotka Sloven- cev. V vseh sedmih zgornjesavinj- skih občinah je bilo po takratnih ugotovitvah manj kadilcev od slo- venskega povprečja. Le-temu so se z 22,9 odstotka še najbolj prib- ližali Gornjegrajci, najmanj oseb, ki občasno ali redno posegajo po to- baku, pa je bilo registriranih v obči- ni Ljubno ob Savinji (17 ,2 odstotka). NEKAJ NOVIH PROTITOBAČNIH UKREPOV ŠE PO NOVEM LETU Novi podatki in s tem možni po- zitivni učinki protitobačne zakono- daje, sprejete v letu 2017, naj bi bi- li na voljo še v tem letu. Ministrstvo za zdravje si skupaj s stroko in ci- vilno družbo prizadeva prepreče- vati začetek kajenja in spodbujati njegovo opuščanje. Večina spreje- tih ukrepov je že stopila v veljavo, z njimi se je Slovenija pridružila naj- OBČINA Število rednih in začasnih kadilcev v odstotkih leta 2016 Gornji Grad 22,9 Rečica ob Savinji 19,8 Mozirje 18,9 Solčava 1 7, 5 Nazarje 1 7, 4 Luče 1 7, 4 Ljubno 1 7, 2 (Vir: Zdravje v občini 2016) 3.600 Slovencev umre vsako leto zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje tobaka. naprednejšim državam v svetu na tem področju. Še nekaj protitobačnih ukrepov bo uvedenih z novim letom. Od januar- ja 2020 dalje bodo namreč cigarete in tobak za zvijanje na voljo le še v enotni embalaži, z enotno barvo, ob- liko in velikostjo elementov na em- balaži. V zaključni fazi je tudi izda- ja dovoljenj za prodajo tobačnih in povezanih izdelkov. Če bodo ugoto- vljene kršitve zakonodaje, na primer prodaja tobačnih izdelkov mladole- tnim osebam in nedovoljeno ogla- ševanje, bo prodajalcem dovoljenje odvzeto in s tem preprečena proda- ja tobačnih izdelkov. Tatiana Golob DEL ZGORNJESAVINJČANOV DVA DNI BREZ VODE Zaradi dotrajanosti vodovodnega sistema se bodo defekti še dogajali V petek je glavni vod počil še v Kokarjah, in to na globini okoli osmih metrov. Sanacija je potekala nepretrgoma do ureditve razmer. (Foto: Igor Solar) Delavci Komunale Mozirje, ki skrbijo za preskr- bo dobrega dela Zgornjesavinjčanov s pitno vo- do iz vodovodnega sistema Letošč, so bili pretek- li četrtek in petek, pa tudi še v noči na soboto, de- ležni dobre lekcije. Spoznali so, kako je bili dalj ča- sa brez tekoče pitne vode. Zaradi četrtkovega za- prtja magistralnega voda v Šmartnem ob Dreti, ki je bilo potrebno zaradi prevezave na nov vod, je po ponovnem odprtju prišlo do dveh večjih de- fektov v spodnjem delu doline. RUTINSKA PREVEZAVA MAGISTRALNEGA VODA Za zaposlene na oskrbi s pitno vodo je bil pro- jekt prevezave rutinsko dejanje, ki je sicer terjalo veliko napora in dela, posledice pa bi morale bi- ti zgolj pozitivne. Po opravljenih delih, ki so bila dokončana še pred uro, ki je bila določena v me- jah zaprtja vodovoda, so vodo ponovno spustili v sistem in ob tem upali, da se bo v parih urah sis- tem ponovno vzpostavil, prebivalci Nazarij, Spo- dnje Rečice, Mozirja, Lok in Ljubije pa na svojih pipah ponovno odprli vodo. A ni bilo tako. DOTRAJANOST SALONITNIH CEVI POVZROČILA DVA DEFEKTA Kmalu po tem, ko je bila voda spuščena v sis- tem, se je pojavil prvi defekt. V dolžini okoli ene- ga metra je počila cev med Športno dvorano Na- zarje in Dobletino. Cevi se namreč med zaprtjem napolnijo z zrakom, močan pritisk ob vstopu vode pa povzroči pokanje cevi na mestih, ki so dotraja- na. In takšen je domala celoten vodovodni sistem Letošč. Delavci Komunale so se takoj lotili menja- ve počenega dela, a težav še ni bilo konca. Voda je do gospodinjstev pritekla tekom noči na petek. V petek pa ponovno problemi. Glavni vod je počil še na enem mestu, tokrat v Kokarjah, in to v globini okoli osmih metrov. Sanacije, ki je bi- la zelo obsežna in nevarna, so se lotili takoj in delali neprenehoma do ureditve razmer. Voda je bila v sistemu šele proti sobotnemu jutru. Ob- čani so ob tem spoznali, da je voda res vir živ- ljenja in kako nemogoče razmere so v gospo- dinjstvu, če je ni. Po ponovni vzpostavitvi pre- tokov jo je bilo potrebno iz preventivnih razlo- gov prekuhavati. Več o nepredvidenih dogodkih, ki so se na vo- dooskrbi dogajali v preteklem tednu in o dotraja- nosti vodovodnega sistema Letošč pa v naslednji številki Savinjskih novic. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 22, 31. maj 2019 6 Aktualno 21,63 odstotka je v mozirski volilni enoti presenetljivo dobila lista Povežimo se. VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT V Zgornji Savinjski dolini zmaga liste SDS in SLS, za njo Povežimo se in LMŠ Na nivoju države se je volitev udeležilo 28,32 odstotka volilnih upravičencev, v Zgornji Savinjski dolini jih je volilo skoraj 32 odstotkov. (Foto: Marija Šukalo) Za evropske poslance so se na nedeljskih volitvah potegovali 103 kandidati 14 list, izvoljenih je bi- lo osem. Med njimi je nekaj dose- danjih poslancev, pa tudi novinci. Skupna lista SDS in SLS je osvoji- la tri mandate. Volitev se je po zad- njih – sicer neuradnih – podatkih v Sloveniji udeležilo 28,36 odstotka volilnih upravičencev, kar je nekaj več kot na prejšnjih volitvah pred petimi leti. Zgornjesavinjčanke in Zgornje- savinjčani smo med bolj zavedni- mi volivci, saj se jih udeležujemo bolj številčno, kot je povprečje v državi. Tudi tokrat je bilo tako; vo- lilo je skoraj 32 odstotkov upravi- čencev. SKOZI VOLILNO REŠETO LE ŠTIRI LISTE Na ravni države je največ, tri mandate, dobila skupna lista SDS in SLS s 26,43 odstotka glasov. Po dva mandata sta osvojili SD – stranka je dobila 18,66 odstotka glasov – in LMŠ, ki je dobila 15,57 odstotka glasov, enega pa NSi. To stranko je na volitvah podprlo 11,07 odstotka volivcev. Vseh osem kan- didatov se je med evroposlance 1.418 volivcev ali 32,98 odstotka. Li- sta Povežimo se je dobila 21,63 od- stotka, zanjo je glasovalo 930 vo- livcev. Listi Marjana Šarca je glaso- ve naklonilo 462 volivcev ali 10,74 odstotka. Nova Slovenija - Krščan- ski demokrati so dobili 413 glasov, kar je 9,60 odstotka, Socialni de- mokrati pa 391 glasov ali 9,09 od- stotka. NAJVIŠJA IN NAJNIŽJA VOLILNA UDELEŽBA Najbolj številčno so na zgornje- savinjska volišča prišli volilni upra- vičenci iz Šmihela. Bilo jih je 98 ali 57,99 odstotka. Visoka volilna ude- ležba je bila tudi na volišču Kmeti- ja Levc v Lokah pri Mozirju. Volilo je 172 volivcev, to je 42,26 odstotka. Tudi po ostalih voliščih udeležba ni bila slaba. Večinoma so se odstot- ki vrteli med 25 in 30. Najmanj so vo- litve pritegnile volivce na Dobrovljah. Na kmetiji Žagar je glasovalo 14 upra- vičencev ali 24,56 odstotka. POČAKATI BO TREBA ŠE NA GLASOVE PO POŠTI V mozirski volilni enoti ima pra- vico glasovanja 13.771 oseb. Po ne- uradnih rezultatih se je na volišča odpravilo 4.396 volivcev, kar je 31,94 odstotka. Oddanih je bilo 96 neveljavnih glasovnic, kar predsta- vlja 2,18 odstotka. Ta ponedeljek so prišteli še ne- kaj glasov po pošti iz Slovenije. Za glasove po pošti iz tujine, ki jih vo- lilna komisija tudi pričakuje, je rok v ponedeljek, 3. junija. Ko bo dr- žavna volilna komisija preštela tu- di te glasovnice, bo mogoče ob- javiti uradne rezultate, vendar bi- stvenih premikov v rezultatih voli- tev evropskih poslancev pri tem ni pričakovati. Marija Lebar uvrstilo s preferenčnimi glasovi. Ostale stranke in liste, ki so nasto- pile na volitvah, niso prejele dovolj glasov, da bi se uvrstile v evropski parlament. REZULTATI V NAŠI DOLINI Največ glasov je dobila skupna lista SDS in SLS. Zanjo je glasovalo SESTANEK GLEDE POSLOVANJA ZGORNJESAVINJSKEGA ZDRAVSTVENEGA DOMA NAZARJE Direktorica Darja Es podala izčrpen odgovor na očitke civilne iniciative Na pobudo direktorice Zgornje- savinjskega zdravstvenega doma (ZZD) Nazarje Darje Es je bil v po- nedeljek, 27. maja, v sejni sobi Ob- čine Nazarje sklican sestanek, na katerega so bili povabljeni županji in župani, predstavniki Civilne ini- ciative za ohranitev zdravja Zgor- njesavinjčanov (CI) ter predsedni- ca Sveta zavoda Darja Kramer Štiglic, ki je podala sklepe zadnje seje sveta zavoda ZZD. Med dru- gim so sklenili, da se delo direkto- rice oceni po opravljeni reviziji. Na svojo željo se je srečanju pridružil pomočnik direktorice Mitja Ločič- nik. RAZKROJ LE MED ZDRAVNIKI Srečanja se je udeležilo osem članov CI. Esova se je razgovorila glede dogajanja v zdravstvenem domu in dejala, da nekatere trditve s strani CI po sugestijah zdravnice v odhodu nikakor ne držijo. Zdrav- nica je bila osem let v svetu zavo- da, dve leti je bila tudi vodja zdrav- nikov in je imela dovolj priložnosti opozoriti na kakršne koli težave, pa tega ni storila. Od nje je Esova pri- čakovala ustvarjanje prijateljskega vzdušja, ne ustvarjanje razkroja. Kar se tiče odhoda preostalih dveh zdravnikov, sta po njenih besedah odšla iz povsem osebnih razlogov, in bi se to lahko zgodilo kadarkoli, naključje je hotelo, da so odšli vsi naenkrat. OSEMURNI DELAVNIK VELJA ZA VSE Direktorica se je dotaknila tudi osemurnega delovnika, ki tako kot za vse druge velja tudi za zaposlene v zdravstvenem domu. Na očitek CI, da so sami pripravili sanacijski načrt, za katerega je Zvone Zupan iz CI priz- nal, da je zelo dobro pripravljen, prav tako poročila in finančni plani, je po- vedala, da je to njihovo delo, ne ko- ga drugega. Prav tako je odgovori- la na očitek, da v začetku leta niko- li ne vedo, s koliko sredstvi bodo po- slovali. Za zadnja leta je naštela ob- dobja, ko so z ZZZS podpisali pogod- bo – pred aprilom nikoli. Zgodilo se je tudi, da je do podpisa za tekoče leto prišlo decembra. Savinjske novice št. 22, 31. maj 2019 7 Aktualno Pomočnik direktorice Mitja Ločičnik je CI opozoril na zavajanje javnosti pri njihovih trditvah in objavah. Predstavniki CI (z leve) Vera Slokan, Milan Maranšek, Zora Štrucl in Zvone Zupan so podali svoja mnenja in prisluhnili Esovi ter županjam in županom. ČLANI SVETA ZAVODA SO JAVNI Esova se je dotaknila tudi neuspelega razpisa za reševalno vozilo. Neizbrani ponudnik je zah- teval revizijo. To je bil dolžan plačati zdravstve- ni dom. Ni šlo za plačilo kazni, kot je CI trdila na svoji facebook strani. Glede odnosov v zdravstvenem domu je do- dala, so bili skrhani samo med zdravniki, v preo- stalih enotah so povedali, da se med sabo razu- mejo. Obelodanila je tudi sezname članov sveta zavoda za zadnjih deset let in omenila, da je bi- la revizija s strani sveta ustanoviteljic dogovor- jena še pred zahtevo s strani CI. TUDI O POZITIVNIH PREMIKIH Obrazložila je, da je sprememba glede nujne medicinske pomoči (NMP) začasna in da jo bo velenjski zdravstveni dom izvajal do septembra. V roku enega meseca pričakujejo prihod dveh zdravnic. Omenila je še postopek nabave reše- valnega vozila, ki ga vodi solčavska občina, in nadaljnje iskanje zdravnikov iz tujine. Pohvalila je zaposlene v reševalni službi, ki zares dajejo vse od sebe. CI NI BILA USTANOVLJENA ZA POGOVORE V imenu CI je najprej spregovorila Vera Peč- nik, ki je izpostavila predvsem skrb starejših glede okrnjene NMP. Milan Maranšek je dodal, da je devetčlanski odbor CI pripravil zahteve in jih predstavil na shodu ter družabnih medijih, CI pa naj bi zastopala vse prebivalce Zgornje Sa- vinjske doline. Vera Slokan je povedala, da je odbor dobil mandat, da pripravi zahteve, ne da se pogaja z vodstvom zdravstvenega doma. Do- dala je, da so želeli opozoriti na to, naj vsak de- la, za kar je plačan. JE BILO RES STORJENO VSE? Na njihovi facebook strani je bilo izpostavlje- no nezaupanje vodstvu in skrb donatorjev, kam so šla