JLIT JL qJJ ^ JKI AVGUST 1987 • ŠT. 13 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA LETO XXVIII Ob polletnem rezultatu poslovanja Polletni finančni dosežki, obračunani v skladu z novim obračunskim sistemom, kažejo manjši odmik od dosedanjih obračunov. Posebni izračun je pokazal, daje dohodek za 19 indeksnih točk manjši kot bi ga ugotovili po starem sistemu. To predstavlja 277 milijonov dinarjev. Pri tem se zastavlja vprašanje, ali je omenjeni izpad dohodka za delovno organizacijo izgubljen. Odgovor je: ni. Novi obračunski sistem daje večji poudarek premoženjskemu stanju, ki se kaže v bilanci stanja. Bilanca stanja pa se izdela samo na koncu leta, ob zaključnem računu. Da pridemo do prave ocene poslovanja tudi v teku leta, je potrebno ob vsakem periodičnem obračunu izdelati tudi bilanco stanja z upoštevanjem začasne razporeditve čistega dohodka in razporeditvijo revalorizacijskih učinkov. Sele kobminirana obravnava bilance uspeha in bilance stanja nam da pravilni odgovor o polletnem poslovanju. Kaj kaže polletna bilanca stanja? 1. Daje učinek inflacije na premoženje delovne organizacije velik. Trajna sredstva delovne organizacije so nominalno razvrednotena za 1 153 977 000 dinarjev, V tej številki • Nekaj osnovnih značilnosti Zakona o sanaciji in prenehanju OZD • Koliko čistega dohodka, ki smo ga vložili v poslovni sklad, ostane za naše potrebe • Pripravljamo spremembe Pravilnika o materialnih stroških • Zabojarna skozi objektiv • Inventivni predlogi v besedi in sliki • Obisk v Krki — tovarni zdravil • 17. srečanje rezervnih vojaških starešin Jugoslavije »Bratstvo in enotnost ’87« • Bralna značka za odrasle • Kajakaši nekoč • Obiskali smo Tekstilindus 2. da so revalorizacijski prihodki večji od revalorizacijskih odhodkov za 1 314 000 din, 3. da presežek prihodkov nad odhodki zadostuje za pokritje razvednotenja nominalnih virov delovne organizacije: — presežek prihodkov 1 314 080 000 din — revalorizacija trajnih sredstev DO 1 153 977 000 din razlika + 160 103 000 din. Razlika bi se na koncu leta uporabila za povečanje premoženja delovne organizacije, tekom leta pa ostaja rezervirana za naslednji periodični obračun. Iz podanega je razvidno, da smo nadoknadili inflacijske vplive na premoženje delovne organizacije, in da seje zmanjšani del dohodka dejansko uporabil za te namene. Bilanca stanja pa nam pokaže še nekaj drugega, in sicer, da razpolagamo z operativnim lastnim kapitalom v višini približno dva tisoč milijonov, medtem ko rabimo v poslovne namene, za zaloge, kreditiranje kupcev in ostalo, okoli pet tisoč milijonov dinarjev. Primanjkljaj krijemo s kratkoročnimi domačimi in tujimi krediti, za kar moramo plačevati visoke obresti in negativne tečajne razlike. V prvi polovici leta smo plačali 1 058 milijonov dinarjev obresti od kreditov za obratne namene in 523 milijonov negativnih tečajnih razlik od inozemskih kreditov. Ko bi razpolagali z lastnimi obratnimi sredstvi, bi bili revalorizacijski učinki bistveno večji, kar bi izdatno oplemenitilo našo materialno osnovo. Vpliv na naša obratna sredstva imajo vsekakor slabi poslovni dosežki v zadnjih dveh letih in veliki odlivi združevanja sredstev za izgradnjo infrastrukturnih objektov v Sloveniji ter za hitrejši razvoj nerazvitih republik in pokrajin v državi. Medtem pa je inflacija neprestano delovala tudi na že tako majhen razpoložljivi kapital delovne organizacije. Bilanca uspeha pa kaže močan poseg valorizacije na povečanje porabljenih sredstev in s tem na zmanjšanje dohodka. Slaba stran vplivov revalorizacijskih učinkov na porabljena sredstva je predvsem v tem, da nam zmanjšujejo tudi čisti dohodek, na drugi strani pa se ta sredstva, kot pozitivni učinek, kažejo v bilanci uspeha. Bilanca uspeha kaže tudi izredno velike izdatke iz dohodka, kar je bilo pričakovati glede na to, da skušamo v Sloveniji sistematično razreševati vprašanja pokojnin, zdravstva, izobraževanja, znanosti; to pa se odraža tudi v povečanem odvajanju sredstev iz dohodka. Velik je prav tako izdatek, ki ga namenjamo za kritje izgube elektrogospodarstva in kritje stroškov železnice. Vsi ti izdatki vplivajo, da prizadevanja za gospodarske učinke delovne organizacije ne dajejo takšnih končnih učinkov kot bi jih pričakovali in potrebovali za obogatitev naših obratnih sredstev. Pomembno pa je še to, da je tudi čisti dohodek, po novem družbenem dogovoru, postal izredno pomemben za oblikovanje osebnih dohodkov. Če torej ocenjujemo polletni poslovni rezultat po vložku v poslovni sklad, bi bili lahko zadovoljni. Vendar pa nadaljnji podatki kažejo, da moramo večino teh sredstev nameniti za združevanje, potem pa na polletni rezultat gledamo z manjšim zadovoljstvom. Andrej Kralj Nekaj osnovnih značilnosti zakona o sanaciji in prenehanju OZD S 1. 1. 1987 je začel veljati novi zakon o sanciji in prenehanju organizacij združenega dela. Zakon ureja kakšne ukrepe morajo podvzeti poslovodni organ, samoupravni organi v primeru, da zaide organizacija združenega dela v težave. Predpisani so ukrepi še pred sanacijskim postopkom in pa seveda predpisan je tudi sam sanacijski postopek. V predsanacijskem postopku je treba določiti postopke in ukrepe, kijih morajo opraviti delavci OZD za odstranitev: a) vzrokov nelikvidnosti b) vzrokov za motnje v poslovanju c) vzrokov, zaradi katerih je nastala izguba po periodičnem obračunu V sanacijskem postopku pa so predpisana opravila in ukrepi, kijih morajo opraviti delavci v OZD a) za odstranitev vzrokov, zaradi katerih je nastala izguba po zaključnem računu b) za nadomestitev sredstev najmanj v višini nekrite izgube po zaključnem računu c) za zagotovitev pogojev za trajno in uspešno poslovanje Zakon tudi podrobneje predpisuje postopek glede določitve pogojev za začetek in postopek stečaja, kot tudi redne likvidacije. Nelikvidnost OZD nastopi tedaj, ko ne more izvršiti vseh nalogov za izplačilo istega dne, ko so bili predloženi. Če takšna dnevna nelikvidnost traja neprekinjeno 20 dni ali s prekinitvami 45 dni v enem trimesečju, mora SDK o tem obvestiti organe upravljanja v OZD in pristojne organe v občini. Motnje v poslovanju pa nastanejo, a) če v OZD niso zagotovljena sredstva za osebne dohodke