Boj za pravico. Zaveza kot po svojih pravilih poklicana branilka moralnih in materialnih koristi in pravic avstrijskega jugoslovanskega uciteljstva priobčuje v naslednjem pritožbo, ki jo je vložil na c. kr. upravno sodišče na Dunaju tovariš Radoslav Knaflič, nad- učitelj v Dobjem, ker )e bil iz službenib ozirov tjakaj prestavljen iz Gorice (Štaj.). Zaveza, ki je v tej zadevi storila v interesu preganjanega tovariša vse možne in dopustne korake, objavlja pritožbo iz dveh razlogov: 1. da bosta vse slovensko učiteljstvo in vsa javnost o dogodku poučena in 2. da bo iz tega slovensko učiteljstvo črpalo pogum, kako se naj tudi vsakdo sam brani pred nezakonitim ravnanjem šolskih oblasti z nami ter da naj ne uklonemo z duhom, četudi moramo prenašati turške razmere! Pripominjamo še, da je pritožba pisana v slovenskem jeziku, ker ima naša beseda tudi na najvišjo pravno inštanco svoboden vstop. Pritožba, ki bomo seveda o nje uspehu poročali, slove tako-le: Visoko c. kr. upravno sodišče na Dunaju. Proti odloku c. kr. naucnega ministrstva z dne 17. d#c. 1912, broj 54.613 — priloga A — intimovanemu mi z ukazom okrajnega šolskega sveta Kozjanskega z dne 31. dec. 1912, broj 926, sprejetemu od mene po šolskem vodstvu v Dobju dne 3. jan. 1913 se pritožujem, rekoč: 1. C. kr. deželni šolski svet Štajerski me je bil s svojim ukazom z dne 17. sept. 1912, broj 3 1050/5 12, sporazumno z deželnim odborom, kakor on trdi, v smislu zakona z dne 25. febr. 1888, dež. zakonika broj 15, iz službenih ozirov premestil v enaki službeni lastnosti kot nadučitelja s trirazredne ljudske šole na Gorici v Gornjegrajskem okraju na štirirazrednico v Dobje v Kozjanskem okraju — priloga B 2. To premeščenje je ces. kr. deželni šolski svet Stajerski izvršil v protislovju z zakonitimi določbami torej nezakonito; zakaj v tozadevnem zakonu z dne 25. febr. 1888, dež. zakonika broj 15, ni najti nikjer nobene določbe, po kateri bi smel c. kr. deželni šolski svet katero učiteljsko osebo, tem manje šolskega vodjo, prestaviti po lastnem preudarku iz službenih ozirov. Obratno! V tem zakonu se nahaja v njegovem 15. § določba, da more deželni šolski svet premeščenje iz službenih ozirov izvršiti: a) na predlog pristojnega okrajnega šolskega sveta, oziroma ia utemeljeno, od pristojnega okraj51skega sveta podpirano prošnjo doJga učitelja. V mojem slučaju pa ni niti pristojni okrajni šolski svet Gornjegrajski na pod- lagi sejnega sklepa nobenega tozadevnega predloga stavil, tudi nisem sam za premeščenje prosil. Imenovani c. kr. deželni šolski svet je v mojem slučaju neopravičeno ravnal z menoj tako, kakor da je bila nad menoj izrečena disciplinarna kazenska razsodba; zakaj le v tem slučaju mu pristoja v smislu določb § 15. zakona z dne 25. febr. 1. 1888 neomejena pravica, učiteljske osebe prestavljati po lastnem preudarku. Ker pa ni bila nad menoj izrečena nobena kazenska razsodba, niti nisem bil v nobeni disciplinarni preiskavi, je jasno, da me je c. kr. deželni šolski svet prestavil iz vzrokov, ki bi ne smeli biti merodajni in je torej s svojim tozadevnim sklepom kršil zakon. Kolikor sem mogel doznati, je on to nezakonito premeščenje odredil na neutemelj sno pritožbo c. kr. politiške ekspoziture v Mozirju, oziroma ces. kr. namestnije v Gradcu, ki si je krivo doraišljala, da bo z mojim premeščenjem onemogocila politiški občini Kokarje izvrševanje sklepov občinskega odbora glede zakonite ravnopravnosti slovenskega jezika in da bodo potem obmolknile tudi njene odločne zahteve, naj se državni in deželni uradi ravnajo po določbah člena XIX. državnega osnovnega zakona z dne 21. dec. 1. 1867., državnega zakonika broj 142. Pri tej obcini sem bil namreč cpravljal službo občinskega tajnika skozi 8 let ter sem kot obcinski uradnik izvrševal po županovem naročilu tozadevne sklepe občinskega odbora. Govori pa se tudi, da je za moje premeščenje baje delovala politiška slovenska Ijudska stranka, dasi se nisem nikdar podajal na polje agitacije proti njej. Naj si bo kakor hoče, c. kr. deželni šolski svet nima nili pravice niti dolžnosti, služiti neutemeljenim in nezakonitim zahtevam vladnih organov, oziroma politiških strank, temveč je njegova dolžnost, gledati na korist šolstva in uSiteljstva v deželi, se ravnati vedno le po šolskih zakonih, oziraje se na določbe državnega osnovnega zakona z dne 21. dec. 1. 