donirana sredstva. Sprašujejo se tudi, ali z brezglavim ukinjanjem programov ne dajejo ljudem občutka, da ne delajo v dobro vseh. Slo- kanovo je zanimalo, ali bodo v trenutni sesta- vi lahko sanirali poslovanje. Menila je še, da je z zmanjšanim dostopom do storitev ljudem kr- šena pravica iz osnovnega zdravstvenega za- varovanja, in od vodstva zahtevala dolgoročno vizijo zavoda ter zagotovitev zdravnika v vozilu NMP. Vprašala se je tudi, ali je bilo res storjeno vse, da bi NMP ostala nespremenjena. Od župa- nov CI zahteva dolgoročen načrt investicij v in- frastrukturo in vozila ter preverjanje delovanja vodstva zavoda. SVET ZAVODA JE NAJVIŠJI ORGAN Vodstvo zavoda je direktorica, je dodal Zvone Zupan, svet zavoda pa ga upravlja. Tudi ustano- viteljice morajo voditi neko politiko. Zupan je žu- pane vprašal, kako so vsako leto ukrepali ob ne- gativnih rezultatih. Direktorico pa je povprašal, ali bodo lahko v tekočem letu zmanjšali izgubo za 160 tisoč evrov, kakor so načrtovali. Od sveta za- voda zahtevajo, da zapisnike sej redno objavljajo. Viktor Mikek je dodal, da so zapisniki sej jav- na listina in morajo biti objavljeni. Da je javnost premalo obveščena o dogajanju v zdravstve- nem domu, pa je bilo mnenje Zore Štrucl. ULICA NI REŠITEV Da so bili o notranjih težavah obveščeni še- le ob odpovedi zdravnikov, je povedal ljubenski župan Franjo Naraločnik. Določene razloge za negativno stanje razume, več bo jasno po revizi- ji. Od gradnje ne bežijo, poraja se le dvom o ve- likosti investicije. Se pa zaveda, da so na podro- čju zdravstva ujetniki državnih razmer. V Občini Luče imajo po besedah župana Ciri- la Rosca sredstva za reševalno vozilo rezervira- na, poskrbeli so za urejeno ambulanto, zaposle- ni in občani so zadovoljni. Glede vodstva zavo- da je potreben razmislek. Razrešuje ga svet za- voda, ne župani ali ulica. NEKATERI ZA MENJAVO VODSTVA Solčavska županja Katarina Prelesnik je menila, da financiranje primarnega zdravstva presega zmožnosti njihove občine. Male obči- ne so vedno bolj na udaru. Rečiška županja Ana Rebernik je podprla mnenje mozirskega župa- na Ivana Suhoveršnika, objavljenega v pismu v Savinjskih novicah, glede odstopa direktorice in dodala, da je breme financiranja primarnega zdravstva za občine preveliko. Na zahtevo CI po desetletni reviziji je menila, da je to velik stro- šek, saj bi to stalo okrog 50 tisoč evrov. Gornjegrajski župan Toni Špeh je Esovo poz- val, naj večkrat povabi skupaj vse zdravnike in župane, da sproti rešijo težave. Rešitve za zdra- vstvo morajo biti sistemske, je dodal. Suho- veršnik ni govoril. OPOZORILO O DAJANJU TOČNOSTI INFORMACIJ V JAVNOSTI Pomočnik direktorice Mitja Ločičnik je izrazil ogorčenost nad informacijami, ki so bile objavlje- ne na družbenih omrežjih in v javnosti. Vsako de- lovno mesto v zdravstvenem domu ima svoje pri- stojnosti in odgovornosti, zato je očitanje krivde za nastalo situacijo v zavodu kar vsepovprek ne- utemeljeno in zavajajoče. Kot primera je navedel dve objavi CI na face- booku. Pri prvi je CI očitala vodstvu zavoda pro- tizakonito delovanje, za kar je Ločičnik pozval CI, da morajo imeti za takšne obtožbe utemeljene podlage. Druga objava CI je bila, da se je vodstvo zavo- da (za CI so to tri osebe: direktorica, pomočnik direktorice in računovodja) sestalo z župani po torkovem shodu CI. Ločičnik je pojasnil, da na tem sestanku sploh ni bil prisoten, kar so župa- ni potrdili, prisotna je bila le Esova. Nazarski župan Matej Pečovnik je poročal o delu sveta ustanoviteljic. Na svetu so obrav- navali izbor izvajalca revizije in poročilo o po- slovanju v prvem tromesečju, ki je bilo pozitiv- no. Omenil je načrte za prizidek, projektna do- kumentacija je pripravljena in bo predstavljena junija na svetu ustanoviteljic. Poleg tega je de- jal, da se direktorica zavoda trudi pridobiti nove zdravnike in poslovati pozitivno. Tekst in foto: Štefka Sem 50 tisoč evrov naj bi stala desetletna revizija delovanja Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma. Savinjske novice št. 22, 31. maj 2019 8 Intervju PREDSEDNIK UPRAVE BTC JOŽE MERMAL »Skoki na Ljubnem so postali večja zgodba, kot smo si jo v začetku lahko zamislili« Jože Mermal, predsednik uprave BTC, je najprej iz opustelih carinskih skladišč na obrobju Ljubljane na- redil t. i. »malo mesto velikih naku- pov«. Skoraj tri desetletja kasneje je to sodoben trgovsko-poslovni center z neverjetno zgodbo o uspehu. Druž- ba je prešla različna obdobja razvoja, v zadnjem času se posebej posveča trajnostnemu razvoju, inovativnosti, energetiki, ekologiji in digitalizaciji. Razvojni preskok je rezultat vodstva z jasno vizijo, drznostjo in modrostjo, ki jo dajejo dolgoletne izkušnje. Druž- ba letos obeležuje 65 let delovanja, v Mermalu pa marsikdo vidi vizionarja. - BTC obeležuje 65 let delovanja, hkrati se obetajo kadrovske spremembe v vodenju družbe. Letos se vam na mestu predsedni- ka uprave izteka mandat, vaš naslednik je že znan. Konec meseca bo skupščina odločala o uved- bi enotirnega sistema upravljanja družbe. Če bo sprejet predlagani sklep, bo glavni izvršni direk- tor družbe postal mag. Damjan Kralj, ki je svojo poslovno pot kot pripravnik začel v BTC-ju, napre- doval kot direktor Atlantisa, nato kot direktor naše največje poslovne enote BTC City Ljubljana, tre- nutno je član uprave družbe. V enotirnem siste- mu bosta bolj povezani obe generaciji, ker je pri nas pravi čas za to. Ob sodelovanju in prenašanju znanja in izkušenj bo po mojem prepričanju za družbo edina prava zmagovita kombinacija. Pri- šel je čas pomladitve opravljanja izvršnih funk- cij, sam bom postal neizvršni član upravnega od- bora, kar pomeni, da bom bolj aktiven v nadzor- ni funkciji. - Družba je doživela preobrazbo od logi- stičnega centra do koncepta BTC Cityja in na- to v inovativno mesto priložnosti, ki je danes vse bolj digitalno obarvano. Do leta 2020 bo v skladu z začrtano strategijo razvoja preras- la v odprto družbo. Kaj to pravzaprav pomeni? Toliko sprememb in tehnoloških izboljšav, kot v času, v katerem živimo, v svetu še ni bilo. Čakajo nas spremembe na vseh področjih in ravneh živ- ljenja. Na področju mobilnosti, nakupovanja, rav- nanja z odpadki, z okoljem, spremembe bodo na socialnem področju in vsepovsod drugje. Vpraša- nje je, kako hitro se bodo spreminjale naše na- vade in koliko lahko sami vplivamo pri tem na- predku. Prednost BTC-ja je, da imamo zelo bogato realno infrastrukturo, sočasno pa razvijamo tudi digitalno. Odprti smo za vse morebitne nove poslovne mo- dele in aktivnosti, ki so in bodo kompatibilne s po- slovno politiko in razvojem BTC-ja kot gospodarske družbe ter BTC Cityja kot mesta in javnega prosto- ra, ki ima hkrati funkcijo družbenega prostora. Doslej smo razvili že veliko raznovrstnih pro- gramov na zelo visokem nivoju, od kulture, špor- ta, rekreacije, inovativnosti, zabave ... Pred krat- kim smo ustanovili tudi lastno BTC inovacijsko središče, saj je pomembno, da bomo prisotni pri dejavnostih zagonskih podjetij in v drugih sre- diščih, kjer nastajajo nove tehnologije in novi po- slovni modeli. Odprta družba torej pomeni uvaja- nje nenehnih sprememb, posodobitev, prilagaja- nja trendom v svetu, novih modelov in napredne miselnosti, ki bo bogatila življenje ljudi. - BTC City že dolgo ni več samo trgovsko središče, ampak skupek raznovrstnih dejav- nosti, ki se nenehno dopolnjujejo in rastejo. Takšna širitev naj bi bil tudi prihod pohištve- nega giganta Ikea, ki po določenih zapletih sedaj k nam menda prihaja leta 2020? Izgradnja Ikee se vleče zaradi zapletov z zemljiš- či, kar pa se je uspešno rešilo tako, da naj bi bil cen- ter Ikea, ki je načrtovan na zahodni strani BTC Ci- tyja, končan prihodnje leto septembra. Ikea že pri- dobiva gradbeno dovoljenje. S prihodom Ikee se bo število obiskovalcev na letnem nivoju poveča- lo za 2 milijona. Ker se bo vzporedno povečal tudi promet na širšem območju BTC-ja, je BTC skupaj z Vlado RS in Mestno občino Ljubljana leta 2017 pod- pisal dogovor o razširitvi in posodobitvi cestnih površin na širšem območju BTC Cityja v ocenjeni vrednosti 25 milijonov evrov. Temelj za ta projekt je vlaganje podjetij na širšem območju BTC-ja, v vrednosti 300 milijonov evrov (Ikea, poslovna stav- ba Mercatorja, Intermodalni logistični terminal Slo- venskih železnic) in velik dosedanji razvoj tega ob- močja s strani gospodarstva. - Letno 21 milijonov obiskovalcev je veli- ka številka. Vendar se zaradi prodora spletne prodaje trgovinski centri v tujini zapirajo. Ka- ko se spopadate s tem trendom? Naša prednost je v tem, da je BTC City poslov- no, nakupovalno, zabaviščno in športno rekrea- tivno ter kulturno središče. Potrošništvo, kot ga doma in po svetu poznamo danes, se bo zelo ver- jetno izpelo, zato smo ustanovili svoje mlado za- gonsko podjetje, zadolženo za uvedbo sodobne- ga nakupovanja z naprednimi tehnologijami in razvoj sistema, kjer se fizično nakupovanje pre- pleta s spletnim. Nastaja svojevrstna platforma BTC Market, ka- tere odlika bo aktualnost ponudbe ter poveza- nost fizičnega in digitalnega sveta, ki bo s po- močjo integracije sodobnih tehnologij (družbe- na omrežja, mobitel ...) uporabnikom omogoča- la edinstveno nakupovalno izkušnjo. Ta platforma bo prvi korak na poti izgradnje virtualnega BTC Cityja, spletnega središča. V letu 2019 bo platfor- ma že ponujala pregled ponudbe preko katalo- gov, primerjavo proizvodov ter spletno nakupo- vanje izbranih izdelkov, hkrati pa bo omogočeno plačevanje s kriptovalutami preko plačilnega sis- tema EliPay. V prihodnosti se bo življenje posledično odvi- jalo drugače, zato sem predlagal, da se bo druž- ba BTC vzporedno z gospodarsko družbo razvijala Jože Mermal, predsednik uprave BTC: »Čakajo nas spremembe na vseh področjih in ravneh življenja.« (Foto: Aleš Beno) »Nova pozicija mi bo dala še več mož- nosti in časa za razmišljanje o odprti družbi, o instituciji, o mehkih vsebinah, o dolgoročnem trendu razvoja BTC.« »Ta unikum nam priznajo vsi tujci, ki težko dojamejo, da smo v BTC City pri- peljali toliko življenja in različnih pro- gramov, ki se med seboj dopolnjujejo in s sobivanjem pritegnejo 21 milijonov lju- di letno.