St. 2«S hm mm twmM m urasta h i - .. . UhaJ*. Uvicai poodeljck. vnk dn zjutraj. Uredniltvo: ulica n. Fm.' Ajtfkega it 20, L nadstropje. Doptai naj se pošiljajo uredniktTu. Ke matirana ^bi ae ne »prejemajo, rokopisi ae ne vračajo. Izdajatelj ln odgovorni urednik Anton Oarbec. — Laatnlk tlakama Edlnoat TUk tiskarn* . . anala za meae: L 7.—, 3 mesece L 19.50, pol leta L 3" IjJjSiis-- ~ Sa Inozemstvo meaeSno 4 lire več. — Telefon ureda V Trstu, v sredo 9. novembra 1922 Posamezna Številka 20 cent. Letnik JCLVU '3lNOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi ae računajo v Slrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglaai trgovcev In obrtnikov sem po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglaai denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cen L beaeda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije se poSilJajo Izključno upravi Edlnoatt, v Trstu, ulfca sik FranCiška Aslikega štev. 20, L nadstropje. — Telefon arednlitva In upravo 11-37. Išilto rosnlco I Ali mor« človek imeti pravilno in ve- j načel in idej, ki so se razglašale, fe imela I javno sodbo o sočloveku, če ga ne pozna? svetovna vojna tudi takim narodnim manj-Ali mu more biti pravičen, ga vzljubiti in šinam prinesti odrešenje iz prejšnje poni-mu zaupati? Ali pa, če ga pozna le po ževalne podrejenosti ter jim zagotoviti pra-©pisih drugih ljudi, ki imajo ves interes na j vico do samostojnega narodnega življenja, tem, da ne govore resnice o nepoznancu | svobodo neoviranega ^narodnega, kultur-ia ga hočejo radi, svoje osebne ali kake nega. gospodarskega in socialnega razvoja diruge koristi, prikazovati v čim neugod- 1 J ^ i--*— ne ji luči! Ki hočejo torej predstavljati ne-poznanca kot nevarnega človeka in vzbu- v okviru zakonov držarve, h kateri so priključeni. Razmerje med manjšino in državo bi jati nezaupanje do njega! Če veruješ takim moralo sloneti na popolnem medsebojnem informatorjem p-oslajaš — hočeš nočeš — zaupanju. Od naše strani se ni dogodilo nasprotnik ali celo sovražnik sočloveka, ničesar, kar bi moglo upravičevati neza-ki ti v resnici noče nič slabega in ki je upanje. Mi smo se pač v teh štirih letih vreden tvojega spoštovanja in zaupanja.; pritoževali radi krivic, ki so se dogajale Postaješ torej krivičnik! našemu ljudstvu; opbrekali smo slahi upra- Ta prispodoba iz navadnega človeškega vj protestirali proti kratenju osebne in dr-živijenja velja za položaj Jugoslovenov Ju- žavljanske svobode, kar vse označuje vso Ujske Krajine v italijanski državi. Vsled dosedanjo štiriletno upravo. Kritizirali priključitve naše k tej državi so dobili sm(> in obsojali postopanje organov upra-upravo te dežele v roke ljudje, ki niso bili Vef lokalne in osrednje, kar pa je. menimo, ni najmanje usposobljeni za to veliko in državljanska pravica in celo tudi dolžnost, težko nalogo. Nočemo reči, da so bili stro- Kajti le z odkrito besedo graje slabega se kovno nesposobni. Niso pa mogli biti dovaja do boljšega. Ni pa bilo nobenega debri, smo treni in pravični upravitelji iz pojava na naši strani, ki bi upravičeval pretehtnega razloga, ker niso prav čislo h.iiclb obtožbo, da smo sovražniki države, nič poznali dežele, čija uprava ijm je bila Nasprotno. Vsi naši politični činitelji, ki ------:--- ---™u ——- - jrm je naše ,? J jl---------M" J~ gevorijo v i primerni priliki, ko so bile take izjave po-s Ivo vanje, njegova duševnost. Nepoznana trebne, izjavljali odkrito in pošteno, da jam je bila moralna kakovost našega ljud- priznavamo svojo novo državnopravno pri-stva. višina njegove izobrazbe, njegova padnost in da hočemo vršiti dolžnosti, spo- dozorelost, njegov gospodarski sestav,> jene ž njo. njegova zvestoba* do svojega narodnega bistva, njegova ljubezen do rodne grude, ^ njegova občutljivost napram vsakemu