V noči od četrtka na petek, 9. in 10. 2. 1~, Je po večjem delu Gorenjske divjat hud veter. Podiral Je drevesa, kozolce In odkrival &lrehe. Plenlnt ka pote, ki so speljana po gozdovih, so zalrpana z drevesi. Mnogo markacij bo treba obnovili. Na lotografl]I podrt »pričevalec preteklosti•, ob nepoškodovenem, trdnem •betonskem• naalednl'ku (Zg. Sela pri Preddvoru) Foto Dokumentacija PV MOJE VESELJE JE NA GORAH* (Govor dr. Matjaža Kmecla, p redsednika republiškega komite-ta za kulturo, na XIV. planinskem taboru ·lj ubljanskih planinskih društev na Polževem, dne 27. maja 1984.) Dragi planinski prijatelji! Prvi slovenski planinski potopis je bil zelo kratek. 1809. leta ga je v steklenici vrh Triglava pustil kaplan Janez Dežman; v gorenjščin i je na listek napisal: »Sem bil tok k-0ražen ... moje narveči veselje Je na gorah.« Spis je bil kratek, vendar -0dličen: . za dolgo ali kar za zmeraj je začrtal slovensko p lanins~o pot. V majski številki našega glasila Plan, inskega vestnika lahko preberemo, da se nas je od tistih časov nabralo :že več kot 100 000 takšnih Janezov, ki jim je »narveči veselje na gorah«, v 174 planinskih društvih si s skupnimi močmi dajemo duška nad to ljube:.mijo, 165 koč In zavetišč smo si že postavHi, samo lani Je bilo v njih obiska toliko, • k-olikor nas je vseh Slovencev skupaj, -čez 7000 km steza in poti si oskrbujemo. To pa je gotovo izraz velike moči, ne samo fizične, tudi moralne; saj ni samo telo veliko, zdravo in močno - takšen je tudi duh! Naj namreč obrača kdorkoli kakorkoli hoče - ne bi bilo tako, če slovensko planinstvo ne bi bilo že od svojih začetkov tudi globoko kulturno gibanje! Prvi slovenski gorniki so bili ljudje duha in širokih pogledov, kot se za planince spodobi I Med najzgodnejšimi • Sc rn biu tok korashen, to mismize nai 1s ~iskik, tukej ostane, nokar ga un neuseml, narvezhi moje veselje je na gorah. Joannes Dessmahn, Kaplan na Jessenize, 8. avgusta 1809 (Glej knjigo Pet _ stoleUJ Triglava. dr. Julius Kugy, prevod Marjan Lipovšek, Zalolba Obzorju, Maribor. 289 zb irka Domače m 1u1e gora, štev,lka 9, str. 104 in pod opombo §t. 105.) 290 prvopiistopnlkl Triglava je bil tudi prvopristopnik slovenskega sodobnega pesništva Valentin Vodnik; drug naš pesnik Iz tistih časov, Valentin Stanič, velja za vefikega alpinista heroičnih časov, evropskega formata - tako velik in pomemben je bil, da nam ga skušajo kar naprej ukrasti. - Iz boja za svoje gore smo črpali narodno samozavest, ponos, oblikovali samolaslno kulturno bit, pa tudi temeljne simbole obsta­ ja.nja - Triglav In Zlatoroga! Pr ,i tem pa smo pravzaprav vztrajno gradili na tistem, kar Je davno slovensko lj udsko iZJroči ,lo iz osupljive modrosti tin najtesnejšega stika s svojimi gorami ,Izoblikovalo duhovnega. - Hacquet je v 18. stoletju zapisal,. da so prebivalci Kranjske neizmerno navezani na svoje gore. »Pripravljeni bi bili dolgo trpeti vse mogoče zlo, celo la:koto, preden bi jih zapustili.« To Hacquetovo misel podpiše zagotovo vsakdo izmed nas ! Naše gore so naša svoboda, so naše zmer,aj osvobo)'eno ozemlje! Dramatično se- je to potrjevalo v velikih zgodovins~ih stiskah, kot je bil na prJmer naš veliki narodnoosvobod• ilni boj, intimno se nam kaže vsak dan posebej, ko se tja gor zatekamo iz vsakdanjih tegob: utrjevat prijateljstva, premišljeval življenje, dihat dišeč ,In zdravilen zrak, utrjevat telo in svojo kulturo. Frischaufu so grintovški pastirji, ki so že zdavnaj brez praktičnega razloga laz,ili na najvišje vrhove, i