« Savinjske novice št. 22, 31. maj 2019 9 Intervju v smeri institucije z namenom, da bomo imeli še več javnih programov, se približali ljudem, da se bodo dobro počutili, spodbujali bomo programe socializacije in inovacij. Namreč, dobro se zave- dam, da ne smemo generirati in se fokusirati zgolj na razvoj tehnologije, umetne inteligence in digi- talizacije. Družba v globalnem smislu mora nap- redovati tudi sociološko, sicer bo ves razvoj, ki je namenjen človeštvu, zaman. - Družba BTC je velik podpornik športa in športnih dogodkov. Na svetovni športni ze- mljevid ste se zapisali s podporo in organiza- cijo Maratona Franja, žensko kolesarsko eki- po BTC City Ljubljana ter svetovnega poka- la v ženskih smučarskih skokih na Ljubnem ob Savinji, kar ima velik pomen tudi za razvoj športa v Zgornji Savinjski dolini. Kako se pod- pora športu ujema s poslovno strategijo druž- be? Zelo sem ponosen na vse športne projekte, ki jih družba BTC podpira. Podporo številnim špor- tnim panogam razumemo kot platformo za dose- ganje dolgoročnih okoljskih, družbenih in poslov- nih učinkov. Krepijo se partnerstva, spodbuja se zelena mobilnost, zdrav način življenja, pospešu- je se mednarodna prepoznavnost Slovenije. Trdo delo sponzorirancev BTC je lahko vsako- mur za zgled in v ponos. Svoje naredi tudi zmago- valna miselnost in vztrajnost za dosežek tekmo- valnih ciljev. Vsi projekti se vsako leto bolj detajl- no razvijajo, se dopolnjujejo ter postajajo zelo pri- ljubljeni doma in po svetu. Najbolj me fascinira- jo pohvale s strani pristojnih funkcionarjev med- narodnih organizacij FIS ter UCI, ker nam zaupajo odlično izvedbo tekem in radi prihajajo tako v Lju- bljano kot na Ljubno. Maraton Franja, ki sodi med deset najboljših mednarodnih kolesarskih prireditev na svetu, kot tudi ženski smučarski skoki na Ljubnem, posta- jajo pravi simboli dobre organizacije, enkratne ekipe ter gostoljubnih prirediteljev. Tudi ženska kolesarska ekipa BTC CITY Ljubljana je izjemna, dekleta dosegajo izjemne posamične uvrstitve na najelitnejših dirkah UCI-ja in WorldToura ter evropskem in svetovnem prvenstvu. Vsekakor pa je jasno, da je v mednarodnem merilu najuspešnejše tekmovanje na Ljubnem, saj je BTC-ju Evropska komisija podelila poseb- no prestižno priznanje, da smo podporniki nove športne panoge, ki predstavlja ženske smučar- ske skoke in s tem za ženske odpira novo športno panogo, ki je enakopravna moškim smučarskim skokom. - Vrsto let ste močan vezni člen Ljubnega, od koder prihajate, in celotne Zgornje Savinj- ske doline z družbo, ki jo vodite. Se podobne- ga sodelovanja lahko nadejamo tudi v prihod- nje? Upam, seveda, da bo še dolgo tako. Zato si moramo vsi skupaj prizadevati. Prepričan sem, da bomo skupaj vse večletno vloženo trdo de- lo, vsa prizadevanja številnih mojih kolegic in kolegov iz BTC-ja, poslovnih partnerjev pa tudi Ljubencev v nadaljevanju le še nadgrajevali na drugih področjih. Skoki na Ljubnem so postali večja zgodba, kot smo si jo v začetku zamislili, in upam, da vsi prepoznamo potenciale za nadalj- nji razvoj, ki smo jih preko športa skupaj ustvari- li v Zgornji Savinjski dolini. Kdo bi si mislil, da bo Ljubno pristalo na svetovnem zemljevidu zim- skih športov ali da bodo prihajali veleposlaniki iz vseh držav sveta navijat za svoje tekmovalke ali da bo prenos ženskih smučarskih skokov na Ljubnem predvajan na Japonskem, ZDA? Ti pre- boji so veliki potenciali za turizem, za napredek kraja in cele doline. - Je po toliko letih vodenja čutiti kaj utru- jenosti ali so poslovni izzivi še vedno vaša strast in kje vas bomo v prihodnje, ko boste glavne niti predali nasledniku, še lahko vide- vali? Mene ni nikoli utrujala misel na razvoj BTC- -ja, ravno obratno. Rad preigravam določene va- riante in ne prenesem udobja, poslovnega miro- vanja in nedorečenih situacij. V meni je bil ved- no poslovni nemir, posledično je tudi BTC vseh 26 let, odkar vodim upravo, v nenehni tranziciji, po- slovni transformaciji. V končni fazi je BTC pod mo- jim vodstvom iz skladišč prerastel v enega naj- večjih evropskih poslovnih, nakupovalnih, zaba- viščnih in športno rekreativnih ter kulturnih sre- dišč v Evropi. Ta unikum nam priznajo vsi tujci, ki težko dojamejo, da smo v BTC City pripeljali toli- ko življenja in različnih programov, ki se med se- boj dopolnjujejo in s sobivanjem pritegnejo 21 mi- lijonov ljudi letno. Poslovni izzivi me spravijo v gibanje, me moti- virajo in navdihujejo. Najuspešnejše in inovativ- ne prebojne poslovne ideje sem domislil na spro- ščenih dopustih, poleti, ko nisem bil prisoten v službi. Tudi v prihodnje nikoli ne bom mogel žive- ti brez misli na BTC, saj je ta v prenesenem smis- lu moj otrok. Tukaj sem aktivno preživel svojih 40 let, od tega sem bil na čelu družbe polnih 26 let, kot predsednik uprave z najbolj dinamičnem ra- zvojnim ciklusom. V razvoj družbe smo skupaj s poslovnimi partnerji vložili približno pol milijar- de evrov. Zadnji dve leti sem se ukvarjal z dilemo, kako nadaljevati vodenje družbe, da bo družba poslo- vala in se razvijala še bolj učinkovito. Posledič- no bo konec meseca skupščina odločala o pre- hodu v enotirni sistem, ker bomo mladi in sta- rejši še bolj povezani preko upravnega odbora. Mladi bodo vpeti v izvršne poslovne funkcije, jaz bom prevzel nadzorno funkcijo in ne bom več vo- dil poslov neposredno. Mladi imajo več znanja, so hitrejši in učinkovitejši. Nova pozicija mi bo dala še več možnosti in ča- sa za razmišljanje o odprti družbi, o instituciji, o mehkih vsebinah, o dolgoročnem trendu razvo- ja BTC. Z mlajšimi menedžerji bomo ostali še nap- rej zelo povezani. Ugotavljamo, da za nadaljnji ra- zvoj družbe zelo potrebujemo drug drugega, saj upravni odbor čaka še veliko dela, da bomo pos- tali odprta družba in bomo to dokazali še s števil- nimi vsebinami. - Rojeni ste na Ljubnem. Kaj vas še veže na rodni kraj in kako pogosto zahajate v Zgornjo Savinjsko dolino? Do konca osnovne šole sem živel srečna in brezskrbna otroška leta na Ljubnem, skupaj s starši in sestro. Ker je bil oče veterinar in mama učiteljica, sem bil seznanjen z aktualnimi dogod- ki širšega okolja v Zgornji Savinski dolini. Vsak na svojem področju sta se starša nesebično razda- jala v dobro skupnosti. Naučila sta me, da je pot- rebno pomagati ljudem v stiski in da se vaščano- va odgovornost ne konča pred vrati njegove hiše. Oče je prehodil vse hribe naokoli in poznal je vse kmetije, pomagal je ljudem v najbolj nemo- gočih pogojih, kolikor je mogel. Enako mama, ki je otroke med počitnicami dodatno učila, da bi pri- dobili ustrezno izobrazbo. Tako so se mi kot mla- demu fantu prav na Ljubnem oblikovale osebno- stne lastnosti, precej so name vplivali tudi vrstni- ki in z nekaterimi od njih še danes držim tesne prijateljske vezi. Bili smo kot vitezi okrogle mize: vsi za enega, eden za vse. Na Ljubnem sem se naučil sobivanja, medse- bojnega sodelovanja, pristnega prijateljevanja in razumevanja, pa tudi trme, vztrajnosti in poguma. Še se vračam na Ljubno in ostajam v stiku s pri- jatelji iz mladosti, z njimi skupaj navdušeno skrbi- mo za skakalnico, za smučarski klub in vzgojo mladih skakalcev ter za ženske smučarske sko- ke. Seveda pa smo vpeti tudi v druge društvene in infrastrukturne programe občine. To sodelovanje je pristno in čutim, da je moja dolžnost, da kra- ju vrnem del tega, kar sem lepega tukaj doživel – svojo rano mladost. Barbara Rozoničnik »V meni je bil vedno poslovni nemir, posledično je tudi BTC vseh 26 let, odkar vodim upravo, v nenehni tranziciji, po- slovni transformaciji.« »Prišel je čas pomladitve opravljanja izvršnih funkcij, sam bom postal neizvr- šni član upravnega odbora, kar pomeni, da bom bolj aktiven v nadzorni funkciji.« »Kdo bi si mislil, da bo Ljubno pristalo na svetovnem zemljevidu zimskih špor- tov ali da bodo prihajali veleposlaniki iz vseh držav sveta navijat za svoje tekmo- valke ali da bo prenos ženskih smučar- skih skokov na Ljubnem predvajan na Ja- ponskem, ZDA?« Savinjske novice št. 22, 31. maj 2019 10 Gospodarstvo, Iz občin GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Boštjanu Gorjupu še en predsedniški mandat Boštjan Gorjup bo GZS vodil še dve leti. (Foto: Marija Lebar) V torek, 21. maja, je potekala skupščina Go- spodarske zbornice Slovenije. Na seji so z 69 glasovi od 76 možnih za predsednika zbornice še za en mandat izvolili Boštjana Gorjupa, sicer direktorja BSH Hišni aparati Nazarje. Izvolili so tudi člane nekaterih drugih organov zbornice. DOSEŽENE DAVČNE RAZBREMENITVE Gorjup je funkcijo predsednika GZS prevzel pred dvema letoma. Že takrat je dejal, da ver- jame v sodelovanje vseh za oblikovanje okolja, v katerem bo gospodarstvo lahko dobro dela- lo, gospodarska zbornica pa bo njegov učinko- vit zastopnik. Na podlagi te usmeritve je bilo v dveletnem obdobju doseženih kar nekaj vidnih premikov. Tako so bili uspešni nekateri koraki za razbremenitev stroškov dela, kot je uvedba ugo- dnejše obdavčitve nagrad za poslovno uspeš- nost, dvig dodatne splošne olajšave in razbre- menitev regresa. Strateška usmeritev še nap- rej ostaja Razvojno partnerstvo treh generacij, v okviru katerega so bili postavljeni naslednji cilji: 50 milijard evrov izvoza, 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega ter 2.000 evrov pov- prečne bruto plače do leta 2025. V PETIH LETIH ZNATNO POVEČATI IZVOZ Med ključnimi cilji naslednjega mandatnega obdobja 2019 do 2021 je Gorjup na področju in- ternacionalizacije navedel zavezo, da se doseže 50 milijard evrov izvoza do leta 2025. Na podro- čju davkov je cilj nadaljevanje davčne razbreme- nitve dela. Pri kadrih se zavzema za blaženje ka- drovske vrzeli skozi podaljševanje delovne aktiv- nosti, sprejem politike priseljevanja ter večje pri- lagajanje šolskega sistema potrebam trga dela. MENEDŽERSKE IZKUŠNJE V PRID VODENJU ZBORNICE Boštjan Gorjup je ob uspešnem vodenju druž- be BSH Hišni aparati Nazarje svoje menedžer- ske sposobnosti pokazal tudi kot predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Zbornica je lani prvič od uvedbe prostovoljnega članstva pred 13 leti pri svojem poslovanju ustvarila dobi- ček, vreden 440.000 evrov. Hkrati je izboljšal od- nose s samostojnimi zbornicami in uredil pre- moženjska vprašanja. Menedžerske sposobnos- ti mu priznavajo tudi stanovski kolegi, ki so ga pred časom imenovali za mladega menedžerja leta, lani pa za menedžerja leta. Boštjan Gorjup je bil tokrat edini kandidat za predsedniški položaj, katerega mandat traja dve leti, nato je kandidat lahko ponovno izvoljen. Marija Lebar 440.000 evrov dobička je lani pri svojem poslovanju ustvarila zbornica SLOVENIA GREEN Kar štirje zgornjesavinjski prejemniki plaket zelenega turizma Zgornjesavinjski predstavnice in predstavniki dobitnic nazivov na slovesni podelitvi znakov Slovenia Green (fotodokumentacija Občine Solčava) V okviru Zelenega dne slovenskega turizma, ki je potekal v sredo, 22. maja, je Slovenska turistič- na organizacija pripravila dogodek, na katerem so podelili plakete 11 destinacijam, 12 nastanitvam in enemu parku. Med prejemniki znaka Slovenia Gre- en so bile destinacije Ljubno, Rečica ob Savinji, Krajinski park Logarska dolina in Kamp Menina. TEMELJITE PRIPRAVE SO VODILE DO USPEHA Slovesnost je bila vrhunec dalj časa trajajočih prizadevanj za dosego omenjenega znaka, saj so v občinah z aktivnostmi začeli že lani. Destinaci- je oziroma njihovi predstavniki – večinoma župa- nje in župani so podpisali listino o zavezi zelene- mu turizmu ter ključnim razvojnim usmeritvam, da je Slovenija trajnosti zavezana dežela 5-zvezdičnih doživetij ter primer dobre prakse razvoja in uresni- čevanja trajnostnega turizma na globalni ravni. DELO ŠE NI ZAKLJUČENO S podelitvijo plaket postopki pri pridobivanju znaka še niso zaključeni. Posamezne zelene eki- pe, ki so bile že doslej zadolžene za izvedbo an- ketiranja, preverjanja in posredovanja potreb- nih podatkov v svojih destinacijah, morajo prip- raviti in v občinah potrditi akcijski načrt ukre- pov, pripraviti obrazec Zeleni DNK. Sledi obisk s strani podeljevalca priznanj na terenu in ogled rezultatov prizadevanj posameznih prejemni- kov, ki ga bodo opravili predstavniki podeljeval- ca priznanj. Marija Lebar PAVLIČEVO SEDLO Popolna zapora prometa Iz Občine Železna Kapla so na Občino Solča- va poslali obvestilo o popolni zapori ceste pre- ko Pavličevega sedla na avstrijski strani. Zapora je potrebna zaradi del na in ob cesti preko Pav- ličevega sedla. Trajala bo od 3. junija do 8. junija do 22. ure in bo veljala