ža- J^cucciiiu cmiieiji, ™ oi Fia¥ltt: 111 . . J -t -i . * . bode, kakor jo zahtevamo za svoje /jenju njegovega človeškega in narodnega J Ar*.L dostojanstva! Kljub vsemu temu pa mislijo italijanski odločilni činitelji, dia bi iz pravice in svo- živ- ljenje, nastala nevarnost za državo. To * i - ~ 'vero so jim dali m jim jo še dajajo krivi in Vse to ,e b>Io nepoznano upraviteljem ' informator^ In oni drugi, ki k, na, bi našemu ljudstvu kropi. - pravi- ^ ^ verjamej0i ker _ co. Jrcstaviiem so bili pred same neznan- . , ^ . , ' ' ' ___- tj . ' |. - x a • i - kakor že £on rečeno — nas ne poznajo, ke. Pac pa so imeh svoje informatorje, ki T nedostatek, ki ne kali so nas sicer morda nekoliko bolje po- , 1 „ , „ . .. i.__. „___i __ znali. Saj so biLi naši sodeželani skozi le nase«a doma«®a ^"i*. » J" 6tok tja. Ali vsa njihova duševnost je bila1« s\°>?. se™a tu«h preko drah me, od nekdaj polna sovraštva proti nam in Ker zeU»° "»■» ~ t ' * - i -i j - j j izjave z merodajnih strani ravno v ten zacl- povsem naravno ,e o lo, da so nas pn dr- > d _ ^ a prijateljske odnošaje z zavn, uprav, klevetah, da so vse slabo ' dejstvu pa tči re* ćovorih o nas m nas predocah kot skrajno ' r nevaren, nekulturen in nebrzdljiv element, Iti ga mora imeti železna roka na železni nevarnost za velike interese Italije, Če hočejo vodilni činitelji preprečiti ta- ker so obveščali 1judu, ki niso prav nič poznali kakovosti našega ljudstva-. Zlohotne-žt so obveščali nevedneže. To zlo je nezadržno porajalo vedno nova zla, ker nevedheži niso imeli nimalo dobre volje, da bi izpoznali na svojo roko verigi. Ti klevetniki so bili tem nevarnejši, ko nevarnost enkrat za vselej, če hočejo i-----„i----i:—jk. —-----— doseči prijateljstvo ne le med državama, ampak tudi med obema narodoma, morajo dati svoji politiki napram naši narodni manjšini dlruge smeri. Ali proti tej neizogibni potrebi so zopet na delu iz vestni necd'gotvorni življi. Ti so — kakor čujemo resnico. Verovali so slepo informatorjem j — pritiskali nedavno, da bi se zatrl tudi maš posebno tudi zato, ker sa se le-ti vedno za- | list. Ravno to pa bi bil najnesrečnejši ko-vsjali v haljo nekega idealnega patriotizma j rak ne Le za nas. ampak tudi za državno in so svojo zlo voljo pokrivali s — triko- | upravo. Kako naj bi ta — če ne bi bilo Icro. Tako je prišlo, da so upravitelji videli naših glasil — doznavala resnico o dogod-v našem ljudstvu sovražnika italijanskega kih med naišim ljudstvom, o njegovih po-tiarrda in italijanske države. In temu do- trebah in zahtevah in o njegovem resni- -no srs upravljali to našo Julijsko Kra-j nc — v kolikor je jugoskivenskega rodu kakor da so v sovražni deželi, ne pa v j črzm. razpoloženju?! Morda od strani, ki so temu narodu sovražne in ki zato nočejo govoriti resnice?! V interesu res dobre cs?želi, ki jim je bila priključena v zna- ; uprave je, da ji more ljudstvo—- četudi ne- • ^ _ 1 _ T__l__*_'__* _ _______11 a «-«' i-LHlrti4/\ tr ctfATin men j u načel, s katerimi se je upravičevala velika svetovna vojna; v imenu človekoljubja in piomirjenja med narodi. Glasom prijetne stvari — odkrito govoriti v svojih glasilih. Tis je svoboda tiska vrhna državna potreba. Italija Položaj nove vlade v parlamentu — Večina zagotovljena RIM, 7. Nova vlada se bo predstavila parialnentu dne 16. t. m. Na dnevnem redu bode predvsem programna izjava vlade. Razprava, ki se bo razvila o njej, se bo, kakor se predvideva, dolga, in zato se bodo že v tem zasedanju mogla rešiti tudi druga vprašanja, ki jih smatra Mussolinijeva vla-narodne Iskup-ščrne ne dia bi biLa* vlada dala ostavko, je bil preklican tudi svoječasni sklep demokratskega kluba, da ima vlada demisijoni-raiti, čim se vrnejo ministri s Kumanovega in iz Prage. V demokratskem klubu je nastopilo popolna pomirjenje in se sedaj samo še razpravlja o tem, kakšen program bo zahtevala stranka za svoje sodelovanje v vladi in skupščini V vseh krogih demokratske stranke se z zadovoljstvom konstatira, da je potem, ko se je v glavnem odboru ujedinila stranka v programnih vprašanjih, sedaj tudi v vprašanjih parlamentarne taktike sloga v stranki zagotovljena. BELGRAD. 