b) če niso zagotovljena minimalna sredstva za akumulacijo, kot je določeno v samoupravnih splošnih aktih, in c) če ni zagotovljena nepretrganost v proizvodnji in redno poslovanje OZD. V vseh treh primerih predsanacijskega postopka morajo delavci izdelati programe ukrepov za izboljšanje poslovanja oz. odpravo izgube in morajo vsebovati vzroke zaradi katerih so nastale in ukrepe, ki so potrebni za odstranitev nelikvidnosti, motenj in izgube. Zakon točno določa roke v katerih mora biti program narejen in roke glede razpravljanja na zborih delavcev. V programih morajo biti izrecno navedeni nosilci posameznih nalog, in podobno. Sanacija OZD se uvede, ko delavci ugotovijo v zaključnem računu izgubo, kije ne morejo pokriti v breme rezervnega sklada oz. v breme skupnih rezerv in iz čistega dohodka in to najpozneje do oddaje zaključnega računa, to j e do konca februarja. Tudi za sanacijo so predpisani posebni roki in posebna opravila, ki zadolžujejo tako delavce kot direktorja. Uvede se sanacijski postopek, v katerem mora biti določen postopek in roki za ugotovitev vzrokov nastale izgube, roki v katerih mora biti ugotovljena odgovornost organov upravljanja, direktorja in posameznih delavcev ter rok v katerem mora biti sprejet takšen program. Sanacijski programje samoupravni akt v katerem se ugotovi znesek celotne izgube, znesek nekrite izgube, ugotovijo se vzroki izgube, določijo ukrepi in roki za odstranitev izgube ter roki in način zagotavljanja sredstev za kritje izgube, ter rok trajanja sanacije. Sanacijski program sprejemajo delavci z osebnim izjavljanjem na zboru. Odgovornost zakon še posebno izpostavlja v vseh fazah predsanacijskega in v sanacijskem postopku. Ob ugotavljanju vzrokov nelikvidnosti, motenj in izgube j e treba vedno ugotavljati še odgovornost posameznih delavcev, organov upravljanja in direktorja za nastale težave. Poleg disciplinske odgovornosti so člani organa upravljanja, direktor, delavci s posebnimi pooblastili in drugi delavci za neodgovorno izpolnjevanje svojih obveznosti, za nestrokovno delo, žaradi nekvalitetnih predlogov, pobud, mnenj lahko tudi prikrajšani pri svojem osebnem dohodku. Višina se ugotavlja v sorazmerju z odgovornostjo vsakega delavca in lahko dosega največ do zneska z zakonom zajamčenega osebnega dohodka. postopke nisem opisoval, ker so zelo natančni in obširni, v celoti predpisani v zakonu. Prav odgovornost, kije posebej poudarjena v tem prikazu, pa zahteva tudi spremembo statuta in pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Anton Primožič Skušal sem le v kratkem prikazati najbolj bistvene točke Zakona o sanaciji in inehanju organizacij združenega dela (Uradni list SFRJ štev. 72/86), same V prejšnjem mesecu je bil kupljen traktor (sedaj imamo dva) izključno za potrebe skladiščno-transportne službe. Prikolico zanj smo dobili že lani. Z njim bomo prevažali surovine iz rampe v oddaljena skladišča ter iz njih v proizvodnjo. S tem bomo vsekakor razbremenili že tako dotrajane viličarje. Koliko čistega dohodka, ki smo ga vložili v poslovni sklad, ostane za naše potrebe Pri razdelitvi čistega dohodka se samo ugotavlja kolikšen del čistega dohodka namenjamo za poslovni sklad, kar naj nam bi služilo za jačanje naše materialne osnove. Ali nam ta sredstva res ostanejo za te namene, pa nam da odgovor šele podrobna analiza združevanja sredstev iz poslovnega sklada. V prvi polovici letošnjega leta smo namenili v poslovni sklad 16% ustvarjenega čistega dohodka. V primerjavi z lanskim obdobjem je ta udeležba manjša za 2,6%. Znesek čistega dohodka, ki smo ga razporedili v poslovni sklad za krepitev materialne osnove dela v višini 346 milij. dinarjev pa moramo skoraj v celoti nameniti za druge namene, na podlagi sporazumov in zakonov o združevanju sredstev. Iz sredstev, ki smo jih v polletju namenili v poslovni sklad, smo morali že tekom polletja združevati za naslednje namene: — za razvoj elektrogoapodarstva 199,717.694 din — za razvoj ptt prometa 413.877 din — posojilo za hitrejši razvoj neravitih republik in pokrajin 84,808.798 din — združevanje v SIS za razvoj materialne proizvodnje 10,812.484 din od tega za • SIS elektrogospodarstva 2,758.036 din • SIS za železniško gospod. 3,514.668 din • SIS za ceste 4,539.780 din • SIS za nafto in plin — • SIS za luški promet — • SIS za letališko dejavnost — • za razvoj RTV (Za zadnje štiri interesne skupnosti nismo združili sredstev, ker nimamo dovolj obratnih sredstev). Skupno smo torej združili v prvi polovici leta 295 milijonov dinarjev sredstev tako, daje ostalo od sredstev, ki smo jih namenili v poslovni sklad le 51 milij. dinarjev sredstev za naše namene, kar je komaj 14% razporejenih sredstev v poslovni sklad. Tovariš Pavle — vodja zabojarne pri sestavljanju zaboja Martin poslužuje stroj za luknjanje obročnih trakov Dovoz starih zabojev v popravilo Kartonska embalaža vse bolj nadomešča lesene zaboje Odpadni zabojni deli za prodajo Pogled na zabojarno Palete vrnjene od kupcev — čakajo na popravilo Zaradi manjše potrebe po zabojih — dodatna zaposlitev ■■■■■■ ■ mamm Skladiščno-transportni kurir Prihod iz železniške postaje, kamor je odnesel tovorne liste Tovariš Anton Krivec opravlja kurirska dela za povezavo med proizvodnjo, komer -cialo, skladišči in železniško postajo. To delo opravlja že od leta 1983, odkar seje komerciala preselila v poslovno stavbo. Njegova vsakdanja opravila: odnesti spisek celodnevne proizvodnje prejšnjega dne v prodajni oddelek komerciale, skrbeti za pra- Oddaja podatkov o dnevni proizvodnji in prevzem dobavnic za izdajo preje vočasno dostavo dobavnic v skladišče izdelkov za odpremo preje, dostava prejemnic in izdaj n ic o prejetih in izdanih surovinah komerciali in ob koncu delovnega časa dostava tovornih listov in naročanje vagonov na železniški postaji. Tako prehodi dnevno (v lepem ali deževnem vremenu) približno 10 km. Predaja prejemnic in izdajnic o dnevnem prihodu in izdaji surovin v komerciali INVENTIVNI PREDLOGI V letošnjem letu ima komisija za inovacije kar precej dela. Tokrat je gred vami deset koristnih predlogov iz vseh treh proizvodnih oddelkov. Zelja komisije je, da bi tudi v jeseni obravnavala tako številne predloge. Vključite