za ves promet. Možnos- ti obvoza ne bo. Marija Lebar Savinjske novice št. 22, 31. maj 2019 11 Iz občin MOZIRJE Nova gibala uradno predana v uporabo Župan Ivan Suhoveršnik in predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec sta medse vzela domačo šampionko Majo Mihalinec (druga z leve) in Saro Wagner, predstavnico podjetja SIJ Acroni Jesenice, ki je izdelalo in podarilo vadbeni poligon. Vadbeni poligon je namenjen vadbi moči in usklajenosti gibov. Na mozirskem sejmišču, tik ob pešpoti Mo- zirje-Nazarje, je pred časom nastal park z igra- li, ki za spremembo niso namenjena najmlajšim. Del jih je v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije in Občino Mozirje postavila Slovenska industrija jekla SIJ Acroni Jesenice, druga gibala so domena domače občine. KVALITETNA IZVEDBA OBLJUBLJA TRAJNOST IN VARNO UPORABO SIJ Jesenice s to postavitvijo izpolnjuje pro- jekt postavitve enajstih vadbenih centrov ši- rom Slovenije. Gibalni center ali vadbeni poli- gon, sestavljen iz 86 metrov jeklenih cevi, so delavci na Jesenicah izdelovali kar 300 delov- nih ur. Kot je dejala predstavnica družbe mag. Sara Wagner, so v izdelavo vložili dolgoletna znanja in kakovostno jeklo, kar obljublja traj- nost in varno uporabo. Slednjo so na slovesni predaji v uporabo prikazali streeterji, fantje, ki vadbo jemljejo zelo resno in za izvedbo različnih likov upo- rabljajo zgolj težo svojega telesa. Kljub moč- nemu dežju, ki je spremljal otvoritev, so se zavrteli na drogovih in pokazali delček svoje- ga znanja in spretnosti. Podjetju SIJ se je po- leg mozirskega župana Ivana Suhoveršnika zahvalil tudi predsednik Olimpijskega komi- teja Slovenije Bogdan Gabrovec. PET GIBAL POSTAVILA OBČINA K vadbenemu poligonu iz jeklenih cevi je ob- čina postavila še pet gibal za odrasle. Sredstva je pridobila s pomočjo donatorjev, iz proračuna pa enako kot za vadbeni poligon financirala pri- pravo prostora in montažo. Na gibalih je mož- no izvajati različne vaje in ob tem razgibati ce- lotno telo. Kot je poudaril moderator otvoritve in športni komentator Saša Jerković, bodo gibala odslej služila za rekreacijo in zdrav način preživljanja časa. Ob tem ni nepomemben vidik druženja, saj se bo na tem prostoru odslej zbiralo še več ljudi. Jerković je spregovoril tudi z Majo Mihalinec, domačo atletinjo in olimpijko, ki je spregovori- la o pomenu vadbe in vztrajnosti. Za kulturno noto na dogodku so z igranjem in prepevanjem poskrbeli mladi glasbeniki OŠ Mo- zirje, ki jih je vodila Lijana Blagovič. Tekst in foto: Benjamin Kanjir OBČINA SOLČAVA Zaradi prenove javnih površin delno oviran promet Prenova parkirišča sodi v sklop ureditve pločnika in nekaterih drugih površin v vasi. (Foto: Bernarda Prodnik) Na parkirišču pri samopostre- žni trgovini v Solčavi od četrt- ka, 23. maja, dalje potekajo pre- novitvena gradbena dela. V času del ne bo mogoče parkirati ob tr- govini. Občina Solčava je o tem z dopisi in na spletni strani obve- stila občane. »Prosimo vas, da v tem ča- su svoja vozila parkirate na pri- reditvenem prostoru, ki bo v ča- su ureditve parkirišč namenjen za začasno parkiranje vozil. Prav tako vas prosimo, da svojih vo- zil ne parkirate ob državni ces- ti (ob trgovini, na avtobusni po- staji, ob Anzi baru …), ampak na prireditvenem prostoru, kot smo že omenili,« je zapisala občinska uprava. Prenova parkirišča sodi v sklop ureditve pločnika in neka- terih drugih površin v vasi Solča- va. Na občini računajo, da bo projekt zaključen do 30. junija. Marija Lebar Iz 86 metrov jeklenih cevi je sestavljen vadbeni poligon, ki so ga delavci na Jesenicah izdelovali kar 300 delovnih ur. Savinjske novice št. 22, 31. maj 2019 12 Organizacije, Oglasi 29. OCENJEVANJE ŽELODCA NA REČICI OB SAVINJI Zlato Brezovniku na Rečico in Mikeku v Devce Ob 15-letnici delovanja so za prispevek pri razvoju in napredku združenja najzaslužnejšim podelili priznanja. Združenje izdelovalcev zgornje- savinjskega želodca je pripravilo 29. tradicionalno ocenjevanje te su- homesnate specialitete naše doline. Na ocenjevanju v Medgen borzi na Rečici ob Savinji je bilo 28 želodcev, ki so jih prinesli izdelovalci iz mo- zirske upravne enote. Podeljena so bila štiri potrdila za kakovost, pet- najst bronastih priznanj, sedem sre- brnih in dve zlati. Slednje sta si pri- služila Anže Brezovnik z Rečice ob Savinji in Franc Mikek iz Devc. Oba sta prejela tudi praktični nagradi. LETOŠNJA BERA ŽELODCEV ZELO DOBRA Izgled, vonj, okus, razporeditev slanine in mesa so ocenjevale Ber- narda Brezovnik, Meta Zaluber- šek in Marija Bezovšek pod vod- stvom predsednice dr. Lee Dem- šar, redne profesorice na Biotehni- ški fakulteti univerze v Ljubljani. Letošnja bera želodcev je bila po mnenju predsednice zelo dobra. Že- lodci so bili dobro posušeni, obliko- vani in očiščeni. »Na prerezu je bi- lo razmerje med slanino in mesom pravilno, prav tako slanost. Vonj je bil čist in brez napak,« ni skrivala zadovoljstva Demšarjeva. Enakega mnenja je bil predse- dnik združenja Rudi Krsnik, ki je poudaril, da je povprečna ocena le- tošnje letine nekoliko višja v primer- javi z lansko in znaša 17 ,66 točke. DESETLETJE IN POL DELA OBELEŽILI S PODELITVIJO ZAHVAL Letos v združenju praznujejo ju- bilej, desetletje in pol delovanja. Savinjske novice št. 22, 31. maj 2019 13 Organizacije, Ljudje in dogodki, Gospodarstvo, Šport Dobitnika zlatega priznanja za domači želodec Anže Brezovnik z Rečice ob Savinji (drugi z leve) in Franc Mikek (drugi z desne) s predstavniki organizatorja in sponzorja Pred tem je bilo ocenjevanje v domeni Turistič- nega društva Rečica ob Savinji. Najzaslužnejšim članom so na kratki slovesnosti podelili zahval- ne listine. Izdali so brošuro Naših 15 let, v kate- ri so zabeleženi vsi dosežki in mejniki njihove or- ganizacije. Podatke za brošuro je pripravil tajnik društva Jože Tlaker. Dogajanje sta s kulturnim programom obogatila učenca Primoža Zvira na diatonični harmoniki. Županja občine Rečica ob Savinji Ana Reber- nik je izrekla čestitke za jubilej združenja in odlič- ne ocene izdelovalcev. Na slavnosti so prerezali skoraj 6-metrski želodec izdelovalca Franca Tra- tnika iz Pustega Polja. Tekst in foto: Marija Šukalo FRANC TRATNIK – RAKOV PRIDELAL ŠESTMETRSKI ŽELODEC Meso celega prašiča dal v en sam ovoj za en sam želodec Ko je velikan dozorel, so ga prevzeli v Združenju izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca in ga razstavili v Medgen borzi na Rečici ob Savinji na ocenjevanju. Franc Tratnik iz Pustega Polja je s pomočjo mesarja izdelal skoraj šestmetrski želodec. Franc Tratnik – Rakov iz Pustega Polja že vrsto let prideluje želodec. Njegovi suhomesna- ti proizvodi se najdejo ne samo na domači, tem- več tudi na mizi prenekaterega prijatelja. Lani se je odločil, da izdela iz mesa enega prašiča en sam želodec. MESO CELEGA PRAŠIČA V EN SAM OVOJ ZA EN SAM ŽELODEC »Žena se je odpravila na potovanje, jaz pa sem ostal sam doma. Ker nisem vešč hranjenja živa- li, sem se odločil, da prašiča, ki je stal v doma- čem hlevu, zakoljem. Prišel je mesar, žival je šla pod nož. A ob nenadni odločitvi nisem predvidel vseh podrobnosti, ki so potrebne pri kolinah. Ni- sem imel vseh pripomočkov za predelavo mesa v želodce. Tako sva vzela ovoj za salame in sko- raj 55 kilogramov polnila spravila v en sam ovoj. Nastala je skoraj šest metrov dolga »klobasa«,« v šali pripoveduje Rakov in ne pozabi poudariti, da je bila žena po vrnitvi nemalo presenečena, ko ni slišala živalskega oglašanja. Bila je prepričana, da je žival od lakote poginila. NEGA IN SUŠENJE STA BILA PREPUŠČENO ŽENI BARBARI Seveda je bilo to »čudo« potrebno potem su- šiti, obračati, strgati. Skratka negovati kot tiste majhne, suhomesnate hlebce. Vse omenjeno de- lo je opravila žena Barbara. Ko je velikan dozorel, so ga prevzeli v Zdru- ženju izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca in ga razstavili v Medgen borzi na Rečici ob Sa- vinji na ocenjevanju. Da je prišel do cilja nepo- škodovan, so ga transportirali v tovornjaku, v hi- šo pa so ga zaradi dolžine morali nesti kar štir- je možje. Tekst in foto: Marija Šukalo SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA Razglasitev naj-inovacij in visoka obletnica V začetku tega tedna je Savinjsko-šaleška go- spodarska zbornica pripravila slovesnost, na ka- teri so obeležili 40 let delovanja. Ob tej priložnos- ti so javnosti predstavili tudi najuspešnejše ino- vacije, ki so jih prejeli na letošnji razpis. Odziv na razpis je bil dober, saj so prejeli 20 prijav. To po- meni, da je bilo prijav 25 odstotkov več kakor lani. Pri tokratnih inovacijah je sodelovalo skupaj 180 avtorjev, to je kar 35 odstotkov več kot pri tistih, za katere so prejeli prijave v letu 2018. Podrobneje o tem v prihodnji številki Savinjskih novic. Marija Lebar ŠPORTNO DRUŠTVO T.E.A.M. Pripravljajo 3. Maraton Savinja Mozirje bo 16. junija ponovno gostilo eno največjih tekaških prireditev v Zgornji Sa- vinjski dolini – Maraton Savinja. Tekači, sta- rejši od 10 let, ki v našo dolino prihajajo iz vse Slovenije, se bodo pomerili na treh raz- ličnih razdaljah – 6 km, 10 km in polmaratonu – 21 km. Pred tem tekom bodo približno 600 metrov odtekli otroci, mlajši od 10 let. Bimbo tek bo potekal skozi Mozirski gaj, kjer bodo mlajše tekače spodbujali tudi Disneyjevi ju- naki. Organizatorji so za tekače pripravili bo- gat nagradni sklad. Obeta se še posebno pre- senečenje, ki bo pričaralo pravo navijaško-te- kaško vzdušje. AČK Savinjske novice št. 22, 31. maj 2019 14 Gospodarstvo, Iz občin ZGORNJESAVINJSKI TURISTIČNI HACKATHON Iskanje novih petzvezdičnih doživetij Ekipe so v sproščenem in navdihujočem duhu iskale najboljše rešitve za oblikovanje petzvezdičnih doživetij v Zgornji Savinjski dolini. (Fotodokumentacija RA SAŠA) Pretekli teden je v luksuznem Herbal glam- ping resortu Ljubno potekal turistični hac- kathon. Izvedla ga je Razvojna agencija SA- ŠA skupaj z Ljudsko univerzo Velenje v sklo- pu projekta, financiranega s strani ministr- stva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Različne ekipe so v sproščenem in navdihu- jočem duhu iskale najboljše rešitve za obli- kovanje petzvezdičnih doživetij v Zgornji Sa- vinjski dolini. RAZVIJANJE NOVIH TURISTIČNIH IDEJ Na dogodku so sodelovali tako posamezni- ki kot podjetja in društva, ki so želeli s po- močjo strokovnjakov oziroma mentorjev raz- viti svojo turistično podjetniško idejo do rea- lizacije. 