7. V tem, kako je narodna skupščina lahko prešla na dnevni red, se vidi najboljši dokaz, da ne bo prišlo do ni-kakšne krize v vladi, ker je skupščina prešla na parlamentarno delo še preje, nego sk> se sprejeli normalni sklepi v demokratskem in radikalnem klubu glede ostavke vlade. To je najboljši dokaz o urejenosti notranjih razmer in da sedaj nihče ne bo izzval nepotrebne krize. Danes bo demokratski klub nadaljeval razpravo o politični situaciji ter je že pripravljena resolucija v tej smeri, da se bodo vršila stvarna pogajanja z radikalci glede programa parlamentarnega dela. Stambolijski pride v Belgrad — Pesimizem glede sporazuma z Bolgarsko "BELGRAD, 7. Minister za zunanje zadeve dr. Ninčić je prejel poročilo, da dospe bolgarski minister zunanjih zadev Stambolijski v Belgrad v četrtek zjutraj. Nato bo imel konferenco z ministrskim predsednikom PaSičem in ministrom inostranih del dr. Ninčlcem. Potem bo Stambolijski odpotoval v Lausanne. V belgraj-skih političnih krogih se govori, da so Stambolijskega predlogi jako dalekosežni. Oni pomenijo stvarno rušenje neuillyske pogodbe ki bo baš zato težko najti podlago za sporazum. Sprememba v praškem poslaništvu BELGRAD, 7. Vest, da odstopi praški poslanik dtr. B. Vodnjak se potrjuje. Poslanik Vo&njak je odšel na dopust. Za odpravnika poslov v Pragi je imenovan poslaniški svetnik v Parizu Branko Laza-rević. Sporazum z Griko ▼ načelu dosežen BELGRAD, 6. Včeraj od 10. do 1130. dopoldlae je bila v kabinetu ministrskega predsedstva konferenca z grškim zunanjim ministrom Politiaom, ki je v soboto zvečer prispel v Belgrad. Tej konferenci so prisostvovali ministrski predsednik Nikola Pa- vladi. Njegova skupina je za sodelovanje Šić, zunanji minister dr. M. Ninčić. grški i z Lloydom Georgem in bo šla v mnogih morja. Regulacijo ima izvršiti neka francoska družba. Daljša razprava je bfla o vprašanju na« rodnih manjšin. Sklenjeno je, dia se obe državi strogo držite pogodb glede varstva narodnih mamjšin in dia se vladi obojestransko opozarjate na eveptuelne kršitve. Končno je konferenca razpravljala Cs bolgarskih pretenzijah glede Egejskega morja. V načelu sie Bolgarski prizna pravo do svobodnega izhoda na Egejsko morje. V vsakem oziru pa se ima izvesti neuillyska mirovna pogodba. Razgovor je bil tudi o gibanju bolgarskih komitskih čet na mejah obeh držav. Končno je sklenjeno, da obe državi na konferenci v Lausanni sporazumno nastopate in d!a se na konferenci glede Bolgarske vpo^tevajo določbe neuil-lyske pogodbe. Obsežna je bila razprava glede traki,-skega vprašanja. Razmotrivalo se je posebno vprašanje, zakaj Turčija organizira novačenja v Trakiji Grški zunanji minister Politis je bil skupno z zunanjim ministrom Ninčičem sprejet ob 13. v avdijenci pri kralju. Ministrski predsednik Nikola Pašič je priredil na čast zunanjemu grškemu ministru Poli-tisu obedi, katerega sta se poleg drugih u-deležila tudi pariški poslanik dr. Miroslav Spalajkovič in pomočnik zunanjega ministrstva Panta Gavrilovič. Včeraj zvečer je z brzovlakom odpotoval zunanji minister Politis v Atene, Rušila Odnošaji med Rusijo in Kitajsko LONDON, 7. Povodom zavzetja Vladi-vostoka po Rusih je pisal «China Express and Telegraph»: «Sedaj lahko ponudi sovjetska vlada Pekingu roko, da začneta ruska in kitajska vlada skupno borbo proti vojaškemu diktatorju Čan-Co-Linu*. Z druge strani pa se javlja, da je Čang-Co-Lin poslal vrhovnemu poveljniku ruskih čet takoj po zavzetju Vladivostoka