1867., drž. zakonika broj 142. S svojim nezakonitim ravnanjem je c. kr. deželni šolski svet pokazal onim mnogobrojnim učiteljskim osebam, ki bi rade prišle v drug kraj, a tega potom prošnje ne morejo doseči, priraerno pot, naj se podajo dovoljenim načinom v borbo proti politiškim oblastim za zakonito ravnopravnost slovenskega jezika, oziroma naj nastopijo kot državljani proti slovenski ljudski stranki, saj smejo potem z ozirom na moj slucaj utemeljeno upati, da jih bo c. kr. deželni šolski svet sporazumno z deželnim odborom na uslugo tej politiški stranki, oziroma vladnim organom na racun davkoplačnikov prej ali slej prestavil v drug službeni kraj. Take persekucije bi spravile šolstvo in učiteljstvo v deželi in državi v neznosen položaj. 3. Proti nezakonitemu ukazu deželnega šolskega sveta z dne 17. septembra 1912, broj 3 1050/5 12, je vložil krajni šolski svet na Gorici eno pritožbo na c. kr. naučno ministrstvo po odvetniku dr. V. Kukovcu v Celju, a drugo z dne 19. oktobra 1912, broj 120, neposredno brez odvetniškega posredovanja, a eno sem vložil jaz podpisani pritožitelj. C. kr. naučno ministrstvo pa je vse tri pritožbe z izpodbijanim odlokom zavrnilo. Razlaganje izpodbijanega odloka, da nisem s premeščenjem iz službenih ozirov nicesar utrpel na svojih službenih dohodkih, je istinito, toda njegova trditev, da sme c. kr. deželni šolski svet takšno premešcenje izvršiti po lastnem preudarku, je v kričečem nasprotju z dolocbami § 15. zakona z dne 25. februarja 1888, dežel. zakonika broj 15, ki vendar jasno in določno naštevajo pogoje, kdaj sme ces. kr. deželni šolski svet premeščenje iz službenih ozirov po lastnem preudarku izvršiti. V mojem slučaju ni bil podan nobeden teh pogojev, zato je c. kr. deželni šolski svet obenem kršil tudi pravice okrajnega šolskega sveta Gornjegrajskega, saj ga je kot merodajno šolsko oblast neopravičeno izključil iz sodelovanja -lastnega preudarka" in je obenem kršil tudi moje učiteljske in državljanske pravice; zakaj onemogociUmi je s silo bivati v kraju, v katerem sem hotel še nadalje izvrševati svoj učiteljski poklic in službo občinskega tajnika. 4. Kakor je iz pritožbe krajnega šolskega sveta na Gorici z dne 19. oktobra 1912, broj 120, na c. kr. naučno ministrstvo razvidno, je ces. kr. deželni šolski svet s svojim nezakonitim ravnanjem provzročil gmotno škodo tudi šolski obcini na Gorici. Predlagam, naj se blagovoli ta pritožba rekvirovati. 5. Iz moje prošnje na ces. kr. deželni šolski svet z dne 5. nov. 1912 in iz dopolnjujoce naknadne prošnje z dne 2. febr. 1913 je razvidno, da mi je c. kr. deželni šolski svet s svojim nezakonitim ravna- njem provzročil mnogo gmotne škode in velikih selitvenih troškov, kakor sledi: a) za onemogočeno mi uživanje moje lasti in postranskih zaslužkov na Gorici v vsakoletnem znesku 900 K. b) enkratno škodo 194#46 K. c) s selitvijo združenih troškov 927'77 K. d) izguba 6°/0 obresti od vsote 92777 kron od dneva preselitve. Predlagam, naj se blagovolita obe zgoraj omenjeni prošnji z vsemi prilogami vred rekvirovati od c. kr. deželnega šolskega sveta. Provzročili so se mi toliko večja gmotna škoda, oziroma vecji selitveni troški in mnogo napornega nujnega dela, ker mi je bilo glasom priloge B ukazano službo v Dobju nastopiti že 1. oktobra 1912, a sem dekret sprejel dva dneva pozneje, t. j. dne 3. oktobra 1912. Ako bi bil c. kr. deželni šolski svet zakonito ravnal, t. j. ako bi si bil on prej od okrajnega šolskega sveta Gornjegrajskega izposloval tozadevni predlog, potem bi bil on odgovoren le za moje službene dohodke in za moje selitvene troške, in sicer za poslednje le v oni mei-i, ki je v naredbi c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 18. decembra 1904, broj 14.408, določena. Ker se pa on ni držal določb zakona z dne 25. februarja 1888, ga smatram v smislu dolocb državljanskega zakonika odgovornega a) za vse dokazane resnične selitvene troške brez ozira na mero ravnokar naštete naredbe, b) za vse svoje izvenslužbene dohodke na Gorici in c) sploh za vso provzročeno mi škodo. 