20 udeležencev je snovalo nove ino- vativne petzvezdične turistične produkte. Mentorstvo so prevzeli priznani strokovnja- ki s področja turizma, med njimi tudi Marko Slapnik, strokovnjak za trajnostni turizem in doživetja interpretacije narave. NOVA PETZVEZDIČNA DOŽIVETJA Dogodek se je začel z navdihujočimi in prak- tično uporabnimi kratkimi predavanji o smer- nicah in kriterijih kakovosti za petzvezdična doživetja v Sloveniji ter o tem, kdo so petzvez- dični gostje. Predstavljen je bil uspešen pro- jekt S kolesom na vlak. Rodilo se je šest sve- žih idej, ki imajo dober potencial, da se razvi- jejo v petzvezdična doživetja – Savinjska Pre- mium Experience, Alpski safari, Avtohtono ko- lesarjenje, Voda – doživi nepredstavljivo, Ho- ruk na flos in Divja jaga. Pri nadaljnjem razvo- ju doživetij je zelo pomembno osebno svetova- nje, mentoriranje in izobraževanje. Le-tega bo po besedah direktorice mag. Biljane Škarja zagotovila Razvojna agencija SAŠA. Štefka Sem DRŽAVNA RAZSTAVA DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ Za naše razstavljavce letos štirje kipci kakovosti V prostorih nekdanjega minoritskega samo- stana na Ptuju je v dneh od 17. do 19. maja po- tekala jubilejna, trideseta razstava izdelkov in pridelkov slovenskih kmetij, na kateri sodelu- jejo tudi slovenski razstavljavci, ki živijo v so- sednjih državah. KMETIJE SODELUJEJO ZA NADGRADNJO ZNANJA Že več desetletij na to prireditev pošiljajo svoje izdelke tudi kmetije z našega območja, ki se na razstavo prijavljajo preko mozirske izpostave Kmetijsko gozdarskega zavoda Ce- lje ali samostojno. Tudi na ta način preverjajo kakovost svoje predelave, saj za vsak poslan izdelek prejmejo zapisnik strokovne ocenje- valne komisije, na osnovi katerega lahko po- tem nadgrajujejo znanje in izboljšujejo svo- je izdelke. KIPEC KAKOVOSTI PO TREH ZLATIH PRIZNANJIH Če posamezen razstavljavec dobi tri leta zapored za določen izdelek zlato priznanje, prejme zanj tudi kipec kakovosti. Letos so bi- li med prejemniki tudi Milena Marolt za sli- vovo marmelado, Mihael Fajfar za dišeči tra- minec – pozna trgatev in Antonija Govek za medenjake. Kipec kakovosti je osvojila tudi Kmetijska zadruga Šaleška dolina za sok jabolka in aronije. Več o vseh priznanjih, ki so jih osvojili na- ši razstavljavci, v prihodnji številki Savinjskih novic. Marija Lebar ENERGETIKA NAZARJE, PROIZVODNJA IN DISTRIBUCIJA ENERGIJE Kurilna sezona podaljšana do konca maja Energetika Nazarje že vrsto let skrbi za ogre- vanje objektov v Nazarjah. Po besedah direk- torja Mateja Purnata se je ogrevanje individu- alnih hiš in poslovnih stavb, ki se prične prvi dan oktobra in konča sredi maja, letos nekoli- ko podaljšalo. S kurjenjem so namreč zaključi- li v teh dneh. ZADOVOLJSTVA STRANK SISTEMATSKO NE MERIJO »Kurilna sezona se mora podaljšati, če tem- peratura ob 21. uri v dveh zaporednih dneh ne doseže 12 stopinj Celzija. Ta pogoj letos sicer ni bil dosežen, a smo jo podaljšali zaradi nizkih jutranjih temperatur,« je povedal Purnat. Ka- ko je to vplivalo na razpoloženje uporabnikov, nima podatka. Zadovoljstva strank namreč v podjetju sistematsko ne merijo. So jim pa na voljo preko telefona in elektronske pošte, kjer jim ti lahko svoje sugestije ali kritiko posredu- jejo v času njihovega obratovanja. NIZEK POSLOVNI IZID NE OMOGOČA RAZVOJA PODJETJA Sicer je v preteklem letu Energetika Nazar- je poslovala pozitivno. »Čisti dobiček nekaj več kot 4.500 evrov je v skladu s pričakovanji glede na situacijo in mile zime. Nam pa nizek poslov- ni izid ne omogoča razvoja podjetja,« je de- jal Purnat in dodal, da večjih težav pri proizvo- dnji in distribuciji toplotne energije niso ime- li, manjše so odpravljali sproti. Tudi če pride do večjih okvar, se v Energetiki trudijo, da jih od- jemalci ne zaznajo. Marija Šukalo Savinjske novice št. 22, 31. maj 2019 15 Nasveti, Zdravstvo PORAST PRIMEROV MIŠJE MRZLICE V Zgornji Savinjski dolini letos še ni bilo primera okužbe V Sloveniji so letos zaznali pove- čanje števila primerov mišje mrzli- ce. Do zdaj so obravnavali že 75 pri- merov, in sicer pri 59 moških in 16 ženskah. Vse bolnike so hospitali- zirali, nihče ni za posledicami miš- je mrzlice umrl. Hospitalizacije obi- čajno trajajo teden dni. Med okuže- nimi ni bilo nobenega primera na območju, ki ga pokriva Zgornjesa- vinjski zdravstveni dom Nazarje. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je na novinarski konferenci opozoril, kako se izogniti tovrstnim okužbam s preprostimi ukrepi in na kaj moramo biti pozorni, da bo- lezen pravočasno zaznamo. BOLEZEN SE PRENAŠA Z VDIHAVANJEM VIRUSOV Mišja mrzlica je virusna okuž- ba, katere inkubacijska doba tra- ja dva do štiri tedne, zelo redko dlje od 21 dni. Običajno se začne s splošnimi znaki virusne okuž- be, kot so vročina oziroma mrzli- ca, bolečine v mišicah, glavobol, najbolj značilna za to bolezen je motnja vida. Večina bolnikov se okuži pri opravljanju del v gozdu, nekateri pri čiščenju in pospravljanju kle- ti ter okolice domačij ali spreho- du po gozdu. Bolezen se z glodav- ca na človeka prenese z vdihava- njem virusov, ki so v izločkih glo- davcev. Ne prenaša pa se s člo- veka na človeka. Smrtnost zara- di mišje mrzlice je v Sloveniji zelo nizka, v zadnjih 35 letih je pri nas zaznanih 15 primerov smrti. MILA ZIMA VZROK ZA PORAST BOLEZNI Porast bolezni se ciklično poja- vlja na tri do pet let. Vzrok za to je v več zunanjih dejavnikih, kot je bila na primer letos blaga zima. Tako je večina glodavcev, ki pozi- mi živijo pod zemljo, lahko preži- vela, njihova populacija se je po- večala in s tem se je povečalo šte- vilo potencialnih virov okužbe. PRISTOP K RAZKUŽEVANJU NIJZ opozorja, naj ljudje dalj ča- sa zaprte prostore pred začetkom čiščenja temeljito prezračijo in naj prostor razkužijo z raztopino klor- nega razkužila. Razkužene iztreb- ke ali mrtve glodavce je potrebno pobrati s papirnato brisačo, odloži- ti v vrečko in odvreči med komu- nalne odpadke. Po odstranitvi poginulih glodav- cev in iztrebkov je treba razkužiti še ostale površine in predmete, ki so lahko onesnaženi z iztrebki in so za- to kužni. Po razkuževanju je potrebno prostor in površine še mokro očistiti. Štefka Sem Sodelujemo z gozdom v dobro narave in ljudi Učimo tudi učiteljice. (Foto: MD) MARIJAN DENŠA, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje Zadnji teden v maju gozdarji vse od leta 1974 obeležujemo teden gozdov, s katerim želimo gozd in gozdarstvo predstaviti in približa- ti najširši javnosti. Letos je ta goz- darski praznik za nas še posebej pomemben, saj obeležujemo 25 let delovanja javne gozdarske službe v mladi državi, kjer Zavod za goz- dove Slovenije izvaja večinski de- lež. V ta namen smo naredili bilan- co našega dela in svoje dosežke strnili v štiri sklope. Gozdarji nazar- ske območne enote smo ponosen del tega uspeha. DOSEŽKI JAVNE GOZDARSKE SLUŽBE Ostali smo zavezani trem osnov- nim načelom slovenske gozdarske stroke, po katerih smo znani širom po svetu in nam vedno bolj skuša- jo slediti druge države. Ta načela so sonaravno, trajnostno in več- namensko gospodarjenje z gozdo- vi. Gozd obravnavamo kot celovit in kompleksen ekosistem in ne le kot njivo za les, kar je še vedno praksa v soseščini. Tudi zaradi ujm ogole- le površine obnavljamo večinoma z naravno obnovo. V Robanovem kotu je bila pred tridesetimi leti ustanovljena med- narodna gozdarska organizacija Pro-Silva, ki deluje po teh načelih. Za člane te organizacije pogosto pripravljamo strokovne ekskurzije, saj imajo kaj videti. GOZDOVI V SLOVENIJI V DOBREM STANJU Kljub ujmam in kalamitetam (prekomerni razmah škodljivih or- ganizmov) so gozdovi v Sloveniji v dobrem stanju, lesna zaloga še vedno narašča, znaša 300 m3/ha, v nazarskem območju kar 374 m3/ ha. Po podatkih evropskega stati- stičnega urada je primerljiva hek- tarska lesna zaloga naših gozdov najvišja v Evropi. Pospešujemo raznolikost in ra- znovrstnost gozdov in sestojev, v naših gozdovih raste 72 domačih (avtohtonih) drevesnih vrst, ki ob umnem upravljanju in gospodarje- nju dajejo kvaliteten in visoko vre- den les. Naš gozd je varno domo- vanje redkih in ogroženih rastlin- skih in živalskih vrst. Smrekovško pogorje je največje strnjeno obmo- čje divjega petelina pri nas. SANACIJE UJM IN KALAMITET STALNICA Zaradi klimatskih sprememb in tujerodnih invazivnih vrst, ki so posledica ekonomske globalizaci- je, so gozdovi v zadnjem desetletju pod velikim stresom. Vse od vetro- loma na Črnivcu leta 2008 so pos- tale sanacije ujm in kalamitet stal- nica pri gospodarjenju z gozdovi. Usklajeno načrtovanje in strokov- no izvajanje del je nujno za okolj- ski in ekonomski uspeh sanacije. V tem času smo si o tem nabrali do- volj uporabnih izkušenj. Gozd pokriva dobro polovico slo- venskega ozemlja, neposredno in posredno vpliva na ostalo polovico. Zanj skrbi le okoli 700 gozdarjev, v sodelovanju z lastniki seveda. Zato je sodelovanje z institucijami in oza- veščanje javnosti o gozdu za razvoj družbe izrednega pomena. K temu slovenska gozdarska stroka zelo aktivno pristopa že skoraj 50 let. Savinjske novice št. 22, 31. maj 2019 16 Organizacije, Informacije 5. PRAZNIK ZADREČKIH LONČARJEV Spomin na izumrlo obrt živi v zgodbi Pod kokarskim klobukom Praznik krajevne skupnosti Kokarje je potekal v duhu obujanja spomina na rokodelce, ki so v teh krajih stoletja nazaj izdelovali lončeno posodo. (Foto: Barbara Rozoničnik) V soboto, 18. maja, je v Kokarjah potekal Lončarski praznik. Negotovo vreme je glavni- no dogajanja iz Športno rekreacijskega centra Laze pregnalo v prostore PGD Gorica ob Dreti, kar druženja krajanov in obujanja spomina na prastaro obrt ni zmotilo. PO LONČARSKI POTI V dopoldanskih urah so se na 12 km dolgo lončarsko pot, opremljeno z opisnimi tablami, podali pohodniki Planinskega društva Nazarje. Sledil je kulturni program z lončarsko razsta- vo in delavnicami ter druženjem generacij. Po uvodni pesmi zadrečkih lončarjev je predse- dnica KS Kokarje Andreja Zupan v nagovo- ru izpostavila starejše krajane, ki so zaslužni, da so na pobudo pokojnega narodopisca Ale- ksandra Videčnika obudili spomin na staro obrt, ki se je odvijala v teh krajih. LETA 1740 SPREJET LONČARSKI RED Praznik KS Kokarje je bil iz novembra presta- vljen na 26. maj. Na ta dan leta 1740 so se v Gor- njem Gradu sestali zadrečki lončarji in sprejeli prvi znani lončarski red. Po tem dogodku so sedež lon- čarstva prestavili iz Gornjega Grada v Kokarje. Prireditve se je udeležil tudi župan občine Nazarje Matej Pečovnik in izrazil priznanje prizadevanju krajanov za ohranjanje spomina na rokodelce, ki so izdelovali lončeno posodo. Kot je dejal, se občina trudi za enakomeren ra- zvoj vseh krajevnih skupnosti, s strpnostjo in sodelovanjem pa bodo lahko uresničili še mar- sikakšen projekt ter pripomogli k razvoju po- sameznih skupnosti in občine. Za kulturni program so poleg pevcev lončar- jev poskrbele učenke plesne skupine OŠ Na- zarje pod mentorstvom Danijele Lončar ter harmonikar Klemen Lamprečnik. Praznik so zaokrožili z balinanjem na Lazah. Barbara Rozoničnik PREDAVANJE PREDSEDNICE DRUŠTVA SPIRIT MELANIJE VERBE Bolezni se odražajo na telesni ravni zaradi ujetih čustev Melanija Verbe je prepričana, da so vzroki za bolezni odvisni od nas samih. (Foto: Marija Šukalo) Center za družine Medgen hiša na Reči- ci ob Savinji je gostil Melanijo Verbe. V četr- tek, 9. maja, je obiskovalcem spregovorila o raz- strupljanju telesa in čustev. Povedala je, da mo- ramo najprej očistiti čustva – negativna nado- meščamo s pozitivnimi, in šele potem lahko čis- timo telo. POTREBNO JE OKREPITI IMUNSKI SISTEM »Vzroki za številne bolezni so globlji, kot mis- limo, in so v veliki meri odvisni od nas samih,« je dejala, prepričana, da se bolezni odražajo na telesni ravni zaradi ujetih čustev na subtilnih ni- vojih in v naši avri. Boleče motnje normalnega delovanja notranjih organov namreč povzročajo negativna čustvena stanja. Zato je potrebno ok- repiti imunski sistem. To je mogoče, če se ustre- zno prehranjujemo in procesiramo svoja čustva. PREDSEDNICA DRUŠTVA SPIRIT Verbetova se ukvarja tudi z ajurvedo in Ba- chovo cvetlično terapijo. Kot predsednica KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE S PODROČJA STVARNE LITERATURE Emerson Eggerichs: Ljubezen in spoštovanje