se v inventivno dejavnost. Vsak predlog bo nagrajen! Opisani koristni predlogi bodo obravnavani na prihodnji seji delavskega sveta. I. M. Z ustrezno podložitvijo nosilcev voza na TB — 317, smo dosegli: zmanjšanje števila pretrgov, podaljšali trajnost travelerjev, prihranili pri nosilcih voza. Avtor predloga: Janez Tišler, remont PB. Predlog nagrade: 30.000 din. Mehanska regulacija obratov na blendah (Hergeth) je izvedena s PIV gonilom (planetno gonilo). Prihajalo je do okvar in pogostih zastojev. Ker ni bilo rezervnih delov, smo se odločili za zamenjavo z domačimi gonili. Izdelali smo podstavke in montirali gonila na stroje. Regulacijo obratov smo dosegli z zamenjavo zobnikov. Gonila smo montirali in štiri blende Hergeth in na odpirač DR, tako da sedaj obratujejo brez zastojev. Avtorji predloga: Cveto Kos, elektro delavnica, Nace Senica in Franc Mešič, remont mikalni-ce. Predlog nagrade: 30.000 din Pripravljamo spremembe Pravilnika o materialnih stroških Že v prejšnji številki smo omenili, da bo potrebno s spremembami, kijih prinašata družbena dogovora SFRJ in SRS o pridobivanju in delitvi dohodka v delu, ki govori o drugih poslovnih stroških, uskladiti naš Pravilnik o materialnih stroških. To zadeva: — dnevnice za službena potovanja in stroške prenočišča doma in v tujini; — povračilo stroškov za prevoz delavcev na delo in z dela; — povračilo za uporabo lastnega avtomobila z službene potrebe; — izdatki za hrano delavcev; — terenski dodatek. Do sedaj je bila osnova za izračun višine dnevnic in povračila stroškov za prevoz z lastnim avtomobilom ugotovljeni znesek povprečnih stroškov za preteklo četrtletje, ki sta ga ugotavljala in objavljala Zavod SRS za statistiko in republiška skupnost za cene, za ostale stroške pa dosežen povprečni osebni dohodek v preteklem letu. Po novem pa bo: — višina dnevnic lahko znašala do 8% povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na delavca v gospodarstvu Jugoslavije, izplačenega po prehodnem periodičnem oz. zaključnem računu; stroški za prenočišče pa se bodo povrnili v celotnem znesku, razen de luxe kategorije; — dnevnice za službeno potovanje v tujino se lahko določajo največ do zneska, predvidenega v Uredbi o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznajo zveznim upravnim organom; nova uredba podrobneje določa, pod kakšnimi pogoji pripada delavcem določena višina dnevnic; — terenski dodatek lahko znaša največ do 75% višine dnevnice, ki se izplačuje v določenem obdobju (odstotek je odvisen od bivalnih pogojev delavcev na terenu); — kilometrina lahko znaša največ 30% cene litra bencina; — izdatki za hrano lahko znašajo največ 15% povprečnega čistega osebnega dohodka na delavca v gospodarstvu republike, izplačanega po predhodnem periodičnem oz. zaključnem računu. Splošno-kadrovski sektor je dolžan izračunavati višino zneskov (po objavi doseženih povprečnih osebnih dohodkov v SFRJ in SRS, ki pa trenutno še niso znani) in izračun posredovati tajništvu delovne organizacije in v finančno-računovodskem sektorju. A. Povše V BESEDI IN SLIKI S predelavo naprave za podiranje separatorjev na strojih Tcxtima, smo preprečili: trganje trakov na nosilcih voza, lomljenje nosilcev voza, trganje verige voza, zastoje in nakupe rezervnih delov. Avtor predloga: Janez Tišler, remont PB. Predlog nagrade: 50.000 din. Na snemalnem sistemu mikalnikov je čistilna palica, na katero se navija strgana koprena. Z namestitvijo dveh kosov kotnega železa seje preprečilo, da bi palico potegnilo nazaj proti tamburju, obenem seje zmanjšala tudi možnost požara. Avtorja predloga: Konrad Pregel in Milan Kokalj, remont čistilnice in mikalnice. Predlog nagrade: 10.000 din. Na dovajalnem sistemu mikalnikov Plattje čistilno palico večkrat zabilo med okrovje in tambur. Pri tem se je poškodovala garnitura in večkrat je prišlo do zanetkov požara. Z namestitvijo plastične zavese nad dovajalni sistem smo omenjene napake odpravili. Avtorja predloga: Janez Savinšek in Franc Mešič, vzdrževalca strojev čistilnice in mikalnice. Predlog nagrade: 20.000 din. Pri popravilu zadnjega dela mikalnika Platt (briser, ležaji, rešetke briserja) smo morali razstaviti veliko delov stroja. Z izdelavo okvirja za togo povezavo vseh teh delov j e sedaj omogočeno, da se celoten sistem odstrani ali pa spet vstavi. S tem je olajšano delo, predvsem pa skrajšan čas popravila. Avtorja predloga: Konrad Pregel in Milan Kokalj, remont čistilnice in mikalnice. Predlog nagrade: 50.000 din. Motorji za pogon vsisnih ventilatorjev na avtomatih Savio so se pregrevali. Bombažni odpadki so se nabirali v režah motorjev. Morali smo stalno menjavati ležaje in v enem letu previti približno 50 elektromotorjev moči 7,5 kWh, kar je predstavljalo izredno velik strošek. Hlajenje smo izboljšali s pomočjo gibljive cevi 0 160, ki smo jo montirali na kapo elektromotorja in cev pritrdili na ohišje stroja, skupaj s kovinsko mrežo. S tem smo dosegli dotok hladnega zraka in preprečili, da bombaž prekrije reže na kapi elektromotorja. Ta sistem smo uporabili tudi drugod. Avtorji predloga: Cveto Kos z delavci remonta elektromotorjev. Predlog nagrade: 50.000 din. Originalne zavore na PS Covvemat niso več v hipu zavrle ogrodja za snem, tako da je prihajalo do lomov in deformacij na ogrodju in pri gonilih za avtomatski snem kopsov. Ker so bile te zavore iztrošene, sem skonstruiral nove zavore z zavorno ploščo raztezalke Platt, ki smo jih demontirali v PP. Potem smo izdelali kovinsko ohišje, v katerega smo vgradili navitje in zavorno ploščo ter vse skupaj namestili na ohišje elektromotorja z gonilom. V stikalno omaro na stroju smo montirali transformator 100 VA, kontaktor in usmernik. Nove zavore obratujejo brez zastojev. Avtor predloga: Cveto Kos, elelctromon-ter. Predlog nagrade: 50.000 din. Zaradi zaprašitve in navitja smo morali menjavati poškodovane ležaje na strojih Texti-ma. Z zatesnjenem zadnjih pogonskih omar smo močno zmanjšali zaprašitev, povečali življenjsko dobo ležajev in preprečili pokanje ohišja. Avtor predloga: Janez Tišler, remont PB. Predlog nagrade: 30.000 din. Da bi preprečili trganje trakov za dvig voza na strojih TB-317, smo zamenjali ležajne puše iz pločevine s sinter pušami, ki jih sedaj mažemo z oljem. Trakovi, ki so sicer iz uvoza, se ne trgajo več. Avtor predloga: Janez Tišler, remont PB. Predlog nagrade: 30.000 din. Litija izgublja še eno svojo značilnost. Stavbe spreminjajo svojo podo- Nadzidava stanovanjskih hiš na Stavbah, bo. Vsaka obnova naj ne bi spremenila zunanjega videza kraja, naselja. Ali se je načrtovalcem obnove Stavb to posrečilo, presodite sami. Prednostna lista za dodelitev stanovanj Sprejeta je prednostna lista, po kateri bodo člani odbora za stanovanjska vprašanja dodeljevali nova stanovanja in stanovanja, ki bodo izpraznjena do 31. 