brzojavko s čestitkami, v kateri se mu je obenem zahvalil za lepo postopanje s Kitajci. Vsled tega se sklepa, da bo Čang-Co-Lin skušal v kratkem zopet stopiti na pozor-nico daljnovzhodne politike. Kar pa se tiiče zadržanja ruske vlade, je skoraj gotovo, da bo postopala sporazumno s pe-kingskimi oblastvi in torej prodi Čang-Co-Linu. To je tem verjetnejše, ker je znano, da podpirajo Čang-Co-Lina Japonci, kateri sni hočejo z njegovo pomočjo zagotoviti svoj položaj v Mandžuriji. Rusija In splosaa razorožitev. LONDON, 7. «Observer» je objavil pogovor, ki ga je imel te dni njegov moskovski dopisnik s Trockim. Cilj, ki ga zasleduje v sedanjem hipu Rusija, — je izjavil Trocki — je, da sklene sporazum o razorožitvi, naj bi bilo samo s sosednimi državami ali pa sploh z vsemi državami, kar bi se pa moglo doseči le potom svetovne konference za razorožitev. Nadalje je Trocki izjavil, da je Rusija pripravljena stopiti v prijateljske odnosa je s Francijo in Anglijo, toda v ta namen da je potrebno, da obe državi odnehata od sedanje politike, ki jo napram Rusiji izvajata že več let. Moskovska konferenca RIGA, 6. Iz Moskve javljajo, da se moskovska konferenca za razorožitev otvori v Moskvi dne 30. novembra. Na to konferenco je povabila sovjetska vlada Poljsko, Finsko, Litvo in baltiške države. AnglUa Volilno gibanje na Angleškem — 1400 kandidatov LONDON, 7. Včeraj opoldne eo bile predložene liste kandidatov za skorajšnje državne volitve, ki se bodo vršile 15. novembra. Izvoliti se ima 615 poslancev, a kandidatov je bilo postavljenih 1400, ki se* razdeljeni v glavnem na štiri stranke, kajti nekatere neznatne skupine prihajajo jedva v poštev. Glavne stranke, med katerimi se bo vršila glavna volilna bitka, so: konservativna, deliavska (Labour Party), liberalna in naredno liberalna stranka. Načelnik konservativne stranke je sedanji ministrski predsednik Bonar Law in postavila je 470 kandidatov. Znano je. da so se konservativci postavili v zadnjem času proti vsaki zvezi z drugimi strankami. To je povzročilo, da je padla pred kraitkim Lloyd Georgeva vlada in da bo sla stranka v letošnjo volilno borbo popolnoma na svojo roko brez vsakih volilnih zvez. Tako misli ogromna večina konservativne stranke. Z večino pa se ne strinjajo nekateri voditelji, predvsem Chamber-iain, ki je bil minister v Lloyd Georgevi zunanji mini-srter Politis in grški poslanik na jugoslovanskem dvoru Diamandopulos. Razgovori so se vodila na prijateljski način. V prvi vrsti je bila debata o zaključitvi trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Grško. V to svrho se sesitainejo strokovnjaki obeh držarv v najkrajšem času v Belgradu. Dan konference za sklenitev trgovinske pogodbe ima določiti zunanji minister dr. Ninčić. Dalje je bila sklenjena ratifikacija konvencije glede solunskega pristanišča, katera konvencija je biAa že sklenjena pred svetovno vojno po končani balkanski vojn! med tedlanjo kraljevino Srbijo in Grško. Razgovor je bil o ureditvi pristanišča. Dalje je biku razmotrivano tudi vprašanje regulacije reke Vardarja, da bi se tako omogočii plovni promet do Egejskega okrajih v volilno borbo skupno z njegovo stranko. Druga važna strankai je delavska stranka, ki je postavila 420 kandidatov. Med njenimi kandidati se nahajajo razni duševni velikani sedanje Anglije, tako gospodarstvenik Hast, znani romanopisec Wells in drugi. Na zunaj je ta stranka najenot-nejša med vsemi, dasi se nahajajo tudi v njej razne struje. Tretjo stranko predstavljajo liberalci, ki jih vodita Asquzth in Grey in ki so po-srtavili 300 kandidatov. Tudi to stranko razdvajajo razne razlike v naziranju o razmerju napram drugim strankam. Tako so nekateri čisti liberalci odločni nasprotniki Lloyda Georgea, medtem ko kažejo drugi nagnenje, se mu približati ali celo se zvezati z njegovo stranko. Četrta stranka je torej Uoyd Georgeva stranka ali narodno-liberalna, ki jo posta* vila 180 kandidtatov. Ta stranka {e precej enotna, ker sledijo njeni pristaši zvesto svojemu voditelju Lloydu Georgeu. , M Nič mirovnih pogajanj na Irskem DUBLIN. 