Dr. Emerson Eggerichs je ameriški pastor z doktoratom iz družinskih študij in dvakratnim magisterijem iz komunikologije in teologije. Na podlagi njegovih študij in štiri desetletja traja- jočega zakona je napisal knjižno uspešnico Lju- bezen in spoštovanje, ki je bila doslej prodana v več kot 1,6 milijona izvodih. Njeno sporočilo o di- namiki partnerskih odnosov se mnogim zdi re- volucionarno. Eggerichs bralca ne poučuje zgolj o že zna- nem dejstvu, da moški in ženske ko- municiramo na raz- ličen način, am- pak ga uči, kako se s partnerjem sreča- ti na pol poti. Če se ženska moškemu približa na spoštljiv način, on to razume in se odzove. Prav tako kot se na iskre- no moško opravičilo ženska vedno odzove in ne more drugače, kot da reče: tudi meni je žal. društva Spirit pomaga ljudem, da spoznajo sa- mega sebe in očistijo svoje misli. Marija Šukalo Savinjske novice št. 22, 31. maj 2019 17 Gospodarstvo, Iz občin, Čestitke OBČINA NAZARJE Nova avtobusna postaja za več varnosti in bolj urejen videz Na območju nazarske občine v tem času potekajo številne investi- cije za izboljšanje javne infrastruk- ture in za bolj urejen videz posa- meznih delov naselij. V Nazarjah tako občina izvaja projekt uredi- tve okolice Jakijeve hiše. Doslej so odstranili motečo živo mejo in ne- potrebne betonske zidove. V sklo- pu del je zraslo tudi novo avtobu- sno postajališče, ki ga uporabljajo zlasti nazarski šolarji. POSTAVILI DVOJNO AVTOBUSNO POSTAJO Doslej je bila tam odprta avto- busna postaja, ki je bila dostikrat premajhna, če se je na njej zbrala večja skupina učencev – na primer za izlet ali podobno priložnost. Lo- kacija je tudi postajališče za redne šolske prevoze. Zaradi navedene- ga je občina dala zgraditi betonsko ploščad in na njej postaviti dvojno avtobusno postajo, ki bo sedaj do- volj velika za omenjene potrebe. Namestiti je potrebno še steklene stene, ki jih je treba naročiti po me- ri. Za ureditev postajališča bo obči- na iz proračuna namenila okoli 8 ti- soč evrov. POSTAJE V ZADREČKI DOLINI V LESENI IZVEDBI Nova postaja je narejena v ena- kem slogu, kot so ali bodo druge v kraju. Podobno bodo uredili še na Prihovi. Postopno načrtuje občina tudi prenovo ali zamenjavo postaj v ostalih naseljih v Zadrečki dolini. Te bodo v leseni izvedbi. Marija Lebar GORNJI GRAD Svoje mesto na vasi našli v zeliščarni Maja Žerovnik (desno) in Amanda Kladnik sta v Gornjem Gradu odprli zeliščarno Stara pošta in prostorom dali povsem nove vsebine. (Foto: Štefka Sem) Maja Žerovnik in Amanda Klad- nik sta v gornjegrajski stari pošti uredili zeliščarno in stavbi dali povsem nove vsebine. Prostor bo poleg pitju čaja namenjen tečajem in delavnicam, sta na otvoritvi po- vedali lastnici zavoda Mesto na va- si. Z njima se je pogovarjal mode- rator Dejan Ikovic Bushi. STARO IN NOVO Z ROKO V ROKI Ker sta želeli v domačem kra- ju bivati in delati, je nastala ideja o zeliščarni. Prijavili sta se na raz- pis LAS in Trampolin (start up) ter se lotili urejanja prostorov. Lokal- ni mojstri so delali z domačimi ma- teriali, kamnito steno pa so samo očistili in pustili kot zanimivost. BABA ČAJ Povedali sta, da je Baba čaja njuna znamka in da so zelišča rde- ča nit, ki lahko povežejo vse ge- neracije. Zeliščarna je uresničitev njune želje, prostor pa namenjen vsem domačinom in turistom. Iko- vic je zaigral še nekaj pesmi na ki- taro in zapel številnim, ki so z ude- ležbo na odprtju prišli podpret mladi podjetnici. Štefka Sem Spravilo sena nekoč in danes Na Ljubnem ob Savinji še pripravijo prikaz košnje in spravila sena po starem. (Foto: FA) Spravilo sena se skozi leta stalno spreminja. (Foto: IS) Minuli konec tedna so kmetje po dolini hiteli in spravljali na var- no majsko košnjo, saj so za to med enim in drugim deževnim obdob- jem imeli le par dni. Romantični ča- si, ko so bili za tovrstna opravila na voljo samo pridne roke, preprosto orodje in konj z vozom, so že davno mimo. Sedaj, kjer ni prestrmo, delo opravijo s stroji, seno pa pospravijo v miniaturne silose – bale. Marsikje so velike bale lepo umaknjene na robove travnikov, gozdov ali ob gospodarska poslo- pja. Kjer pa so razmetane ali pušče- ne na robovih vasi, delujejo mote- če. Nekdaj idilično krajino sedaj po- leg sončnih kolektorjev kazijo prav bale. IS Savinjske novice št. 22, 31. maj 2019 18 Kultura DOMOZNANSKI VEČER O IGNACU OROŽNU V MOZIRJU Pionir varovanja kulturne dediščine Pogovor z dr. Petrom Weissom in Alenko Hren Medved (levo) je vodila Vladimira Planovšek. Knjižnica Mozirje je v tamkaj- šnji galeriji pripravila domoznan- sko predavanje in otvoritev razsta- ve Ignacij Orožen 200 let rojstva. O zgodovinarju, stolnem proštu in apostolskem protonotarju je v pe- tek, 17. maja, spregovoril dr. Peter Weiss, predstavnik Inštituta za slo- venski jezik Frana Ramovša. Preve- del je nekaj Orožnovih zapisov, ki so opisovali kraje v okolici Mozirja. V letih od 1990 do 1992 jih je objavljal tudi v našem časopisu. Razstavo, ki je postavljena na devetih panojih, je predstavila zgodovinarka Alenka Hren Medved. Vodja domoznanske dejavnosti v celjski osrednji knjižni- ci je tudi avtorica razstave in katalo- ga ob 200-letnici rojstva Orožna. Po- govor z gostoma je vodila Vladimi- ra Planovšek. EDEN OD ZAČETNIKOV ZGODOVINOPISJA V SLOVENSKEM JEZIKU V pogovoru so obiskovalcem odstrli pogled na delo in življe- nje uglednega slovenskega zgo- dovinarja in visokega cerkvene- ga dostojanstvenika 19. stoletja, ki je bil eden od začetnikov zgodovi- nopisja v slovenskem jeziku. Roje- ni Laščan je bil tudi pionir varova- nja kulturne dediščine. ŽUPNIJSKA KRONIKA MOZIRJA DRAGOCEN VIR INFORMACIJ V več kot desetletnem bivanju v Mozirju je zgradil podružnično cer- kev svetega Nikolaja v Ljubiji in za- radi odličnega vodenja župnije prejel naziv častnega občana Mozirja. Svoj prosti čas je namenil raziskovanju zgodovine štajerskih dekanij. O tem je pozneje napisal svoje največje de- lo o zgodovini lavantinske nadškofije v osmih zvezkih. Pod njegovimi prsti je nastala župnijska kronika Mozirja, ki je postala dragocen vir informacij o preteklosti kraja. Ob tem sta tako dr. Weiss kot Hren Medvedova menila, da kljub temu, da ni v celoti citiral virov svo- jih podatkov, še danes velja njego- va zgodovina za zelo verodostojno. Opisoval je in navajal je namreč po- datke, do katerih se ni opredeljeval. Tekst in foto: Marija Šukalo GORNJEGRAJSKA KATEDRALA Bočani prepevali z gostujočima zboroma Združeni zbori so za vrhunec koncerta izbrali Pesem sužnjev iz opere Nabucco. Kulturno društvo Bočna je v so- boto, 11. maja, v gornjegrajski ka- tedrali pripravilo letni koncert, na katerem sta poleg moškega in ženskega pevskega zbora iz Boč- ne nastopila še cerkveni pevski zbor gornjegrajske župnije in me- šani pevski zbor Don Bosko iz Ce- lja. Repertoar nastopajočih je za- jemal tako sakralne kot slovenske ljudske in narodne pesmi. Veli- ki finale je bila izvedba Pesmi su- žnjev iz opere Nabucco, ki so jo skupno izvedli vsi zbori pod vod- stvom Jožeta Pustoslemška in ob klavirski spremljavi Matjaža Železnika. Železnik je v uvodu tu- di zaigral orgelsko skladbo. »GOSTUJOČA« ZBORA Mešani pevski zbor Don Bosko je začel z delovanjem leta 2006 ob ustanovitvi nove župnije blažene- ga Antona Martina Slomška v Ce- lju. Redno se udeležujejo občin- skih revij, revij cerkvenih pevskih zborov, srečanj zborov Od Drave do Save, vsako leto priredijo le- tni koncert, občasno so gostje na koncertih drugih zborov. Zbor vo- di Matjaž Železnik. Cerkveni pevski zbor župnije sv. Mohorja in Fortunata pod vod- stvom Anamarije Pečnik združu- je trideset pevcev. Skupaj prepe- vajo devet let in pravijo, da ni le- pšega kot cerkveno petje v božjo slavo. BOČKA ZBORA Z DOLGO TRADICIJO Moški pevski zbor iz Bočne pod vodstvom Matjaža Železni- ka se ponaša z več kot stoletno tradicijo. Člani zbora so iz vseh generacij, prepevajo narodne in umetne pesmi. V zadnjem času radi posežejo po novejših raz- gibanih kompozicijah in pesmih velikana narodnozabavne glas- be, Avsenika. Ženski pevski zbor deluje pod okriljem KD Bočna 73. leto. Kljub manjši zasedbi se pevke sko- zi vse leto trudijo, da so priso- tne na prireditvah v kraju in okolici. Vesele so vsakega po- vabila na nastop tudi izven na- še doline, njihov vodja je Jože Pustoslemšek. Nastopajoče in poslušalce je pozdravil domači župnik Ivan Šumljak, koncert je povezovala Ti- na Krebs. Tekst in foto: Štefka Sem Savinjske novice št. 22, 31. maj 2019 19 Kultura, Organizacije, Šah 9. MEDNARODNO KOROŠKO KLAVIRSKO TEKMOVANJE Neža Debelak in Ines Bolko v duetu srebrni Neža Debelak (desno) in Ines Bolko z mentorico Milanko Črešnik med pripravami na nastop na mednarodnem Koroškem klavirskem tekmovanju. (Fotodokumentacija GŠ Nazarje) Na Glasbeni šoli Radlje ob Dravi je od 16. do 19. maja potekalo 9. mednarodno Koroško kla- virsko tekmovanje. Iz Glasbene šole Nazarje sta se ga udeležili Neža Debelak in Ines Bol- ko. V disciplini klavirski duo, kategorija 2, sta pod mentorstvom Milanke Črešnik osvojili srebrno priznanje. Po besedah predsednice žirije Saše Gerželj- -Donaldson je Koroško klavirsko tekmovanje glasbeno-kulturni praznik na najvišjem nivoju. Vsako leto so priča neizmerni predanosti glas- bi udeležencev, njihovih mentorjev in staršev. Glasbena šola Radlje ob Dravi pa vedno znova dokazuje, da je neprekosljiva v srčnosti in orga- niziranosti tekmovanja. Barbara Rozoničnik POKRAJINSKO ŠAHOVSKO EKIPNO TEKMOVANJE V MOZIRJU Vse ekipe pohvalile organizacijo dogodka DU Mozirje so zastopali (z desne): Hubert Golob, Franček Punčuh, Slavko Zavolovšek in Edi Stradovnik. (Foto: Ciril M. Sem) Šahovska sekcija Društva upoko- jencev (DU) Mozirje, ki jo vodi Hubert Golob, je 15. maja uspešno izved- la pokrajinsko šahovsko ekipno tek- movanje Pokrajinske zveze DU (PZ- DU) celjske regije. Tekmovanja se je udeležilo devet ekip, med njimi prvič ekipa iz Andraža nad Polzelo. Zmago je slavila ekipa DU Šentjur, vse eki- pe pa so izrazile zadovoljstvo nad or- ganizacijo dogodka, ki se je odvijal v Radegundi. Tekmovanja se je udeležilo de- vet ekip PZDU celjske regije. Prišli so šahisti iz Šentjurja, Celja, Sloven- skih Konjic, Žalca, Stranic, Prebolda, Ponikve pri Žalcu, Andraža in seve- lje, tretje mesto je zasedla ekipa DU Slovenske Konjice. Ekipo DU Mozir- je so zastopali Hubert Golob, Fran- ček Punčuh, Slavko Zavolovšek in Edi Stradovnik. Golob je izrazil upa- nje, da bi takšni dogodki k sodelo- vanju v njihovi sekciji spodbudili še druge mozirske upokojence z zna- njem šaha. Šahiste, ki so se pomerili v eki- pnem šahu, so na dogodku pozdra- vili župan občine Mozirje Ivan Su- hoveršnik, predsednica DU Mozirje Marija Franko in Dani Vovk, pred- sednik komisije za šport pri PZDU Celje. TG PLANINSKO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI Organizirali že 40. pohod na Travnik Pri spomeniku na Vahti (fotodokumentacija PD Ljubno ob Savinji) Planinsko društvo Ljubno ob Sa- vinji je tretjo majsko nedeljo orga- niziralo jubilejni, že 40. tradicionalni pohod na Travnik. Začetek pohoda je bil v Rastkah, od koder so se tisti, ki so se udeležili celotnega pohoda, odpravili proti končnemu cilju pri Ko- či na Travniku. Pot jih je vodila do kmetije Drgo- nik, kjer jim je gospodar pripravil okrepčilo. Za tem so krenili po goz- dni poti mimo spomenika na Vahti. Ustavili so se pri nekdanji partizan- ski