12. 1987. ENOSOBNA STANOVANJA IN GARSONJERE: 1. Erjavec Vida 217 točk 2. Gajič Stana 210 točk 3. Bojič Nada 203 točk 4. STOJANOVIČ STOJANA 196 točk 5. JERINA MARTIN 176 točk 6. Smrekar Magda 176 točk 7. Kaltak Sadika 168 točk 8. Melič Sevleta 164 točk 9. KUHELJ TONČKA 162 točk 10. Bračun Darko 160 točk 11. Jakša Smilja 155 točk 12. Zidar Alenka 147 točk 13. Sinanovič Sejadeta 97 točk 14. POŽUN GUSTI 95 točk 15. PRNAVER MAJDA 92 točk OPOMBA: Prosilci, ki so pisani z velikimi tiskanimi črkami imajo pred- nost pri dodelitvi sobe ali garsonjere. DVOSOBNA IN TRISOBNA STANOVANJA: 1. DJEKIČ STANOJKA 242 točk 2. Benegalija Berta 237 točk 3. Antonič Nada 232 točk 4. Frelih Leopold 231 točk 5. Knez Anica 229 točk 6. Baloh Marija 228 točk 7. Rink Jože 226 točk 8. Kaplja Gorazd 222 točk 9. Razpotnik Mili 213 točk 10. Jančar Anton 213 točk 11. Senič Stana 198 točk 12. ČERNE JANEZ 196 točk 13. Macanovič Saida 195 točk 14. Kadrič Sajda 192 točk 15. TOMIČ SLAVICA 191 točk 16. Dandič Ivanka 190 točk 17. Stritar Viktorija 181 točk 18. Oliverovič Zorica 181 točk 19. Janežič Anica 180 točk 20. Vodenik Marija 180 točk 21. Ilar Marija 174 točk 22. Klarič Danica 169 točk 23. Jakupovič Halida 169 točk 24. Kuburič Hašija 167 točk 25. Lavrič Liljana 145 točk 26. BAJRIČ HAJRIJA 141 točk 27. Matoz Mojca 129 točk OPOMBA: Prosilci, ki so pisani z velikimi tiskanimi črkami imajo prednost pri dodelitvi trisobnih stanovanj. Po veljavni prednostni listi bodo člani odbora za stanovanjska vprašanja dodelili štiri nove garsonjere, kijih bomo pridobili z nadzidavo Ponoviške 7. Prodajna površina stanovanjskih enot je 157,28 m2. K stanovanjem pripada tudi drvarnica izven objekta in skupna sušilnica v isti etaži. Ogrevanje stanovanj bo klasično individualno. V vsakem stanovanju je možen priključek na dimnik, ogrevanje sanitarij je projektirano z elektriko. Pričetek del je dogovorjen s 1.8.1987, stanovanja pa naj bi bila vseljiva ob koncu leta 1987. Dogovorjena programirana končna prodajna cena za vse štiri stanovanjske enote, ob upoštevanju plačila obresti za pridobljeno posojilo za eno leto znaša 207,689.322 din. Po pogodbi moramo ta znesek plačati do 15. julija 1988. V kolikor bomo omenjeni znesek poravnali prej, se bodo temu ustrezno zmanjšale zaračunane obresti za enoletno posojilo. Helena Hiršel Z rumeno črto je pri rezervoarjih z narisom označeno mesto, kamor Opozorjeno je že bilo, da DO ne bo odgovarjala za poškodbe avto-se ne sme skladiščiti oz. zlagati bal, zabojev in ostalih predmetov. mobilov, ki so parkirani pred skladiščem. Opozorilo ponavljamo. Obisk v Krki — tovarni zdravil Društvo inženirjev in tehnikov je organiziralo enodnevni izlet na Dolenjsko. Organizatorji izleta so si zastavili dva cilja: ogled tovarne zdravil Krka in sprejem novih članov v društvo v Šmarjeških Toplicah. Vsi udeleženci izleta lahko ugotovimo, da sta bila oba cilja uspešno dosežena in da so imeli organizatorji izleta tokrat srečno roko. V tovarni Krka nas je sprejel tov. Boris Česen, vodja TOZD Marketing. Seznanil nas je z razvojem tovarne, njenim proizvodnim programom in ne nazadnje s težavami, s katerimi se srečuje celotna farmacevtska industrija v državi. Tovarna zdravil Krka je bila ustanovljena leta 1956. Razvila seje iz manjšega farmacevtskega laboratorija. V letu 1957 je bila tovarna na 14. mestu med farmacevtskimi proizvajalci v Jugoslaviji. Njen razvoj pa je naglo napredoval. Ze leta 1962 je bila zgrajena nova tovarna v Ločni, predmestju Novega mesta. Zgrajen je bil obrat kemijske sinteze, ustanovljen lastni razvojni raziskovalni inštitut, pričeli so z razvojem kozmetike in zeliščne dejavnosti. Že 10 let po ustanovitvi je bil zgrajen prvi obrat za proizvodnjo antibiotikov in od leta 1966 dalje so vsako leto zgradili novi obrat. Danes je zaposleno v delovni organizaciji preko 4000 delavcev. Organizacijsko so povezani v desetih TOZD in delovni skupnosti skupnih dejavnosti. Zaposlujejo 11 doktorjev znanosti, 22 magistrov in preko 500 delavcev z visoko in višjo izobrazbo. Najpomembnejši je TOZD Inštitut, ki skr- bi za raziskavo, razvoj in kontrolo kvalitete, opravlja raziskovalnorazvoj-ne storitve v gospodarskih dejavnostih in kontrolo kakovosti ter količine blaga za vse proizvodne temeljne organizacije. Njihova največja težava je preni- zka cena zdravil. Največja Krkina izvozna dejavnost so farmacevtski izdelki po tehnologijah, ki jih je delno razvila v svojem inštitutu ali s sodelovanjem tujih partnerjev. Druga pomembna postavka Krkinega izvoza so lastne surovine za uporabo v farmacevtski industriji in industriji močnih krmil. Izvaža v 65 držav na vse celine. Letno se izvoz povečuje od 5 do 7%. Celotni prihodek je znašal v letu 1986 86 milj. din. Povprečni OD pa se v zadnjih mesecih giblje okoli 200.000 din. Po predstavitvi celotne delovne organizacije smo si ogledali TOZD Zdravila. V njem je zaposlenih okrog 880 delavcev. Izdelujejo 140 vrst različnih zdravil. Po ogledu smo nadaljevali pot do Šmarjeških Toplic (poslovna enota Krkine TOZD Zdravilišča). Sporazumno smo se razdelili v dve skupini. Prva željna ogledov dolenjskih znamenitosti, seje odpeljala v Kostanjevico, druga, ki ji je bilo bolj vroče, pa je odšla k bazenu. Dveurno kopanje je bilo več kot čudovito. Žal pa vsi niso imeli s seboj kopalne opreme (pomanjkljiva informacija organizatorjev). Kljub temu pa je tov. Prijatelju uspelo organizirati tekmovanje v plavanju. Ekipa je štela sicer samo 5 članov, vendar je bilo pri bazenu Pogled na tovarno: Ločna — jedro Krke vseeno slišati bučno vzklikanje navijačev. Bravo! Prepričljivo je