370
Natoroznanske stvari.
Babje leto.
Kedar pri naa od sv. Martina do sv. Katarine nastanejo lepi topli dnevi; imenuje se to vreme babje leto. —
Kako neki je to vreme prišlo do tega imena? — Nekteri mislijo zato, ker stare babice ta čas rade na solnce hodijo, — drugi, da so ti dnevi zadnji ostanki leta, o kterih se babice spominjajo, da so jim dnevi življenja že pri kraji.
Al verjetnise je, da to ime izvira iz prirodopisa (naravoslovja). Ce človek toplega jesenskega dne hodi po polji, vidi, kako je zrak prepleten s tanko pajče-vino. Ta pajčevina bila je nekdaj zastavica, ktere natoroznanci niso mogli rešiti. Zdaj pa je znano, da ono pajčivino snuje neka vrsta (sorta) jesenskega pajka, kteremu je po latinski ime „thomisu3 viaticus'^ in ki na njej visoko in daleč po zraku potuje. Spustivšega se namreč s kakošne višine na svoji nitki zgrabi pajka vetrič, kterega je zmirom nekoliko v zraku, ga nese po zraku na milje daleč, med tem pa iz-za njega njegova preja ostaja. D ar vin pripoveduje, da je 60 milj daleč od suhe zemlje videl na morji, kako se je na tisoče takih pajčekov na ladjo spustilo. Nemci imenujejo to pajčevino „Mariengarn^% „Marienfaden*', Francozi „Fils de la vierge" (preja Marijina, matere božje). — Ali imamo kake pripovedke o tej paj če v i ni v narodu našem, ni nam znano; al brž ko ne je tudi pri nas babje leto dobilo ime od letanja one preje, ki bi se po takem pri nas smela imenovati babje leto. Tako piše zagrebški „Go8p. List^'. — Nam je znano, da Slovenci te pajčje niti imenujejo „babje leto" Glej tudi Cigaletov slovnik pod besedo „Sommerfaden"«