bolnici Mrzle vode, kjer so čla- ni ljubenske organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje Sa- vinjske doline poskrbeli za proslavo. Govor je imel župan Železne Kaple Franc Jožef Smrtnik, ki se je poho- da udeležil s skupino svojih obča- nov. Pri Koči na Travniku so se neka- teri odločili za nadaljevanje vzpona do razglednega stolpa na Turnovki. Pri koči so se dežurni člani Pla- ninskega društva Ljubno ob Savi- nji potrudili, da so tako ali drugače postregli prav vsem, ki so iz različ- nih smeri svoje poti združili na is- tem cilju. Pohodniki, ki so svojo pot začeli v dolini, so se na Ljubno vrnili preko Malega Travnika in Zelenaka mimo kmetij v Primožu pri Ljubnem, kjer so bili pri Purkatu in Sedlšaku prija- zno sprejeti in postreženi. Franjo Atelšek da iz Mozirja. Zmagovalcem iz Šen- tjurja, ki so se z zmago uvrstili na dr- žavno prvenstvo, se je v šahovskem boju najbolj približala ekipa DU Ce- Savinjske novice št. 22, 31. maj 2019 20 Organizacije, Šport GORNIŠKI KLUB SAVINJSKE DOLINE Podelili Kocbekovo priznanje za leto 2018 Fran Kocbek je bil ustanovitelj Savinj- ske podružnice Slovenskega planinske- ga društva, njen prvi predsednik, planinski publicist, pedagog in botanik. Imel je po- membno zgodovinsko vlogo in zasluge za razvoj gorništva v naših krajih. Predsednik Anton Žunter (desno) je podelil Kocbekovo priznanje Jožetu Benediku. (Foto: Ciril M. Sem) Gorniški klub Savinjske doline je v sobo- to, 18. maja, organiziral pohod na Boskovec in krajšo slovesnost s podelitvijo Kocbekovega priznanja za preteklo leto v Mozirski koči. VZPON NA BOSKOVEC OTEŽEVALA MEGLA Udeleženci iz vse Slovenije so pot pričeli v Dol-Suhi in se po strmi planinski poti povzpe- li mimo kmetije Goličnik do Mozirske koče. Tu jih je čakalo okrepčilo in počitek. Najvztraj- nejši so pot, ki so jo oteževale megla in nekaj deževnih kapelj, nadaljevali po Severjevi poti do vrha Golt – Boskovca. Po vrnitvi so se ude- ležili slovesnosti, na kateri so podelili prizna- nje človeku, ki je s požrtvovalnim delom zaz- namoval gorništvo. PRIZNANJE V ROKE JOŽETU BENEDIKU Kocbekovo priznanje je podelil predsednik slovenske zveze gorniških klubov Anton Žu- nter. Prejel ga je Jože Benedik iz Gorniškega kluba Karavanke. Žunter je povedal, da je Be- nedik človek, ki je že vse življenje zaljubljen v gore. V njih je iskal in našel stvari, ki mu živ- ljenja sicer niso olajšala, so mu ga pa pog- lobila. »Je nepotešen iskalec lepote, ki hrepe- ni po odkrivanju neodkritega. Gore so ga na- učile skromnosti in ponižnosti, kajti tam se, za razliko od življenja v dolini, ne da uspeti z lažmi in blefiranjem,« je dejal Žunter, prepri- čan, da v gorah štejejo le vztrajnost, pogum in poštenje. Slovesnost je bil obogatena s kulturnim pro- gramom, ki so ga pripravili Ljudski pevci iz Luč. Marija Šukalo ZGORNJESAVINJSKI NOGOMETNI DERBI Za konec sezone remi brez zadetkov Igralci obeh ekip so prikazali izjemno borbeno igro. Tribune v mozirskem športnem parku so bile napolnjene do zadnjega sedeža. Tretji zgornjesavinjski derbi je bil tudi sklepno dejanje medobčinske članske li- ge Golgeter, ki deluje v okviru Medobčin- ske nogometne zveze Celje. Ekipi iz naše doline sta končali v sredini lestvice. Mozir- jani so z osvojenimi 32 točkami končali na 4., Ljubenci pa s 13 točkami na 6. mestu iz- med osmih ekip, ki so tekmovale v ligi. Tudi tretji zgornjesavinjski derbi med Nogo- metnim društvom Mozirje in Nogometnim klu- bom Ljubno, ki je potekal v mozirskem špor- tnem parku, je postregel z izjemnim vzduš- jem. Ponovno se je zbralo preko 500 gledalcev. Za razliko od prvih dveh tekem, na katerih so zmagali Mozirjani, se je zadnja končala z neod- ločenim izidom 0:0. MOZIRJANI ZAPRAVILI NEKAJ LEPIH PRILOŽNOSTI Domači varovanci Viktorja Uršnika so v prvem polčasu odločno napadali, a jim za- detka ni uspelo doseči. Gostujoča ekipa, ki ji je ob igrišču poveljeval trener Lenart Solar, je uspela odbiti vse napade. Med drugim je vra- tar Slatinšek ubranil nekaj izjemnih strelov Mozirjanov. ZASTRELJANA ENAJSTMETROVKA IN RDEČI KARTON V drugi polčas so domačini krenili še bolj odločno in si že po nekaj minutah priigrali enajstmetrovko, ki pa je Bezovnik ni uspel re- alizirati. Za nameček je bil nekaj minut kasneje še izključen in Mozirjani so bili primorani odi- grati tekmo le z desetimi igralci. Kljub igralcu manj so si uspeli pripraviti še nekaj priložnos- ti, kapetan Brinjovc pa je po izjemnem strelu stresel prečko. Nekaj priložnosti so si ustvarili tudi Ljubenci, a mreži se do zadnjega sodniko- vega žvižga nista zatresli. Tekst in foto: Primož Vajdl Savinjske novice št. 22, 31. maj 2019 21 Šport ULTRA KOLESAR ERIK ROSENSTEIN Prvi zmagovalec 350-kilometrske kolesarske dirke SloUltra Erik Rosenstein ni skrival veselja ob zmagi na težki preizkušnji. (Fotodokumentacija ER) Letos Dirke okoli Slovenije ne bo, zato se je Erik Rosenstein z Reči- ce ob Savinji udeležil prve izvedbe dirke z imenom SloUltra s startom in ciljem v ljubljanskem BTC Cityju. Organiziral jo je Marko Baloh in njegova ekipa. Na dirki je bilo treba premagati 350 kilometrov in 4.600 višinskih metrov. Erik je progo pre- magal v dvanajstih urah in petih minutah ter postal zmagovalec še ene ekstremne dirke. Trasa je tekmovalce vodila iz Ljubljane proti Gorenjski preko prelaza Vršič, po dolini Trente do Nove Gorice, Ajdovščine, Postojne, Cerknice in preko Rakitne nazaj v Ljubljano. Tekmovalci so startali v razmiku petih minut, vožnja v za- vetrju je bila prepovedana. PRVI DEL DIRKE SAME TEŽAVE »Pričakoval sem, da bo dirka zelo hitra, zato sem se odločil, da jo od- peljem s kronometer kolesom,« je po tekmi povedal prvi zmagovalec dirke Rosenstein. »Na pot sem se podal kot zadnji tekmovalec, in si- cer ob 5:30 uri. Takoj ko sem star- tal, se je zgodila težava, ker se mi je razrahljal nosilec na krmilu, kjer sem imel privijačeno navigacijsko napravo in prednjo luč. Tako sem jo popravljal vse do Jesenic, kjer sem s strani organizatorja prejel lepilni trak, da sem začasno rešil težavo. Seveda sem želel to zadevo uredi- ti med vožnjo, ampak mi je po preč- kanju železniškega tira padlo vse na tla. Pobral sem vse in potem končno uspel vse zalepiti med vožnjo,« je Erik pričel pripoved o zanimivi dirki. Z VRATOLOMNO VOŽNJO DO ZMAGE Sledila je naslednja težava, saj ga je navigacijska naprava peljala po gozdni poti in makadamu do re- ke, kjer je zapeljal v mehak pesek in naredil salto skupaj s kolesom in padel na hrbet. Pot ga je nato vo- dila preko mrzle, deroče reke, kjer je moral sestopiti s kolesa in nada- ljevati po očitno pravi poti. Sledilo je nekaj krčev in do prve časovne postaje si je pridelal 15 minut za- ostanka glede na prvega tekmo- valca. »Ampak se nisem predal. Vršič sem prekolesaril v zmernem, na- daljeval pa sem v močnejšem tem- pu in pridobival sekunde iz kilo- metra v kilometer vse do cilja. Po Vršiču večjih težav nisem imel. Na- slednjo kontrolno točko v Tolmi- nu sem prečkal kot drugi in z vra- tolomno vožnjo do Vipave prevzel vodstvo. Vreme nam ni bilo naklo- njeno, saj so nas spremljale nevih- te. Dirka je bila pravi ekstrem, cilj- no črto v Ljubljani sem prečkal kot zmagovalec v času 12 ur in 5 minut, s povprečno hitrostjo 28,6 kilome- trov na uro.« DIRKA BREZ SPREMSTVA Dirka je organizirana na način »self support«. Vso oskrbo (zrač- nice, hrano, pijačo) so si tekmo- valci morali priskrbeti sami oziro- ma jo oddati na časovnih postajah, kjer so jo ob prihodu lahko prevze- li. Spremstvo in kakršnakoli pomoč s strani druge osebe ni bilo dovo- ljeno. S strani organizatorja so do- bili načrt poti (Gpx traso), ki so jo vnesli v navigacijsko napravo, ki jim je kazala pot. Erika je na drugi polovici dir- ke pričakala družina, ki ga vedno podpira pri doseganju odličnih re- zultatov. Naslednja dirka, ki jo bo letos odpeljal, je evropsko prven- stvo v 12-urnem kolesarjenju, kjer je že dvakrat zapored osvojil na- slov evropskega prvaka. Štefka Sem DRŽAVNO PRVENSTVO GLUHIH V FUTSALU Kranjčani do naslova državnega prvaka Večni derbi med Mariborom in Ljubljano je v kategoriji gluhih in naglušnih nogometašev pripadel Ljubljančanom. (Foto: Benjamin Kanjir) V Športni dvorani Mozirje je bilo 22. maja državno prvenstvo v dvo- ranskem nogometu za gluhe. Eki- pe so na prvenstvo poslala štiri društva iz Slovenije, tudi velenjsko, ki je bilo gostitelj športnega dogod- ka. Po šestih tekmah je največ točk uspelo zbrati Kranjčanom, na dru- go mesto so se uvrstili Ljubljanča- ni, Velenjčani pa so bili tretji. ZA ORGANIZACIJO POSKRBELI VELENJČANI Nogometaše so zbrali v Društvu gluhih in naglušnih Maribor, Me- dobčinskem društvu gluhih in nag- lušnih Auris Kranj, Društvu gluhih in naglušnih Ljubljana in Medob- činskem društvu gluhih in nagluš- nih Velenje. Slednji so poskrbeli za organizacijo in nemoten potek tek- movanja. Domači župan Ivan Su- hoveršnik in sekretar Športne zve- ze gluhih Slovenije Anton Petrič sta zbranim zaželela dobre boje in veliko sreče. UVODOMA SEZNANJENI S PRAVILI Za korektnost in nemoten potek srečanj sta poskrbela sodnika. Pred začetkom turnirja, na katerem so ekipe igrale po sistemu vsak z vsa- kim, so se najprej seznanili s pra- vili. Sodnika sta svoja pričakova- nja igralcem posredovala s pomoč- jo prevajalca v znakovni jezik, ki ga gluhi in naglušni uporabljajo. Kljub temu sta imela med samimi sreča- nji veliko dela, da sta svoje odločit- ve posredovala igralcem. Tekme so bile zelo dobre, pred- vsem borbene in do konca ne- odločene. Športna igra z redkimi prekrški je navijačem ponujala obi- lo užitkov in zadovoljstva. Žoga je hitra, kakor so bili hitri napadi in obilo doseženih golov. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 22, 31. maj 2019 22 Šport, Kronika • TATVINA IZ PRIROČNE BLAGAJNE Mozirje: 22. maja je neznani storilec izkoristil nepazljivost usluž- benca na mozirski veterini in iz denarnice, ki je bila shranjena v pre- dalu, ukradel 200 evrov. Policisti za neznanim storilcem še zbirajo ob- vestila. • MOŠKI OBLEŽAL ZARADI VINJENOSTI Mozirje: 23. maja so bili policisti obveščeni, da v Mozirju pri sla- ščičarni leži neznani moški. Na kraju so ugotovili, da moški ne pot- rebuje zdravniške pomoči. Zaradi kršitve javnega reda in miru, bil je namreč vinjen, mu je bil izdan plačilni nalog. • ČELNO TRČENJE OSEBNEGA AVTOMOBILA IN TOVORNJAKA Ljubija: 23. maja ob 13.34 je prišlo v Ljubiji do čelnega trčenja oseb- nega in tovornega vozila, naloženega z delovnim strojem. Vzrok pro- metne nesreče je bila vožnja voznika osebnega avtomobila po nepra- vi strani cestišča. Po trku je tovorno vozilo skupaj s strojem obviselo na robu cestišča nad reko Savinjo. izvlekli tovorno vozilo z delovnim strojem. Zgornjesavinjski reševalci nujne medicinske pomoči (NMP) in zdravnik NMP Velenje so poškodo- vano osebo oskrbeli, nato je bila prepeljana v celjsko bolnišnico. Med odstranjevanjem posledic prometne nesreče je bila regionalna cesta Letuš–Mozirje zaprta za ves promet. • POSREDOVANJE S HELIKOPTERJEM Podveža: 24. maja ob 9. uri je v Podveži posredoval helikopter Slo- venske vojske v spremstvu dežurne ekipe helikopterske nujne medi- cinske pomoči Brnik in prepeljal poškodovano osebo v UKC Ljublja- na. Posredovali so zgornjesavinjski in velenjski reševalci NMP ter ga- silci PGD Luče. • OBA VOZNIKA POD VPLIVOM ALKOHOLA Nova Štifta: 25. maja se je v Novi Štifti zgodila prometna nesreča. 