zmagala edina predstavnica ženskega spola tov. Nevenka iz laboratorija. Po obilni večerji v gostišču Prinovec, je sledil sprejem novih članov. Sprejeli naj bi jih 10, vendar seje izleta udeležila le polovica. Ne, kar tako enostavno pa res ne postaneš član DITT-a. Pokazati moraš, kaj znaš. Marta Grošelj, Tomaž Gradišek, Nevenka Zebec, Cveto Kos in Lado Mešič so se pomerili med seboj. Odgovarjali so na vprašanja iz področja tekstilne tehnologije, poznavanja Predilnice Litija, poznavanja delavcev Pred- ilnice, splošne razgledanosti, humoristična vprašanja in na koncu so se pomerili v fizični zmogljivosti. Za vsak nepravilen odgovor je sledila takojšnja kazen. Režija je ugotovila, daje znanje kandidatov dobro in so si bili enotni v odločitvi, da jih sprejmemo v društvo. Čestitamo! Sledil je zabavni večer v hotelu ob zvokih domačega ansambla. Plesa, petja in pijače je bilo dovolj za vse. Vedri in nasmejani ter polni prijetnih vtisov smo se v zgodnjih jutranjih urah pripeljali domov. V. B. Sodi z vodo so pri gašenju zelo uporabni, zato jih bomo v naši mehanični delavniciše nekaj naredili. Važno je, da so vedno na istem mestu in napolnjeni z vodo. Popolnoma založena stikalna omarica. Dostop do vseh elektrona-prav mora sicer biti neoviran. Za požarno varnost v čistilnici in mikalnici je velika pridobitev drugi del naprave za odkrivanje in javljanje požarov v transprotnih cevovodih. Na fotografiji sta monterja Zarje iz Kamnika, ki opravljata zaključna dela. Obročno železo se mora odstranjevati v kontejner, ne na ta prostor pred mehanično delavnico. Sedemnajsto srečanje rezervnih vojaških sttrešin Jugoslavije »Bratstvo in enotnost ’87« Letošnje 17. srečanje rezervnih vojaških starešin Jugoslavije, je bilo v socialistični republiki Makedoniji od 2. do 4. julija, z osrednjo proslavo v Mavrovu — vasici pod Bistro ob mavrovskem jezeru. Srečanja rezervnih vojaških starešin Jugoslavije so že tradicionalna in so vsako leto v drugi republiki ali pokrajini. Prvo srečanje rezervnih vojaških starešin Jugoslavije je bilo leta 1971 v socialistični republiki Bosni in Hercegovini, nakar so sledila: 1972 — SR Slovenija, 1973 — SR Makedonija, 1974 — SR Srbijav1975 — SR Hrvat-ska, 1976 — SR Črna gora, 1977 — SR Bosna in Hercegovina, 1978 SR Slovenija, 1979 — SR Makedonija, 1980 — SR Srbijav1981 — SR Hrvat-ska, 1982 — SR Črna gora, 1983 — SAPVojvodina, 1984 — SAP Kosovo, 1985 SR Bosna in Hercegovina, 1986 — SR Slovenija. Gostiteljica 18. srečanja rezervnih vojaških starešin Jugoslavije pa bo drugo leto zopet SR Srbija. Zveza rezervnih vojaških starešin Jugoslavije je bila ustanovljena leta 1952 pod imenom Zveza rezervnih oficirjev Jugoslavije. Pod tem imenom je delovala vse do leta 1959, ko je bilo dogovorjeno, da se v organizacijo vključijo tudi podoficirji. Tedaj organizacija spremeni svoje ime in se imenuje zveza rezervnih oficirjev in podoficirjev Jugoslavije. Organizacija v svojem 35-letnem delovanju še enkrat spremeni ime koncem leza 1969, ko ga preimenuje v Zvezo rezervnih starešin Jugoslavije. To ime nosi organizacija še danes. Razumljiveje, da organizacija ni spreminjala samo svojega imena, temveč se je spreminjala tudi njena vsebina. Danes je zveza rezervnih vojaških starešin družbena organizacija rezervnih vojaških starešin ter delovnih ljudi in občanov, ki opravljajo določene vodilne dolžnosti splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Deluje kot sestavni del enotne fronte organiziranih socialističnih samoupravnih sil, združe- kih starešin Jugoslavije ima 670 osnovnih organizacij Zveze rezervnih vojaških starešin. Od tega jih je 485 v krajevnih skupnostih, 185 pa v organizacijah združenega dela. V teh organizacijah rezervnih vojaških starešin je včlanjeno 46.829 rezervnih vojaških starešin, kar predstavlja prilično velik kadrovski potencial za uresničevanje koncepcije splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Struktura članstva organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin Makedonije je sledeča: — 25.486 nižjih oficirjev, — 20.640 oficirjev in — 703 člani brez čina. Omeniti velja tudi, daje od skupnega števila članstva Zveze rezervnih vojaških starešin Makedonije 230 rezervnih vojaških starešin — žensk in 30.096 članov ZK. Iz socialistične republike Slovenije se je udeležila 17. srečanja rezervnih vojaških starešin Jugoslavije 80-članska delegacija, ki sojo sestavljali predstavniki vseh občinskih konferenc Zveze rezervnih vojaških starešin, republiška delegacija ter udeleženci posveta, kije bil v okviru srečanja na temo: Zveza re- Skopje — umetniška galerija zervnih vojaških starešin v praksi političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Slovenski rezervni vojaški starešine smo bili gostje štirih makedonskih občin in sicer: Skopje-Center, Tetovo, Kočani in Probištip. Odpeljali smo se z dvema letaloma jugoslovanskega vojnega letalstva tipa AN-22. To je dvomotorno transportno vojaško letalo sovjetskega konstruktorja Antonova, ki se uporablja za prevoz urah. Na skopskem letališču so nas pričakali predstavniki Zveze rezervnih vojaških starešin občine Skopje-Center, ki so nas po prisrčnem sprejemu razporedili po skupinah. S skupino rezervnih vojaških starešin Kosovo in Vojvodine smo se z avtobusom odpeljali v Skopje, letalcev in drugih enot. Razdaljo od Brnika do Skopja smo preleteli v dveh 17 CPEflEA HA PBCJ BPATCTBO EflMHCTBO '87 2-4 JVJIH MABPOBO CP MAKEflOHMJA Skopje, Mustafa-Pašina džamija Oro Skopje — notranjost cerkve sv. Spasa nih v socialistični zvezi delovnega ljudstva. Člani organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin so lahko tudi delovni ljudje in občani, ki nimajo čina. Socialistična republika Makedonija, gostiteljica 17. srečanja rezervnih vojaš- kjer so nas nastanili v hotelu Turist. Po kratkem oddihu smo bili vabljeni na svečano akademijo, ki je bila v skopskem domu JLA. Tu so nam recitatorji, pevski zbori in razne folklorne skupine prikazali delček iz svoje bogate kulturne dediščine. Naslednji dan smo si v dopoldanskem času ogledali zanimivosti in kulturne spomenike Skopja. Najprej smo se napotili skozi stari del mesta v cerkev sv. Spasa, kjer je naša delegacija, skupno