vzgoje Področja 38 Vzgoja, september 2020, letnik XXII/3, številka 87 V prispevku je predstavljen ples kot oblika dela z učenci s posebnimi potrebami. Opisano je delo s skupino mladostnikov v posebnem programu vzgoje in izobraževanja. Med to dejavnostjo smo spoznali, da ples pozitivno vpliva na osebnostni razvoj učencev. Učenci s posebnimi potrebami in ples Mateja Žvokelj Kostanjevec, prof. defektologije, je učiteljica glasbene umetnosti na OŠ Helene Puhar v Kranju. Ima 24 let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja. Posebni program vzgoje in izobraževanja V posebni program vzgoje in izobraževanja so vključeni učenci z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. Program obsega 6 stopenj, ki trajajo po tri leta. Mladostniki, ki obiskujejo posebni program vzgoje in izobraževanja, lahko ostanejo na šoli s prilagoje- nim programom do dopolnjenega 26. leta starosti. Pri svojem delu z učenci s posebnimi potrebami že vrsto let opažam, da glasba, gibanje in ples pozitivno vplivajo na vedênje ter obnaša- nje otrok in mladostnikov. Ker tudi mene veseli ples, sem se odlo- čila, da učencem ponudim tovrstno izbirno vsebino. V posebnem programu vzgoje in izobraževanja sta predvideni 2 uri izbirnih vse- bin tedensko. Učenci si glede na svoje želje izberejo izbirni vsebini, v kateri se vključijo. Pri načrtovanju letne priprave sem se morala najprej odločiti, ka- tero plesno zvrst bom poudarila. Odprtost učnega načrta pri tej izbirni vsebini učitelju omogoča določeno stopnjo avtonomije, hkrati pa odgovornost za učinkovito prilagajanje ciljev in vsebin posameznim učencem glede na njihove psihofizične sposobnosti. Ples v šoli zato ni le gibalni proces, pač pa se v njem prepletajo čustveni, razumski, socialni in vrednostni vidiki, seveda pa tudi umetniški vidik ni zanemarljiv. Namen plesne dejavnosti kot iz- birne vsebine je navajanje učencev na redno gibalno-plesno dejav- nost, ki predstavlja protiutež šolskemu delu in sedenju ter učen- cem omogoča sprostitev in dobro počutje. Ples Na plesnem področju se mladostnikom z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju velikokrat ponuja neprimerne ali pre- težke plesne vsebine. Otroški plesi za mladostnike niso primerni, pri izvedbi popularnih ali izraznih plesov pa učenci niso suvereni in zaradi svojih gibalnih posebnosti ne izgledajo prepričljivo. Iskala sem zvrst, ki bi jim ustrezala, da bi bila izvedba plesa kljub omeje- nim telesnim zmožnostim estetsko lepa. Med svojim strokovnim iz- obraževanjem sem se srečala z Bachovimi cvetnimi plesi, pri katerih prevladujejo preprosti gibi, pleše pa se na ljudsko glasbo različnih evropskih narodov. Bachove plese sem izvajala pri izbirni vsebini, za krajšo sprostitev učencev. Učenci so jih z navdušenjem sprejeli. Pritegnila jih je ljudska glasba (čeprav večinoma tuja), preprosto gi- banje učencev pri plesu pa je bilo presenetljivo usklajeno. Predpostavljala sem, da bi morali biti mladostnikom naša ljudska glasba in plesi še bolj blizu. Tako sem pri JSKD opravila seminar za vodjo otroške folklorne skupine, kjer sem spoznala zakladnico slo- venskih ljudskih plesov. Izbrala sem nekaj slovenskih ljudskih ple- sov, ki so se mi zdeli dovolj enostavni za moje učence, in jih pričela poučevati v okviru izbirne vsebine ples. Rezultat je bil spodbuden. Enostavnih plesnih figur se je večina učencev naučila brez večjih Foto: arhiv Mateje Žvokelj Kostanjevec Foto: arhiv Mateje Žvokelj Kostanjevec vzgoje Področja Vzgoja, september 2020, letnik XXII/3, številka 87 39 Ko gre otrok prvič v vrtec, je to velika prelomnica. Tako za starše kot seveda za otroke se začne novo življenjsko obdobje. S to vodo ne bomo 'šparali' Ana Zidar, univ. dipl. soc. ped., je učiteljica za dodatno strokovno pomoč na OŠ Polhov Gradec. Ima večletne izkušnje s prostovoljnim delom, več let je bila skavtska voditeljica. Dandanes lahko zasledimo veliko nasve- tov različnih strokovnjakov, ki govorijo o tem, kaj storiti, da bo uvajanje v vrtec lažje. Pa res povedo bistveno? V nedeljo pred 1. septembrom