7. Neka nota De Valere zani« kuje vesti o mirovnih pogajanjih med* irsko vlado in republikanci. Avstrija Pismo ministrskega predsednika Mussolinija kancelarju Seiplu DUNAJ, 7. O priliki prvega čitanja zakonskega načrta glede ženevskega dogovora je kancelar Seipel Izjavil, da ie prejel potom italijanske legacije izjavo italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija. V svoji izjavi izraža Mussolini trdno voljo, spoštovati neodvisnost, nedotakljivost in suverenost Avstrije ter skrbeti za to, da jo spoštujejo tudi drugi. Na drugi strani upa Mussolini, da ostanejo odnošaji med obema državama slej kc prej dobri, za kar jamči zadovoljivi uspeh razgovora med Schanzerjem in kancelarjem Sei-pelom v Veroni. Konečno obljubuje Mussolini Avstriji pomoč, v kolikor to dovoljujejo inte* resi Italije. _ Vzhodno vprašani« Napetost med zavezniki in angocrsko vlada vsled turške zahteve po izpraznitvi Car> grada s strani zavezniških čet — Sultan s* ni odpovedal prestolu V naslednjem podamo vrsto brzojavnih poročil iz Londbna, oziroma iz Pariza in Carigrada, v katerih se govori o dveh notah angorsks vladle, vsebujočili pretirane zahteve kemalistov. Iz teh poročil se da na splošno posneti, da je razmerje med zavezniki in asijgorsko vlado postalo precej napeto. CARIGRAD, 7. Hamid-beg, zastonnik aingorske vlade v Carigradu, je izročil zavezniškim visokim komisarjem dve noti. V prvi izjavlja angorska vlada, da jemlje na znanje željo prebivalstva Carigradai, da se podvrže pod njeno neposredno avtoriteto; pripoznava sicer, da turške čete ne smejo prekoračiti črt, določenih v mudanj-aki pogodbi, smatra pa za potrebno, da so odpošljejo upravitelji in turški vojaAki oddelki v Carigrad; poudarja slednjič, da skupščina upa, da bodo zavezniške vlade razumele brezkorislnost vzdrževanja zavezniških čet v tem mestu. Zavezniški visoki komisarji so odgovorili, da v tej noti izražena zahteva nasprotuje sklepom zaveznikov od 23L oktobra in določbam mu-danjske pogodbe. V drugi noti naznanja angorska vlada, kake mere namerava u-kreniti glede zasudraoija vojnih ladij takih držav, s katerimi je v premirju, v turških lukah. Ladje bi morale imeti preventivno dovoljenje ter bi smele prihajati v pristanišča samo čez dam, posadite pa bi se smele izkrcavati samo na isoliranih mestih. Visoki komisarji so odločno odklonili zahtevo angorske vlade, da morajo imeti vojne ladje pooblastilo s strani turških obla-stev, ako hočejo pluti skozi ožine. Zavezniki smatrajo, da so turške zahteve nasprotne premirju od oktobra 1918. in mu-danjskemu: dogovoru. Nota zavezniških visokih komisarjev izjavlja, da so generali trdno odločeni varovati strogo nevtralnost v notranjepolitičnih dogodkih Turčije ter izvrševati njim poverjeno nalogo, da pri-menijo mudanjski dogovor ter vzdržujejo red in varnost v po zaveznikih zasedeni zoni. LONDON, 7. Neka nota agencije «Reu-ter» pravdi: Iz angleških brzojavk, prihajajočih iz Carigrada, je posneti, da se zahteve Turkov omejujejo na upravo in orožnsštvo. Glede zahteve angorske vlade, da bi za% vezniki umeknili iz Carigrada svoje čete, še ni prišlo nobeno službeno poročilo. Vsaka prezgodnja zahteva angorske vlade po izročitvi civilne uprave v zasedeni zoni bi bila neumestna in bi se mogla sprejeti le v taki obliki, da bi se s tem ne kršili mudanjski sklepi, ki določajo zasedbo zone po zaveznikih; zahtev pa. ki naspro* tujejo pogojem, določenim v goriimeno-vani; pogodbi, bi zavezniki ne mogli sprejeti na noben način. Vsled negotovega položaja v Carigradu se smatra za