odnašal; seveda pa tudi listi, ki je nar ·očen na Planinski vestnik (zaenkrat je samo vsak dvajseti izmed velike planinske družine, kar zagotovo ni veliko, to boste priznali); tisti, ki hodi na planinska predavanja, ki ,ga zanimajo filmi in knjige s to tematiko, ali pa Pavlovčeve, Mayerjeve, Novinčeve slike, ki v pevskem zboru poje Oj, Tniglav, moj doml in druge takšne! Nešteto je načinov in možnosti' dr. Matjaž Kmecl med govorom Foto Ookumenlaci1" PV Občinstvo med Izvajanjem l)rograma. ObJavlll so, da Je bllo na laboru navzočih med 3000 In 4000 l)lanlncev Foto Dokumentacija PV Predvsem pa moramo imeti pred očm i, da smo za podobo, vsebino in moč svojega planinstva odgovorni prav vsi! Odprli smo vsakomur vrata vanj : vsi smo ena druž-ina In gore so naša skupna last. Zdemokratiz:irali smo jih, kot zlepa ne kje drugje. Odrekli smo se izbranstvu In elltništvu, toda to še ne p,omenl, da smo se tudi odrekli izbranemu ravnanju in ,obnašanju I Več k ,o Inas je v srečnem gorskem svetu, bolj nevarni smo mu, bolj ranljiv postaja, prej ga lahko zamažemo, pokvarimo, zazidamo, pomendramo, iz­ trebimo, s tem pa izpraznimo vsega lepega, in za zmeraj zgutJimol Natančno tako, kot so davnii trentarski pasttrji Zlatorogovo kraljestvo. Za zmeraj : svoje osvobojeno ozemlje. pomemben del svoje samobitnosti, •narvoči veselje«, nekaj, za kar se splača tvegati tudi veliko zlo in lakoto. Zato bomo še poglabljali kulturne osnove planinstva, branili bomo svojega Zlatoroga z vsemi močmi, branlll triglavske rože In • neboglasnice, da ne bodo nikoli zginile - to bodi naša misel, naše geslo, naša volja, naše zaupanje! Naj živi in naj se poglablja slovensko planinstvo! ANGLEŠKA POPOTNIKA V SLOVENSKEM ALP S KEM S VETU LETA 1828, l. DEL* (Za Planinski vestnik prevedel ;n priredil Janez šumrada) 4. maja 1828 sla prispela v Ljubljano s kočijo angleške izdelave, v katero so bili vpreženi poštni konji, dva popotna tujca. Starejši se je srečeval z Abrahamom, a bi mu zaradi daljše h ude bolezni pripisalii več let. Gosposka kooija , in 1ujčeva o· prava sta ,razodeval!, da ima mož precej pod palcem, števllni znanstveni instrumenti in skoraj sto strokovni,h i n leposlovnih knjig, ki • jih je • imel poleg lovskega in ribiškega pribora med svojo velik.o prtljago. pa so dali slutiti raz,iskujočega duha široke in poglobljene ~ zobrazbe. Anglež se je imenoval Sir Humphry Davy (1778-1829) in je bil ,tiste čase slaven znanstvenik širokega spektra udejstvovanja (odkr.itelj smejalnega plina in kattja, izumitelj rudarske varnostne svetrlke, opravljal je elektiične poskuse, raziskoval alkaličnost zemlje, zgo­ revanje ... ) in naravni filozof. le od zač-etka stoletja je bil član, zatem pa tudi pred• sednlk angleške učene Kraljeve družbe (Royal Society) in v osebnih stikih z najpo­ membnejšimi ,učenjaki svojega časa (Ampere, Volta, Humboldt). Odkril je nadarjenost kasneje znamenitega fizika Michaela Faradaya ,in bdel nad njegovim razvojem. Davyjevo zdravje je zaradi preobremenjenosti, ki jo je prinašala njegova rnnogostrana - intelek­ tLrnlna dejavnost. propadalo že pred usodnim napadon1 apopleksijc (možganske kapi) konec leta 1826, po kateri si fl'i nik • oli več opomogel; novi napadi, zlasti intenzivni od februarja 1829 naprej. so tudi povzroči li njegovo smrt, ki , ga je doletela na povratku s potovanja po slovenskih deželah in Italiji v domovino, maja 1829 v Ženevi. • Glej tu cll Proteus, 1983, ~tran 1: Lavo :':ermelj: Proteus, slovensko dekle in Humphry Davy 291