s kosovsko in vojvodinsko, položila venec na grob GOCE DELČEVA. Ogledali smo si tudi notranjost cerkve sv. Spasa, ki je približno do polovice zakopana v zemljo. Cerkev krasijo zrez-ljane lesene stene in strop z dragocenimi ikonami. Umetniško galerijo in MUZEJ revolucije. Med vožnjo po Skopju, smo videli mnogo zanimivih in lepih zgradb. Prava lepotica med njimi pa je zgradba RTV Skopje, kiji domačini pravijo kar LEPA BRENA. Po ogledu mesta smo bili gostje občinske skupščine Skopje-Center, kjer nam je predsednik skupščine pedstavil občino Skopje-Center, predstavnik potresnega inštituta pa omenjeni inštitut, ki smo si ga kasneje tudi ogledali. V razpravi so predstavniki rezervnih vojaških starešin Slovenije, Makedonije, Kosova in Vojvodine izmenjali izkušnje o delu svojih organizacij, organiziranosti in vsebini dela. Po končani razpravi in ogledu potresnega inštituta smo se odpeljali proti MAVROVU. Na poti v Mavrovsko jezero Skopje — cerkev sv. Spasa s sarkofagom Goce Delčeva Bolgarski okupator je med drugo svetovno vojno že pričel z demontažo notranjosti cerkve sv. Spasa, vendar mu ni uspelo odpeljati teh dragocenosti, ker so mu namero še pravočasno preprečili. Ogledali smo si tudi MUSTAFA — paš-ino džamijo, ki je bila zgrajena v štirinajstem stoletju. Pred džamijo je dal MUSTAFA — paša zgraditi tudi vodnjak, kjer se obiskovalci pred vhodom v džamijo »očistijo« in sezujejo. Sicer pa je MUSTAFA — paša, čeprav je bil Turek, storil mnogo dobrega za skopske prebivalce. Po ogledu MUSTAFA — pašine džamije, smo si ogledali še Mavrovo smo se ustavili v hotelu Vodno, ki je oddaljeno približno 5 km od Skopja, kjer nas je čakalo kosilo. Med kosilom se nam je pripetil neljubi dogodek, kjer smo po zamenjavi avtobusov ostali trije delegati brez kovčkov. Toda naši gostitelji so se tako potrudili, da smo kovčke dobili nazaj že naslednjega dne v Mavrovu. Po kosilu smo nadaljevali pot proti Mavrovu. Nastanili smo se v Otroškem okrevališču kakšne pol ure vožnje do Mavrovega. Še istega večera smo se udeležili tudi partizanskega večera v Mavrovem, od koder nas je pregnal Skopje — Stara Čaršija dež. Za Mavrovo je namreč značilno, da nikoli ne veš, kdaj bo deževalo. Naslednji, zadnji dan bivanja v socialistični republiki Makedoniji smo se v dopoldanskem času ponovno odpeljali na prizorišče osrednje proslave v Mavrovo, ki spada pod gostivarsko občino. Torej je bila organizator tega srečanja občina GOSTIVAR, pokrovitelj pa republika. Določitev MAVROVA za mesto, kjer naj bo osrednja proslava 17. srečanja rezervnih vojaških starešin Jugoslavije, je izraz priznanja temu rejonu in občini GOSTIVAR za njihov prispevek v NOB in revoluciji. Poglejmo na kratko, kakšen je bil ta prispevek. Vsak sedmi prebivalec občine GOSTIVAR je dal življenje v NOB. Padlo je 322 aktivnih borcev, 153 pa je bilo žrtev terorja. Proglašenih je bilo 5 narodnih herojev. V čin generala paje napredovalo nekoliko borcev gostivarske občine. Septembra 1941. je bila na tem območju prva oborožena skupina Mav-rovčanov, ki so bili kasneje jedro ustanavljajočih se odredov. Mavrovčani niso izgubili vere v bratstvo in enotnost niti leta 1943, ko je bilo najhuje in ko je Italijanski okupator s pomočjo balistov do tal požgal in oropal vasi LEUNO- VO in NIČIFOROVO, niti leta 1944, ko se je isto dogodilo z vasema MAVROVO in BELIČICI. Vsekakor so Mavrovo in okoliške vasi to priznanje ne samo zaslužile, temveč ga kot vedno doslej, tudi častno izpolnile. Na osrednji proslavi v Mavrovu, seje 4. julija 1987, ob Dnevu borca zbralo okoli 30.000 ljudi iz skoraj vseh občin Jugoslavije. Proslava seje začela ob 11. uri s prihodom Zastave srečanja rezervnih vojaških strešin Jugoslavije. Sledili so pozdravni govori predstavnikov: organizatorja, zvezne konference Zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije in oboroženih sil. Slavnostni govornik je bil JAKOV LAZAROSKI, član Predsedstva CK ZKJ in predsednik Predsedstva CK ZKM. Sledila je predaja Zastave srečanja rezervnih vojaških starešin Jugoslavije republiški konferenci Zveze rezervnih vojaških starešin Srbije, ki bo organizator 18. srečanja. Kljub obsežnemu programu, per-cejšnji vročini in manjšim spodrsljajem organizatorja, smo se zadovoljni vračali domov, saj smo videli in občutili mnogo lepega. V. Bizjak Zimski tereni nad Mavrovskim jezerom Poškodbe v juliju Julija smo imeli 2 poškodbi na delu in eno na redni poti na delo. Pri razkladanju zabojev s tovornjaka je Andrej Fajdiga s prstom zadel v žebelj in si ga poškodoval. Zopet seje pri odstranjevanju preje s cevke z nožem poškodovala Nihada Memič in sicer se je urezala v dlan desne roke. Metoda Tomažič je tekla iz stanovanjske hiše v službo. Na stopnicah se je spotaknila in padla. Poškodovala si je palec desne roke. Še nekaj podatkov o poškodbah v prvem polletju Glede na isto obdobje; lanskega leta je število poškodb manjše za 8. Tako smo imeli skupno 28 poškodb, od tega 23 na delu in 5 na redni poti na delo ali z dela. Manjša je tudi resnost (teža) poškodb, tako da so bili poškodovanci zaradi ene poškodbe povprečno 13,3 dni v bolniški, letos pa 12 dni. Vseh izgubljenih dni zaradi poškodb je letos 338 (lani 481). To so pa le številke, ki tudi ne povedo vsega. Tako je med poškodovanimi veliko več kot prejšnja leta, mlajših delavcev, ki so pred kratkim pričeli delati. Takih je 40%. Težjih poškodb ni bilo, vendar je treba vedeti, da večina lažjih poškodb lahko ob določenih pogojih postane težka. Največ poškodb na delu se še vedno pripeti pri transportnih delih in opravilih, manj na samih strojih, katere pa zahtevajo daljši bolniški sta-lež. Poškodbe nastajajo tudi zaradi utesnjenosti v nekaterih oddelkih, bodisi strojev ali zatrpanosti. Vsako izostajanje z dela, tudi zaradi poškodb, pomeni povečevanje bolniškega staleža in s tem v zvezi znane posledice. Zaradi tega mora biti skrb za varno delo prisotna povsod, poučevanju in uvajanju delavcev, urejenosti delovnega okolja itd. Andrej Krhlikar Prišli — odšli v juliju Prišli: 1. 7. 1987 Helena MOHAR, Ulica solidarnosti 2, Litija, proizvodni sektor; 13. 7. 1987 C vijeta MARIČ, Bevkova 5, Litija, predilnica rezerva; 13. 7. 1987 Olgica ŽARIČ, Jevnica 66, predilnica rezerva; Odšli: Upokojitve: 5. 