verjetno, da se konferenca v Lausanni ne bo mogla otvoriti 13. t. m., temveč da se bo morala odgoditi za en teden ali pa tudi za več, zlasti v pranem, da kak dogodljaj v Carigradu položaj popolnoma izpremeni. PARIZ, 7. Iz Londona poročajo: Dogod-: " Carigradu povzročajo diplomatskim ki krogom zaveznikov in amgleikemu tisku skrbi, zlasti ker ne prihaja nič službenih poročil. Splo<šni vtis je ta, dia je položaj bolj napet, nego bi se sodilo po tem, kar objavljajo sluteni krogi. Datum konference v Lausanni je zopet negotov. Na angleški strani se skuša dokazaiti, da govori za cdgoditev jako tehtni razlogi, dasi so v načelu dan 13. t. m. ne odklanja. Govori se o tem, da bi se vršila konferenca med 20. novembra in 1. decembra, toda v dobro poučenih krogih zaveznikov se poudarja, da je največjega pomena, da se skliče konferenca čim prej, kajti ne sme sa čakati, da se dogodki predaleč razvijejo. PARIZ, 7. «Tempsi» pravi, da bi bilo prenagljeno soditi preden dospe službena potrdilo o notah turške vlade. List dostavlja: Vsekakor bi ne bilo prišlo do sedanjih težkoč, če bi se bile razpravljale prelimi. narne določbe za mir takoj po premirju Bati se je treba, da se s časom in z zakas* nitvijo konference v Lausanni zapreki Ea mir pomnožijo. Bilo bi tedaj dobro, če bi se nemudoma otvorili razgovori med en te nt o in Turčijo, da se čkn prej sklene preliminaren mir, s katerim bi se ured&la tudi vprašanja, o katerih govorite turški Oott. LONDON, 7. Iz Carigrada brzojavljafo: Tekom prihodbplr 24 ur se mora razodeti. ali so mislili Turki s svojimi zahtevami, vsebovanimi v dveh notah, resno ali ne. V* prvem primeru bi se položai znatno poostril. LONDON, 7. Agencija *Reuler» objavlja sledeče poročilo: Vesti iz Carigrada pravijo, da ni bilo spopadov. Sultan ostane v svoji palači in se ni odpovedal prestolu. Umaknili so se sicer vsi ministri carigraj-ske vlade, toda nižje uradnistvo je ostalo na svojem mestu. Delegati kemalistov so na potovanju v Lausanno, da se udeleže konference. LONDON, 7. Agenciji «Reuter» poročajo iz Carigrada: Na zahtevo sultana ga je včeraj obiskal angleški visoki komisar. Palačo sultana stražijo od predvčerajšnjega dneva dalje angleški vojaki. Zahteve narodne skupščine t Angori. LONDON, 7. Iz Carigrada poročajo: Neka brzojavka iz Angore naznanja: Narodna skupščina je po razpravi dala Izmet-paši navodilo, naj skuša doseči v Lausauni odejstvi-tev sledečih točk; 1. meje, kakor jih predvideva narodna pogodba; 2. odškodnina od Grške; 3. odprava kapitulacij; 4. izprememba mej Iraka (Mezopotamija); 5. popolna finančna, gospodarstvena in politična neodvisnost. Priprave za prihodnjo finančno konierenco v Bruxelles-u, BRUXELLES, 7. V dobro poučenih krogih se zagotavlja, da bosta Theunis in Jaspar čez kakih 10 dnj odpotovala v Rim, Pariz in London, da razpravljata z načelniki vlad zavezniških držav o programu prihodnje finančne konference v Bruxellesu. Theunis in Jaspar odpotujeta, čim se vrne reparacijska komisija iz Berlina. List «Le Soir» piše: Zdi se, da se bo vršila konferenca v prvi polovici meseca decembra,. toda sklenjeno ni še nič. Dnevne vesti Trezna beseda. Pod naslovom «Dolžnost* je glavni urednik ol. društvu.« Ružička Anton vplačal pristopnino L 5 in daroval L 5 «Šol. društvu*. Luis Štefan v Gorici poslal 24 L 60 sto t. ^Šolskemu društvu:>. Mesto cvetja Dušanu Som, umrlemu v Ma-gdalenski bolnišnici dne 4. t. m., daruje družina Godnič L 25, v isti namen M. S. L 2, za «Šol. društvo*. V isti namen mesto cvetja na krsto pok. Dušana Šorn daruje gosp. Vekoslav Kodrič L 20 in družina Kravosova L 10. Nali oglasi ČEVLJARSKI pomočnik se sprejme. Via Brunner 9. 2023 NOVE POSTELJE, vzmeti, žimnice iz žime, volne in polvolne, nočne omarice, chtffcn« niers in drugo pohištvo. Via Fonderia 5. 