SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZKS LJUBLJANA-CENTER
Poudarek
organiziranosti in izobraževanju
Na svoji sedmi seji se je pred dne\i sestala občinska kon-ferenca Zveze komunistov Ljubljana Center. Delegati so obrav-navali poročilo o uresničevanju družbene vloge in krepitve Zve-ze komunistov v boju za razvoj socialističnih samoiipravnih od-nosov v pbčini LjubljanaOnter in predlog akcijskega progra-ma obeinske organizacije ZK Ljubljana-Center za uresničevanje sklepov pete seje centralnega komiteja ZK Slovenije.
V poročilu je bilo poudarjeno, da je bila že med pripravami na peto sejo CK ZKS izdelana v občinski ZK ocena organiza-cijskih idejnopolitičnih in kadrovskih razmcr v občini. Prav ta-ko je o teh vprašanjih razpravljala že večina osnovnih organi-zacij, aktivov in svetov ZK, poleg tega pa je bifo podanih veli-. ko prcdlogov za čimbolj dosledno iapvajanje sklepov 5. seje CK tudi na seminarju za sekretarje osnovnih organizacij v Centru.
Predvsem pa je, poleg- obravnave poročila, pomembna ob-ravnava akcijskega programa za tekoče leto. Ob tem je bilo po-udarjeno, da omenjeni akcijski program samo podrobneje raz-členjuje in konkretizira naloge na osnovi sklepov pete seje CK in to glede na nekaterc značilnosti in probleinc, ki izhajajo iz velikosti in strukture organizacije ZK v Centru,
Na seji, ki se jo je kot gost. udeležil tudi sekretar mestne konference ZK, Vinko Hafner, so bile tako na poročilo, še bolj pa na program dane nekatere pripomb« in dopolnila s strani delegatov, članov konference.
Sedaj je v Centru ustanovlje-nih 360 osnovnih organizacij, v katere je vključeno preko 8.500 članov Zveze komunistov. Pred (Jbčinsko organizacijo pa stoji naloga, ki ni lahka, usta-noviti osnovne organizacije še v tistih temeljnih sredinah, kjer jih do sedaj še ni. Tu pa stoji konferenca pred netnajh-nim problemom. Proces ustav-nega konstituiranja namreč v Centru še ni popolnoma kon-čan in se tako vsakodnevno porajajo nove temeljne organi-zaoije združenega dela, za ka-tere pa se v veliki ve6ini pri-merov niti ne ve, da so se kon-stituirale.
Naslednja naloga, izhajajoča iz programa, je uvrščanje že obstojedih osnovnih organiza-cij, saj je za nekatere ugotov-ljeno, da v resnioi delujejo le formalno. Pomembna je tudi krepitev delovanja svetov ZK v krajevnih skupnostih, pove-čevanje njihove samoiniciativ-nosti pri razreševanju pred-vsem tekoče problematike, trd-nejša organizacijska povezava teh svetov z osnovnimd in ob-činsko   organizaoijo.   Obftinska
konferenca stoji namreč pred dejstvom, da sama ne more več neposredno vzdrževati stal-nih in neposrednih stikov z vse-mi osnovnimi organizacijami in prav zato je potrebno doseči večjo akcijsko usposabljenost svetx)v ZK.
Ob tem je tovariš Vinko Haf-ner menil, da bi bilo potrebno razmisliti tudd o konstituira-nju terenskih komitejev in konferenc, ki naj bi občinsko konferenco razbremenile dolo-čenega dela, prav tako pa ak-cije bolj neposredno vodile na terenu. Za podobne obHke naj bi se odlodili tudl v velikih se-stavljenih organizacijah zdru-ženega dela, predvsem, ker v njih osnovne organizacije raz-rešujejo mnoga ista ali podob-na vprašanja.
Ob pregledu delovanja član-stva je bilo ugotovljeno, da nekateri še vedno niso nikjer vključeni v družbenopolitično delovanje niti v okviru svojih organizacij in, kar je še po-membneje, ne v družbenopoli-tičnih organizacijah in ne v samoupravnih organih. Poleg tega pa je še vedno precej čla-
nov", ki zaradi preobremenjeno-stl svojega dela ne zmorejo več opravljati tako, kot bi bi-lo potrebno. Tako je ena od nalog osnovnih organizacij, da pri svojem članstvu dosežejo enakomerno porazdelitev fiink-cij in zadolžitev. Ob tem pa morajo zaostriti tudi odgovor-nost pri izvajanju zadanih na-log. Da bi to zagotovili, naj bi občasno v osnovnih organizaci-jah posamično obravnavali de-lovanje vsakega njenega člana.
Za poglobljeno delovanje vseh članov ZK je potrebno usposobdti tudi sdstem samoizo-braževanja članov, poleg tega pa ustvariti za to ustrezne po-goje. Tako je bila dana suge-stija, da naj bi se v to vklju-fiila tudi interna glasdla in gla-sila  delovnih   organizacij   vsaj
z objavljanjem spiska Uteratu-re ter tudi uvedba internili knjižnic z ustreznimi gradivi.
Dalje so bile iznešene tudd sugestije za izboljšanje eviden-ce kadrov. Sedanji način, na mestnem nivoju, delovanju ZK, predvsem občinskih konferenc, ne ustreza. Izražena je bila tu-di zahteva po večjem vplivu ZK y okviru družbendh orga-nizacij, saj so le-te pomemben družbeni mobilizator in smer-jalec predvsem mladine.
Konferenca je v zaključku sklenila, da bo ob polletju po-novno analizirala svoje delo jn delo osnovnlh organizacaj in to predvsem s področij, ki jih ak-cijski program obravnava kot najpomembnejše.
M. J.