7. 1987 Amalija BITENC, Šmarska cesta 1, sukalnica 3. izmena; 5. 7. 1987 Ivana FINK, Na Dobravi 8. Litija, predilnica sintetike 1. izmena; 31. 7. 1987 Ana KOVAČ, Fakinova 14, Zagorje, predilnica rezerva; Invalidska upokojitev 23.7.1987 Marija PAVLIHA, Cesta komandanta Staneta 7, Litija, predilnica rezerva; Izjava delavca, da ne želi več delati: 5. 6. 1987 Valentina ČELIH, Leskovca 6, Litija, sukalnica 2. izmena; Pismeni sporazum: 31.7. 1987 Alojzija OBOLNAR, Račiča 4, Šmartno, predilnica bombaža 3. izmena; Odhod v JLA: 17. 6. 1987 Zemko GROŠIČ, Praprošče 11, Litija, vzdrževanje sukalnice; V delovni organizaciji je bilo na dan 31. 7.1987 zaposlenih 1054 delavcev, od tega 672 žensk in 382 moških. O skupnega števila zaposlenih je bilo 70 mladoletnih oseb. Bolje dve varni vožnji kot ena nevarna! Higiena proti obolenju m nezgodam. Računalnik opravlja določene naloge veliko točneje in hitreje od človeka. V kadrovsko-splošnem sektorju novi računalnik zaenkrat opravlja le urejanje teksta (besedilj in vodenje enostavnejših evidenc. Kmalu pa mu bo zaupano tudi vodenje kadrovskih in ostalih evidenc ter podatkov. J. Zupančič Bralna značka za odrasle Letošnje branje za Grumovo bralno priznanje gre h kraju. Ob predilniškem prazniku bodo priznanja podeljena. Prva, kije prebrala predpisanih pet del iz letošnjega seznama, je bila Katarina Berdajs. KATARINA BERDAJS dela v sukalnici. V Predilnici je zaposlena od lanskega septembra. Oglasila seje v matični knjižnici, pa smo ji zastavili nekaj vprašanj. Kje ste izvedeli za akcijo bralna značka za odrasle? Lani je bil v »Predilcu« objavljen obsežen članek s fotografijami s podelitve Grumovih bralnih priznanj za leto 1986. Že takrat sem se odločila, da bom tudi sama sodelovala. Zelo rada berem. V moji prejšnji delovni organizaciji so imeli interno knjižnico, kjer sem si sposojala knjige. Druge knjižnice nisem obiskovala. Veliko knjig pa si sposojamo tudi pri prijateljih in znancih. Kaj menite o prebranih knjigah? Izbor se mi zdi zelo primeren. Prebrala sem pet knjig. Le ena mi ni bila preveč všeč. Zelo pa mi je bila všeč knjiga Zvoneta Šeruge z naslovom Potovanje k ljudem. Priporočamjo mladim in starejšim bralcem. Janov krik, ki jo je napisala Marinka Kunc-Fritz, pa priporočam staršem odraščajočih otrok. Če bom utegnila, bom prebrala tudi druge knjige s tega seznama. Je število petih knjig preveliko? Ne! Vsak, ki ima knjige rad, v enem letu lahko najde toliko časa, da jih prebere. Mislite, da bi bralo še več delavcev, če bi bile knjige dostopne tudi v tovarni? Ne vem. Mislim, daje knjižnica tako blizu Predilnice, da jo lahko vsakdo obišče. Tudi izposoje-valni čas je zelo primeren. Nagrada za prebrane knjige je srečanje s pisatelji. Ste se že kdaj pogovarjali s kom? Ne, še nikoli. Si tega želite? Si! Verjetno bo zanimivo. Vaši otroci tudi berejo? Imam dva otroka; starejši ima 11 let in veliko bere, mlajšemu, ki ima štiri leta, pa beremo še mi. Upam, da jima bo knjiga pomenila to, kar pomeni meni. Raje vidim, da bereta, kot pa da bi obiskovala kino. Branje je razvedrilno in poučno obenem. Vaše priporočilo drugim delavcem? Če imaš knjigo rad, najdeš čas, dajo tudi bereš. Sama se ob knjigi spočijem in sprostim, zato branje priporočam tudi drugim. Ob sukalno-previjalnih strojih (DD) je hrup vsekakor največji. Ali smo še vedno presiti? Pri pogledu na spodnjo fotografijo smo se zamislili vsi tisti, ki skrbimo za prehrano delavca v Predilnici Litija. Za prehrano med delom namenjamo po družbenem dogovoru 15% poprečnega osebnega dohodka na delavca v gospodarstvu SRS, izplačanega po predhodnem periodičnem obračunu. Delavci v obratu družbene prehrane se trudijo, da za sredstva namenjena delavčevi prehrani pripravijo malico, ki naj bi ustrezala večini zaposlenih v naši delovni organizaciji. Malica je potrebna zato, da nadomestimo energijo porabljeno med delom. Torej za vse tiste, ki so pustili na pladnju šunko in pecivo namen ni bil dosežen. Vsi, ki vam topla malica ni všeč, vzemite malico pri šanku. Pomislite tudi kdaj na veliko število ljudi, ki nima niti toliko za preživetje in bi gotovo z veseljem pojedli vse to, kar puščate na krožnikih in pladnjih. Upamo, da se boste tudi vi zresnili, če ne prej, pa ob pogledu na ceno šunke, kruha in peciva na policah v trgovini. Helena Hiršel Nove knjige v matični knjižnici Litija V sedmih mesecih tega leta seje število knjig na naših knjižnih policah kar precej povečalo. Pripravili smo seznam novih knjig. Če vas bo katera zamikala, jo lahko dobite. Knjižnica je odprta vsak ponedeljek, sredo, četrtek in petek od 11. do 18. ure in vsak torek od 8. do 14. ure. LEPOSLOVJE Smole: Igralec in igrice Katz: Hitlerjev osebni zdravnik Rovan: Odmevi Simon: Georgike Tristo ljubezenskih Beaty: Palica Ludlum: Holcroftova zaveza Ingolič: Zgodilo se je Sprohar: Tudi jaz vidim Wallace: V znamenju žabe Deforges: Modri bicikel, Hiša v Parizu, Hudič se še kar smeji Signoret: Zbogom Volodja Vojskovič: Tržačani Greene: Tretji človek Škrinjar: Sence nad Raspokom Zidar: Slovo Giinther: Zdravnik v Hong Kongu Wallace: Skrivnost treh hrastov Sivec: Beg pred senco Zupan: Vedanec Katkov: Kri in orhideje Atwood: Preročišče Scott: Dragulj v kroni Slovenske ljudske pesmi Koroške Ginzburg: Podvojite stražo Vipotnik: Oseminštirideseto Lavrin: Med osem in osemdeset Štih: To ni nobena pesem, to je ena sama ljubezen But: Živim, ker ljubim Lambert: Zlati ekspres Slovensko pesništvo upora Lainšček: Dnevnovina Romuald: Škofjeloški pasijon Bohanec: Ilovica Kovič; Iskanje Katarine Boli: Ženske pred rečno pokrajino Cerkvenik: Blisk Zupan: Zadnji kmečki punt Grafenauer: Izročenost pesmi Kermauner: Med hlapčevstvom in samostojnostjo Kundera: Knjiga smeha in pozabe Werfel: Pesem o Bernardki Quist: Odprtega srca Firm: Domačija pod Krnom Tolstoj: Vojna in mir 1—4 Huxley: Kontrapunkt življenja 1—2 Woolf: Gospa Dalloway 1—2 Manzoni: Zaročenca Sartre: Gnus FlaubertLVzgoja srca Joyce: Umetnikov mladostni protret Hemingway: Komu zvoni Turgenjev: Očetje in sinovi Balzac: Oče Goriot Vlašič-Gvozdič: Pesmi za prijatelje Kermauner: Med prijatelji in sovražniki Malavašič: Ne bom na tuje hodil Nikolova: Ozka