2023 CHIFFONIERS se proda. Via Udine 26, II. vrata 12 2024 MLEKARSKO DRUŠTVO v Kobaridu rabi nujno stroj za posnemanje mleka (Centrifugo) in stroj za izdelovanje surovega masla. Lastniki že rabljenih, dobro ohranjenih strojev, naj naslovijo ponudbe na mlekarno v, Kobaridu. 2001 NAJBOLJŠE cremc za olepšanje kože, proti lišaju in pegam, mila, toiletne pripomočke priporoča lekarna v II. Bisirici. 28/1 URADNIK dober knjigovodja in strojepisec, vešč slovenščine, italijanščine in nemščine v govoru in pisavi, išče primerne službe za takoj, bodisi v mestu ali na deželi. Cenjene ponudbe pod «Sreča» na upravnitšvo. 2018 POZORJ Krone, bisere, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosist Bcl-?eli Vita, via Madonnina 10, 1. 82, Gospodarstvo Blago v genovski luki. V pretektem mesecu oktobru, in sicer od 8. do 14., je diespelo v luko v Genovi 124.304 ton blaga: nad 32.000 ton raznovrstnega angleškega premoga, 20.000 ton žita iz Kanade, nad 11.000 ton žita iz Zedinjenih držav, nad 10.000 ton koruze iz Plate, nad 10.000 ton nafte; 1000 ton kave, nad 2000 ton zmrznjenega mesa in mnogo drugega "blaga. Trgovska pogajanja med; Švico in Italijo. Te dni so se začela v Curiiiu pogajanja za trgovsko pogodbo med Švico in Italijo. Zračna posta med Prago in Turčijo. Če-hosjovaško ministrstvo za pošto je vzpostavilo dne 29. preteklega meseca zračno pošto med Prago in Turčijo. Izvažanje jajc iz Ruinunije. Rumunsko ministrstvo za poljedelstvo je naznanilo pretekli teden potom javnega dekreta, da je izvažanje jajc iz Rumu-nije zopet dovoljeno. CUNJE po 30, star papir, železo 25 in druge kovine kupujem po visokih cenah. Solitario št. 14. 51 dvonadstropna, 50 let obstoječa, v Ljubljani, se proda. Hiša stoji v sredini mesta na najbolj prometni točki, ima trgovske lokale in skladišča, pripravna za kako industrijo n so takoj na razpolago. Ponudbe pod „Dobra pozicija" n:i Anon. zav. Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna 5. Velika zaloga vina, žganja In likerjev P Vesti iz Istre Iz Ricmanj. V soboto, dne 4. t. m. nam je riredilo društvo «Prosveta» predavanje. Predaval je g. Mari) Urbančič o «Pomenu kulturnih organizacij in njih notranjem ustroju« ter je predavanje kar najlepše uspelo. Navzoči so bili po večini vsi člani našega društva, a tudi mnogo nečlanov. Udeležba pa bi bila gotovo še večja, da ni bilo skrajno neugodno vreme. — Prepričani smo, da bodo našle besede g. predavatelja dobra tla v naših srcih in da s« bodo vsi poprijeli delovanja pri društvu. Ni pa samo to dolžnost vsakega, temveč mora vsak smatrati za svojo dolžnost, skrbeti, da bo društvo kar najbolje uspevalo in delovalo za ljudsko izobrazbo. PodČrtava-mo besede: «V društvu lahko sodeluje vsak: star ali mlad, ubožen ali bogat — vsak po svoji moči.» Tudi mladina mora imeti mesta v društvu, a še posebno ona mladina, ki do- Borzna ooročila, Teč*2* Jadranski banka 136 CcsuHch....... . . . . .......3»>•••••« — -27.— — 9-V2 dolarji..........................24.30.- 24.60 irancoski franki.........160—.—161.— Švicarski franki.............442,—44»>.— angleški funti papirnati......1C8.—.—108.50 ustanovljena letu IS78 Trs*, via S. T. X*d5as sta 6, te?e?os Vedno u zalogi in po cenah izven vsake konkti-! kurence: pristen istrski tropinovec, kraški brinjev« j in kranjski slivovcc. Lastni izeteSki : šumeča vina kakor šampanjec« j šumeči istrski refošk Lacrima Cristi in druga. Speci£ki2eft3 : -lajčji konjak in Crema maršala lcr, raznovrstni likerji in sirupi, kakor prisini malino", vcc in drugi. (50/1 i^ijim^m^iMmi-) NOVI ĐOHG3I : poročne sobe, solidno, slavonsko delo, javorjeve, črešnjevc, jesenove, mc-hagonijeve, hrastove L 1700, nas'o ijači L 48.