6. Krajne šolske razmere na Gorici niso zahtevale, naj bi se jaz drugam premestil, temveč one so zahtevale uprav nasprotno, naj bi jaz še nadalje tam ostal, kar je razvidno a) iz zapisnikov vsakoletnega uradnega nadzorovanja šole na Gorici po ces. kr. okrajnem šolskem nadzorniku, ki vsebujejo zadovoljivo kvalifikacijo. Predlagam, naj se blagovolijo ti zapisniki rekvirovati; b) iz ekspresne prošnje krajnega šolskega sveta na Gorici na ces. kr. deželni šolski svet, naj sklenjeno premestitev prekliče ali vsaj odloži tako dolgo, da se na Gorici urede šolski stavbeni računi — priloga C — c) iz dveh pritožb krajnega šolskega sveta na Gorici proti tozadevnemu ukazu c. kr. deželnega šolskega sveta na c. kr. naučno ministrstvo — priloga D — d) iz javne zahvafle obcinskega odbora Kokarskega in krajnega šolskega sveta na Gorici, priobčene mi povodom moje preselitve v Dobje v štirih slovenskih časopisih in e) iz priloge C, priložene moji prosnji na c. kr. deželni šolski svet z dne 5. nov. 1912, oziroma z dne 2. februarja 1913 za povrnitev selitvenih troškov in za povračilo provzročene mi gmotne škode, v kateri je uradno potrjeno, da me je bila politiška občina Kokarje, ki je obenem šolska občina za Gorico, v letu 1911 zbog mojih zaslug za šolo in občino imenovala svojim častnim ^občanom. 7. Čutim se dolžnega se zoper izpodbijani odlok pritožiti na visoko ces. kr. upravno sodišče, a) da dokažem visoki ces. kr. naučni upravi, da je ona v tej zadevi v pravni zmoti, naj bi spoznala, da je v veliki koristi ne samo slovenskega, temveč tudi vsega avstrijskega ljudskega šolstva in učiteljstva in da je nujno potrebno, naj se šolske oblasti v vseh slučajih točno drže zakonov, sicer bodo v deželah in državi ustvarjale nered, ki vodi navzdol in zbuja upravičeno nezadovoljnost in nevoljo proti predstojnikom ter ustvarja pogoje upora. Višji morajo biti svojim podrejenim vzor pravicnosti in spoštovanja zakonov; zakaj pravičnost je podlaga države; b) da obvarujem svojo družino in sebe ter v danih slučajih tudi učiteljstvo pred škodo in krivico; c) ker se čutim kot učitelj ne samo podložnika šolskih oblasti in c. kr. državne naučne uprave, temveč tudi zavednega uda v verigi šolske organizaoije v deželi in se kot državljan slovenske narodnosti zavedam ne samo svojih stanovskih dolžnosti, temveč tudi svojih uciteljskih in državljanskih pravic ter ne morem prenašati, da bi se z menoj in sploh z učiteljstvom nezakonito ravnalo. Obracam se torej na visoko ces. kr. upravno sodišče kot na visokega čuvaja zakonov v državi za odpomoč, proseč: Visoko c. kr. upravno sodišče blagovoli po izvršeni javni ustni obravnavi za pravo spoznati: 1. Izpodbijani odlok c. kr. naučnega ministrstva se kot v zakonu neutemeljen razveljavi. 2. C. kr. deželni šolski svet štajerski je s svojim sklepom z dne 17. sept. 1912, broj 3 1050/5 12, a c. kr. naučno ministrstvo je s svojira izpodbijanim odlokom kršilo določbe zakona z dne 25. februarja 1888, deželnega zakonika broj 15. 3. C. kr. deželni šolski svet štajerski je dolžan meni podpisanemu pritožitelju v smislu določb državljanskega zakonika iz deželnega šolskega zaklada nakazati: a) ugotovljeni znesek kot povračilo vseh dokazanih, oziroma samo ob sebi umevnih troškov selitve brez ozira na mero naredbe štajerskega deželnega šolskega sveta z dne 18. dec. 1904, broj 14.408; b) ugotovljeni znesek s premestitvijo mi enkrat za vselej prizadete ter dokazane, oziroma samo ob sebi umevne gmotne škode; c) dokazane vsakoletne odhodke na mojih izvenslužbenih dohodkih na Gorici v obliki vsakoletne osobne doklade, začenši z dnevom moje preselitve, t. j. z 20. oktobrom 1912, tako dolgo, dokler me zakonito ne premesti iz službenih ozirov v kateri drugi, meni ugajajoči službeni kraj z enako visokimi izvenslužbenimi dohodki, d) vse troške pričujoče pritožbe ter e) 6°/o obresti po meni za selitev v gotovini izplačanih zneskov, oziroma odvzetih mi postranskih dohodkov. Dobje, pošta Planina — Štajersko, dne 16. svečna 1913. Radoslav Knaflie, naducitelj.