sem z družino želela iti k maši, ki jo je daroval p. Silvo, a nam ni uspelo. Kot študen- te skupine Bodoči pedagogi nas je pater dostikrat oz. pred pomembnimi dogodki in odločitvami v življenju pokrižal z bla- goslovljenim oljem. Tako sem si želela, da bi za popotnico v vrtec dobila križek tudi moja hčerka. Prvega septembra sem se s cmokom v grlu odpravljala, da jo pospremim v vr- tec. V isti hiši kot mi živijo tudi moževi starši, ki sva jih šli pozdravit, preden sva težav, še bolj pa sem bila navdušena nad tem, kako je glasba sama vodila učence iz ene figure v drugo. Sami so vedeli, kdaj je na vrsti prehod v drugo plesno figuro, če je bilo to slišno že po spremembi glasbene fraze. To je bilo zame presenečenje, kajti ponavadi učenci le ponavljajo gibe za učiteljem in potrebujejo pomoč pri nakazova- nju gibanja. Izbirno vsebino ples, ki jo vodim, obiskujejo trije fantje in pet de- klet. Stari so od 15 do 23 let, vsi imajo zmerno motnjo v duševnem razvoju. Vsak teden komaj čakajo to uro, ko »grejo plesat«. Zelo so ponosni nase in z veseljem pričakujejo priložnosti, ko lahko zapleše- jo in se predstavijo tudi drugim. Na moje vprašanje, kaj bi povedali o plesnih uricah, so odgovorili takole: • M elisa: »I ma mo s e fa jn.« • Ani ta: »R ada pleš em.« • L ea: »K o ma j čaka m p etek, k o pleš emo .« • T ilen: »N a učil s em s e v elik o ples o v .« • Rok: »N a jb ol j s o mi vš eč l j udski plesi.« • M a r uša: »R ada pleš em z J asmino m.« • J asmin: »N a plesnih uricah ima m p ri ja tel je.« • Elo na: »P ri plesnih uricah s e sp r ostim.« izziv Duhovni šli. Babi mi je rekla: »Počakaj malo.« Na- zaj je prišla z blagoslovljeno vodo, rekoč: »To je prinesel nono.« Izrekla je blagoslo- vilne besede in hčerko pokrižala na čelu. »Kako sem sama mogla pozabiti na to,« sem si rekla in v istem hipu: »Bogu hvala za babi in nonota.« Popoldne sem govo- rila z 'nonom'– svojim očetom in mu po- vedala jutranjo zgodbo. »Naj jo blagoslovi tudi jutri,« mi je dejal. Naslednji dan babi ni bilo v hiši, a tokrat nisem pozabila. Sama sem odšla po ste- kleničko in z vodo pokrižala hčerkico in sebe. »Tako, sedaj pa veselo v dan, Bog je z nama.« In tako tudi tretji in četrti dan. S to vodo ne bomo 'šparali'. Moram reči, da se je deklica v primerjavi s celo skupi- no izredno hitro vključila ter brez težav in joka pogumno začela hoditi v vrtec. Za- radi blagoslovljene vode? Verjamem, da tudi zaradi nje. Sklepno razmišljanje V letošnjem šolskem letu smo usvojili tri ljudske plese: zibenšrit, šuštarska, kovtre šivat in osem Bachovih cvetnih plesov. Seveda sem jih pri vseh plesih naučila osnovnih figur, ker sem prepri- čana, da je boljše, če učenci obvladajo preprostejše figure, ki pa morajo biti dovršene in estetsko izvedene. Moji plesalci pri plesu kar žarijo, ker tudi sami vedo, da so v tem dobri; zato se velikokrat zgodi, da si po končanem plesu kar sami spontano zaploskajo. Ti mladostniki so pri plesanju samozavestni in prepričani, da dobro plešejo. Predvsem pa je pomembno, da se pri plesu sprostijo, v njem uživajo in ga doživljajo kot nekaj lepega in dobrega. Literatura in viri • Grubešič, Stanka (2014): Posebni program vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 15. 3. 2020 s spletne strani: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Izobrazevanje-otrok-s-posebnimi-po- trebami/OS/Posebni-program-vzgoje-in-izobrazevanja/Posebni_program_vzgoje_in_izob.pdf. • Roblek, Irena; Sajovic, Loredana; Stergar, Irena; Pirc, Darinka (2004): Posebni program vzgoje in izobraževanja. Učni načrt za področje Glasbena vzgoja. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 15. 3. 2020 s spletne strani: https://www. gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Izobrazevanje-otrok-s-posebnimi-potrebami/ OS/Posebni-program-vzgoje-in-izobrazevanja/1-3-stopnja/glasbena_vzgoja-osn_raven.pdf. • Žvokelj Kostanjevec, Mateja (1998): Učinki gibno-plesne dejavnosti v varstveno delovnem cen- tru. Diplomsko delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. Foto: Nataša Pezdir