58-letni voznik osebnega avtomobila je vozil iz smeri Gornjega Gradu proti Kamniku. V križišču z lokalno cesto v Novi Štifti je pričel zavija- ti levo na stransko cesto in pri tem izsilil prednost 47-letnemu vozniku motornega kolesa. Voznik motornega kolesa je pričel zavirati, vendar zaradi neprilagojene hitrosti vozila ni mogel ustaviti in je trčil v des- ni bok osebnega avtomobila. Voznik motornega kolesa se je pri padcu hudo telesno poškodoval. Pri ogledu kraja prometne nesreče je bilo ugotovljeno, da voznik motornega kolesa ni uporabljal zaščitne čelade. Motorno kolo je vozil kljub temu, da nima vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih koles. Tako voznik osebnega avtomobila kot voznik motornega kolesa sta bi- la pod vplivom alkohola. Gasilci PGD Nazarje in Nova Štifta so kraj dogodka zavarovali, nudili pomoč reševalcem NMP pri oskrbi poškodovane osebe, odklopili aku- mulatorje, posuli vozišče z vpojnimi sredstvi ter vozišče očistili in nudi- li pomoč policiji pri usmerjanju prometa. Zoper voznika osebnega av- tomobila sledi kazenska ovadba, zoper voznika motornega kolesa ob- dolžilni predlog. OBVESTILO O ZAPORI CESTE Od 3. do 8. junija bo zaradi del na cesti popolna zapora ceste s Pav- ličevega sedla na avstrijsko stran. Posredovali so gasilci PGD Nazarje, ki so zavarovali kraj dogodka, začasno stabilizirali vozila, s tehničnim posegom iz osebnega vozila rešili ukleščenega voznika in odklopili akumulatorja na vozilih. Z vpoj- nim sredstvom so sanirali razlite motorne tekočine, nato pa s special- nim vozilom zasebnega vlečnega podjetja stabilizirali in na cestišče (Fotodokumentacija PGD Nazarje) EVROPSKO KLUBSKO POKALNO TEKMOVANJE V ATLETIKI NA FINSKEM Mihalinčeva pometla s konkurenco Maja Mihalinec je zmagala tako v teku na 200 kot na 100 metrov. (Fotodokumentacija MM) Atleti in atletinje Atletskega društva Mass Ljubljana so v so- boto, 25. maja, nastopili na evrop- skem klubskem pokalu v finskem Tampereju v skupini B. Dekleta, med njimi tudi Mozirjanka Maja Mihalinec, so prepričljivo zma- gala in si s tem zagotovila nastop v skupini A. Moški so se v skupni uvrstitvi morali zadovoljiti z dru- gim mestom. SLAVILA TUDI V ŠTAFETI Mozirjanka je pometla z vso konkurenco tako v teku na 200 kot na 100 metrov. Na 200 m je s časom 23,48 za slabe pol se- kunde zaostala za normo za sve- tovno prvenstvo v Dohi. Razdaljo 100 m je pretekla v času 11,62. Bi- la je tudi del zmagovalne ekipe, ki je slavila v štafeti 4 x 100 m. ZELO ZADOVOLJNA Z REZULTATI »Pogoji za tekmovanje niso bi- li dobri, bilo je okoli 10 stopinj in deževno, pihal je veter v prsa. S svojimi rezultati sem za prvo tek- mo v sezoni zelo zadovoljna. Po več kot dveh letih sem zopet tek- la 200 m. Tako hitro sezone še ni- koli nisem otvorila, zato se že ve- selim prihodnjih tekmovanj,« je svoj nastop ocenila Mihalinčeva. Marija Šukalo IZ POLICIJSKE BELEŽNICE Savinjske novice št. 22, 31. maj 2019 23 Zahvale, Oglasi Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in prababice Ane ZAMRNIK 11. 12. 1947 – 1 5. 5. 2019 iz Konjskega vrha, Luče se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih in jo v tako velikem šte- vilu pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo patru Karlu Gržanu za tolažilne besede, pevcem, praporščakom ter pogrebni službi Morana. Vsi njeni Kogar imaš rad, nikoli ne umre, samo tako daleč, daleč je. V SPOMIN Vidi ORLOVIĆ 30. 5. 2019 mineva 4. leto, odkar se je od nas poslovila naša mama Vida. Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prižgete svečko ali postojite ob njenem grobu. Biserka in Branka z družinama Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. M. Kačič ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Stanislav FALE 4. 8. 1933 – 18. 5. 2019 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem. Hvala za darovane svete maše, cvetje in sveče. Prisrčna hvala lovcem za lepo opravljeno slovo. Hvala cerkvenim pevcem, ro- gistom, govornikoma in gasilcem. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju in patronažni služ- bi ZD Nazarje. Iskrena hvala patroma Viliju in Ambrožu ter g. župniku Ivanu Še- lihu. Žalujoči vsi njegovi Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina. Savinjske novice št. 22, 31. maj 2019 24 Za razvedrilo (Foto: MŠ) »ZARADI DEŽJA PRELOŽENO«, TOKRAT TEK Športni novinar na nacionalki Saša Jerković je mozirsko atleti- njo in udeleženko olimpijskih iger Majo Mihalinec na težko doča- kani otvoritvi vadbenega poligona na mozirskem sejmišču vprašal, če bi se z županom Ivanom Suhoveršnikom pomerila v teku do kon- ca sejmišča. Z vprašanjem ji je izvabil smeh na obraz in njen odgovor je bil takoj pritrdilen. Kaj hitro se je oglasil še župan in dejal, da lahko to storijo v lepem vremenu in seveda, da bo on hitrejši. Kdo ve, mor- da do tega tekmovanja celo kdaj pride, Jerković pa poskrbi, da bo šel dogodek v živo na prvem programu TV Slovenija. HITRO POJEST', DA SE NE POKVARI Rudi Krsnik, predsednik Združenja izdelovalcev zgornjesavinjske- ga želodca ob prerezu šestmetrskega želodca: »Tale velikan je enako solzen ob prerezu, kot so vsi tisti mali želodci na letošnjem ocenjeva- nju. Upam samo, da je tako dober, kot je velik.« KDOR ZNA, PA ZNA Vinski viničar občine Mozirje Mihael Fajfar, ki ima v Kolovratu (Ljubija) vinograd s preko tisoč trsi, je imel pred kratkim v gosteh in na ogledu kleti v Slatini vinsko kraljico Slovenije Meto Frangež. Tudi ona se dobro spozna na vinogradništvo, zato jo je nadvse zanimalo: »Miha, povejte mi, od kod vam kar pet zlatih medalj ob letošnji oce- nitvi v Šmartnem na Paki? Ali pa znak kakovosti za trikrat zaporedno zlato medaljo za dišeči traminec pozne trgatve na Dobrotah sloven- skih kmetij na Ptuju?« Vinogradniški lisjak pa se je le zvito namuznil. (Foto: BK) (Foto: MŠ) (Foto: JM) Savinjske novice št. 22, 31. maj 2019 25 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 23. številki SN 2019 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Križanka, Oglasi OBVESTILO OGLAŠEVALCEM Zahvale, v spomin in čestitke za objavo v tekoči številki sprejema- mo do torka do 15. ure. Lahko jih pošljete po navadni ali elektron- ski pošti na trzenje@savinjske.com s podatki naročnika, ali prinese- te osebno. Naročniki Savinjskih novic imajo 15-odstotni popust. Po te- lefonu sprejemamo samo morebitne rezervacije, ne pa vsebin za ob- jave. Dodatne informacije in cenike najdete na savinjske.com pod ru- briko Za bralce. Uredništvo Savinjske novice št. 22, 31. maj 2019 26 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Petek, 31. maj ob 8.30. Ribiški dom Ljubno Dan za Savinjo ob 13.30. Ribiški dom Ljubno Osrednja prireditev ob tednu gozdov ob 18.00. Center Rinka Solčava Predavanje Jožeta Strmčnika ob 19.00. Galerija Štekl Odprtje razstave učencev fotografskega krožka OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad Moj svet ob 19.00. Cerkev Marije Snežne v Solčavi Nastop učencev in učiteljev Glasbene šole Nazarje Sobota, 1. junij ob 8.30. Mostni graben (Potok) Europa Donna – potepanje po pobočjih Črete ob 10.00. TIC v Logarski dolini Pohod do oglarske kope pri Domu planincev ob 12.00. Pri Domu planincev v Logarski dolini Tradicionalno srečanje oglarjev Slovenije ob 14.00. Športno rekreacijski center Laze 29. tradicionalni turnir za kip sv. Florjana ob 20.00. Župnijska cerkev v Mozirju Dobrodelni koncert Nedelja, 2. junij ob 9.00. Koča v Matkovem kotu Tradicionalni pohod na Matkov škaf ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma: ND Mozirje – NK Vransko (ml. dečki) Ponedeljek, 3. junij ob 19.30. Dvorana Kulturnega doma Mozirje Tečaj impro gledališča za vse z gledališkimi ambicijami Torek, 4. junij ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 17 .00. Kulturni dom Mozirje Pohod na Lepenjivski Triglav ob 18.00. Dvorana Kulturnega doma Mozirje Tečaj impro gledališča za vse od 14. do 20. leta starosti Sreda, 5. junij ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico ob 18.00. Dvorana kulturnega doma Mozirje Tečaj impro gledališča (od 20. do 50. leta) Četrtek, 6. junij ob 18.00. Dvorana kulturnega doma Mozirje Tečaj impro gledališča za vse od 50. do 90. leta starosti ob 18.00. Dvorana Glasbene šole Nazarje 12. nastop učencev ob 18.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Povezava staršev in otrok v energetskem smislu - interaktivna družinska delavnica Napovednik dogodkov ◊ NOVO! JAJCEMAT V MOZIRJU (Pri peku) Domača jajca iz kmetije Molice-Luče. 24/7 Brigita Moličnik Krnica 16, 3334 Luče 070 741 882 ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa os- tala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče ◊ Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov! gsm: 041/688-094. Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ VZDRŽEVANJE STAVB Manjša krovska in kleparska dela, čiščenje žlebov, obnove mansard, izolacije, sestavljanje pohištva, polaganje podov, hi- šniške storitve. Ivan Štiglic 041/710-873 Vzdrževanje stavb Ivan Štiglic sp, Radmirje 115, 3333 Ljubno ob Savinji ŽIVALI – PRODAM Prodam prašiče, najboljše mesnate pasme za dopitanje na večjo težo, Fi- šar; gsm 041/619-372. Prodam prašiče domače vzreje, raz- ličnih tež, Andrejeva kmetija; gsm 031/509-061. Prodam dva bikca, siva, stara 5 in 1 teden; gsm 041/800-845. Prodam prašiče 30 – 200 kg, možna dostava; gsm 031/223-484. Prodam bikca, starega 4 mesce; gsm 041/827-658. Prodam teličko ls/lim, staro 7 dni; gsm 041/976-153. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopita- nje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. Kupim bikca 130 – 150 kg, mesni tip; gsm 041/783-987 . Kupim bikca ali teličko mesne pa- sme, starega do 1 mesec; gsm 041/226-251. VOZILA – PRODAM Prodam ford mondeo, l. 2010, 119.000 km, 2. lastnik, dobro oh- ranjen, redno servisiran; gsm 040/727-552. Prodam subaru legacy station 2,0 4WD, l. 1997, 308.000 prevoženih km; gsm 041/818-924. Prodam golf tdi, bluemotion, kara- van, črn, 265.000 km, l. 2009, cena 3.800,00 eur; gsm 041/387-171. Prodam ww golf 4, 4x4, letnik 2000, diesel 1.9 tdi, cena po dogovoru; gsm 031/772-259. DRUGO – PRODAM Prodam cepljena bukova drva, dolžine 33 cm, možna dostava; gsm 041/510- 219. Prodam zelo lepo ohranjen jogi 90x200, visok 22 cm, za 30 eur, kličite popoldan; gsm 031/346-145. Balirko za kockaste bale prodam, 1.500 eur; gsm 068/629-910. Prodam strešne krajnike – sulm ton- dach, leve+desne (20+20 kom), en- guba rdeča; gsm 040/233-421. Prodam cisterno 1.900 l, peč sime in gorilec; gsm 040/492-894. Prodam štiri palete suhih bukovih drv, dolžine 25 cm; gsm 031/699-233. Prodam litoželezno peč z gorilcem za pelete in zalogovnik 400 l, bojler za sa- nitarno vodo 300 l; gsm 031/699-233. Prodam seno v kockah; gsm 051/207- 273. Traktor zetor 5011, l. 83, ohranjen, pro- dam; gsm 031/622-815. Peč za centralno ogrevanje na se- kance in polena, 25 kw, rabljena 3 sezone, prodam; gsm 041/441-702. Belo vino zelo kvalitetno in okusno, z dostavo, ugodno prodam; gsm 051/654-427 . Peter. Suho seno v balah prodam; gsm 051/371-690. DRUGO – KUPIM Kupim traktor štore, zetor, univer- zal ter ostale traktorje, dobro plači- lo; gsm 030/419-790. NEPREMIČNINE Oddam sobe v najem (v občini Mozir- je); gsm 041/280-005. Savinjske novice št. 22, 31. maj 2019 27 Oglasi Savinjske novice št. 22, 31. maj 2019 28 Oglasi