—.! Železne postelje s kovinasto vzmetjo L 15 TttRK, Via S. Lazzaro at. 10. ===== VELIKA IZB ERA----1 Za pošiljatve na deželo najboljia, brezplačna embalaža. Najvišje cene plačujem V A Marija Stanger Peter Zink poročena Volosko-Trst, 8. novembra 1922. s afeEs^avss dihurjev, vider, ^zisecev, ma vaverle, krtov, divjift itt cioma^ib zajcev. d. wmmp& Trst, Via Cesare Batiisiš šč. L O li. nćtdst, vrata 1© ^ Sprejemajo se pošiljatve po pošti. BW—MPMMB HBBHBMB JEJ m PODLISTEK Igralec, ki elohiva. Spisal Mavricij Jokai Iz madžarskega izvirnika poslovenil Ivan Koštial 35 Morda niti ne gleda, niti ne posluša? Tako strmi pred se z uprtimi očmi, kot da bi iskal kak otok na oceanu!» No, morda je pa iskal prav to? Tisti v morju skriti otok, čigar spomin smo tolikokrat slikali v svoji otroški dobi? Dve, ena zraven druge stoječi, vrbi žalujki, med katerih debloma vstaja iz temnih obrisov skorje bel duh z rokami na prsih prekriža-nimi, z oglatim klobukom na glavi.*) Na mnogih krajih je bilo mogoče to pri nas najti, narisano in vezeno! — Toda kaj nam je bil izgnanec na otoku sv. Helene? Mogočen nasprotnik, zoper katerega so naši očetje svoje davno počivajoče meče nabrusili na novo. — Vkljub temu smo sanjarili o njem — mi in vsi godrnjači narodi na svetu, tja do brezimnih hiperborejskih plemen, ki hranijo njegovo podobo med svetimi podobami ter čakajo, da se vrne. Postava, ki se ne more meriti s človeškim merilom; izmed vseh kolosov svetovne zgodovine najvišji; ne človek, ampak ideja! On sam je cela doba in ta doba je vsota čudo- Napoleon L vitih dogodeb. — In tega mal&a, tega polboga, tega junaka iz bajk so vlačili med porogljivim grohotom skoz cirkus tatarskega tabora; v srcu Francife in v »Kraljevi palači ki je srčni predalček Pariza! — Norčevali so se ž njim kakor s smešnim pustolovcem, kt je združeval v sebi vseh sedem naglavnih rehov ter postal parodija vseh sedmih. — bčinstvo je ceptalo ter tulilo. Tudi plosjkalo se je. Izseljenci, ki so se bili vrnili v domovino in so tam nadaljevali, kjer so bili 20 let prej prenehali, in so mislili, da se more čisto nov svet s smehom odpraviti; Francozi, ki so se bojevali pod tujimi zastavami in so se bili vrnili v senci kazakov in Prusov — taki so zdaj kakor blazni ploskali v komedijantsJd baraki, kjer je prostaška glumaška banda v zabavo razgotafoče gosposke sodrge bičala vse sijajne postave sovražne preteklosti in narodne slave ter so morali narodovi svetniki plesati «cancan». — Njim je to ugajalo! — Kolikor bolj je bila oseba spoštovanja vredna, kolikor sramotnejšo masko je imela na odru, toliko večji je bil učinek na gledalce. Velike zgodovinske katastrofe ponižane v spalne prepirčke, so ž«le veKk uspeh. Junakom in mučenikom so se polagale v usta grde pesmi; glavni junak, Napoleon Bonaparte, pohotne! in pustolovec, zapeljivec in pijan«cf izpačen v karikaturo greha, smešnosti, slabih nagnjenj, strahopetnosti, je prihajal, odhajal, se skrival, beial. ja diko v al, in kar je nedopa-stnejše kot vse to, deklamiral grozno slabe verze. — Zato so pa ugajali ttstte,. — To je bilo tisto, kar je dalo MeUlovemu obraza tak izraz, kot da bi nad glavami vseh ljudi spremljal z očmi po daljnih morjih plavajoč otok. — Tujci, ki so bili velikana premagali, se niso naslajali s to parodijo. — Premaganega junaka suvajo le .njegovi rojaki, kadar leži na tleh; nasprotnik pa časti v njem svojo zmago. — Angleži« Nemci in Rusi niso ploskali. — Med ženskimi vlogam« igre, ki so vlačile zasmehovanega junaka na bedast način skoz mojstrsko delo Škandalov, je bila tudi m a dame Hamelin. — Ta prekrasna oseba, čigar zagoreli kreolski obraz je svetil trem dobam: direktoriju, konzulatu in cesarstvu, ni bila izdubila nikdar svojega bleska. Bila je boginja družbe, dru^a vladarica Francije: po svojem duhu, svoji dražestj in svojem srcu. Zdaj so tudi njo privedli na oder. Dobili so nekje pravo Kreolko, da je igrala vlogo gospe Hamelinove. — Tudi njena ▼k>g