vrata Asimov: Roboti jutranje zore Burk: Zlati vrtiljak 1—2 Nin: Ptičke, Venerina delta Limonov: Jaz, Edička Miller: Opus pistorium Apollinaire: Enajst tisoč batin Butcher: Tri leta z Eisenhowerjem 1—2 Hersey: Zaljubljen v vojno Bates: V smer Francije je vel veter Steel: Sklenjeni krog Ludlum: Materški krog 1—2 Le Carrie: Mala bobnarka 1—2 Knittel: Abd-el-kader 1—2 Hemingway: Imeti ali ne Gordon: Zdravnik se zaljubi Becker: Dovolite, ime mi je Cox Balzac: Vojvodinja de Langears Wallace: Bledoličnik Gordimer: Burgerjeva hči Buck: Ponosno srce Ballard: Imperij sonca Allende: Hiša duhov Conde: Šegu Vrhovec: V pakistanskih zaporih Škrinjar: Beg Novak: Potepuško življenje Macleane: San Andreas Erdrich: Zdravilo za ljubezen Maurer: Drevo spoznanja Godina: Jezdec brez konja Walker: Nekaj vijoličastega Wallace: Nenavadna grofica Polanski: Roman o Polanskem Duras: Ljubimca Tomizza: Mladoporočenca iz ulice Rosetti Grey: Kraljica pašnikov Svetek: Pri svojih na svojem Suskind: Parfum Steel: Le enkrat v življenju Ribnikar: Življenje in zgodba Maupassant: Dvorljive zgodbe Naylor: Ljubljeni blaznež Stalder: Voda na soncu Krantz: Manhatan bo moj Jong: Padala in poljubi Petan: Preteklost Holt: Revna sorodnica Garcia: Ljubezen v času kolere Vargas: Pogovori v katedrali Malenšek: Purgarji Peternelj: Bukovci Grizila: Dva modra zvezka Remec: Nečista hči, Lovec Taylor: Mahovka 1—2 Wolfe: Ozri se proti domu, angel Fitzgerald: Veliki Gatsby Malraux: Kraljevska pot Petronius: Satirikon Proust: V Swanovem svetu Bulgakov: Mojster in Margerita Crnjanski: Selitve 1—4 Tajnikar: Pot skozi čas Serbezovski: Za dežjem pride sonce Fajdiga: Pogreznjeni otok Kleč: Parada Gluvič: Predgovor k ljubezenskim pesmim Gradišnik: Mistifikacije Dhanemapoda, besede modrosti Šalamun: Mera časa Birsa: Poskus maga Campanille: Dekle iz Trsta Švajncer: Vzpon in zmaga revolucije pri Sv. Tomažu Hasani: Veter in hrast Sužnjevo srce Rožanc: Markov evangelij Woodiwiss: Plamen in cvet Kmecl: Slovenska postna premišljanja Švabič: Črna luknja Singer: Čarodej iz Lublina Gorjan: Jeruzalemski grički Predin: Praslovan Mozetič: Zaklinjanja Šeligo: Molčanja Rošlin in Verjanko Svetlana Makarovič in France Mihelič Junaška pesem o Cidu Christie: Proti ničli Podležnik: Pod plaščem naivnosti Macdonald: Popotovanje z vetrom Budau: Ljubezen v F-molu La Brusse: Umor v angleškem dvorcu Eden: Brezdomka Yuga: Krtov kralj 1—2 Črnič: Prisotnost blaznosti Steel: Njena družina Grey: Divji plamen Crawford: Usmrtitev Golon: Angelika, angelska markiza Giroud: Kar dobra zabava Sheppardi: Monte Carlo Oman: Žarčenja Vincetič: Arka Šorli: Pod obokom čarobnim Obid-Lakatos: Ob vodi in kruhu Potočki: Rokopis iz Zaragoze Puškin: Jevgenij Onjegin Kovačič: Sporočila iz sna in budnosti Dekleva: Zapriseženi prah Silverberger: Knjiga lobanj (V prihodnji številki LP bomo objavili seznam knjig za mlad,no) J. Konjar Od leve proti desni: Jožefa Povirk, Mira Marzidovsek, Bogomir Pintar, Marinka Komotar, Mirko Bučar, Franc Mahkovic, Edi Pintar, Ivan Krivec in Jože Merčon. Upokojili so se... Prvo polletje je za nami. Obdobje, v katerem se naši delavci pogosteje odločajo za upokojitev. V šestmesečnem obdobju beležimo kar 30 upokojitev, polovico več kot v enakem lanskem obdobju. V juniju seje upokojilo 9 delavcev. Veseli smo, da so se vsi odzvali našemu vabilu. Kot običajno, smo se tudi tokrat zbrali v jedilnici obrata družbene prehrane. Bilo pa je vseeno malo drugače. Tokrat so namreč prevladovali moški upokojenci, kar ni običaj za naš, pretežno ženski kolektiv. Kaj so nam povedali o svoji delovni poti v Predilnici? Mira Marzidovšek, čistilka v sukalnici: »Pred 25 leti sem se zaposlila v Predilnici v oddelku stroč-narne, kjer smo izdelovali papirnate cevke za potrebe proizvodnje. Po 15 letih delaje bila stročnar-na ukinjena, zato sem bila razporejena za čistilko v sukalnico, kjer sem delala vse do upokojitve. Čistila sem garderobne prostore, zato sem poznala delavke in delavce vseh treh izmen. Z njimi sem se dobro razumela. Nikoli se nisem preveč jezila zaradi nereda po garderobah. Če ga ne bi bilo, tudi sama ne bi imela kaj delati. Ob upokojitvi so me zelo presenetili z lepimi darili. Vsem se najlepše zahvaljujem. Napišite še to, da bom najbolj pogrešala žensko družbo iz sukalnice,« je še na koncu pripovedovanja dodala tov. Mira. Jožefa Povirk, zbiralka cevk: »7. 6. 1987 je minilo natanko 35 let, ko sem pričela z delom v Predilnici. Razporejena sem bila za vlagalko. Ta dela sem opravljala polnih 30 let. Zadnjih 5 let pred upokojitvijo pa sem opravljala lažja dela zbiralke cevk. Bolezen mi je preprečila, da bi bila vla-galka še naprej, čeprav sem imela to delo zelo rada. Do pred nekaj let, sem se na delo ves čas vozila s kolesom iz Hotiča. Včasih, ko z delovnimi oblekami ni bilo urejeno tako kot danes, sem ob nalivih prišla vsa premočena na delo. Nemalokdaj se je obleka posušila kar na meni, zato ni čudno, da ti z leti opešajo delovne moči.« Ivan Krivec, mojster v vlagalnici: »Leta 1953, točno 4. 8. sem se zaposlil v tovarni. Sprva sem delel na mikalnikih, od tu pa sem bil razporejen v čistilnico odpadkov. Na stiskalnici in Willowu sem delal 10 let. Ko seje širila sukalnica, sem bil razporejen v ta oddelek. Tu sem opravljal različna dela. Ves čas med delom smo se morali tudi izobraževati. Zanjih 10 let pa sem opravljal dela mojstra v vlagalnici. O svojem delu in tovarni bi lahko povedal še veliko. V tem pogovoru pa se zdi, kot bi bila vsa ta dolga leta le en sam dan. S svojimi sodelavci sem se vedno dobro razumel, zato se bom še spomnil nanje. Vse težje sem opravljal nočno delo, zato sem se odločil za predčasno upokojitev. Dela doma mi kljub temu da bom upokojenec ne bo zmanjkalo. Pri hiši je vedno treba kaj popravljati,« je strnil svojo pripoved tov. Krivec. Franc Mahkovic, mojster v previjalnici: »Oktobra leta 1947 sem se zaposlil v Predilnici. V elek-trodelavnici sem bil čistilec elektromotorjev. Po 1 letu sem bil razporejen v čistilnico k rahljaču bal in kmalu nato v oddelek sukalnice. Leta 1950 so oddelek sukalnice ukinili, ker ni bilo povpraševanja po sukani preji. Do odhoda v JLA sem opravljal dela mazača strojev v predilnici II. Po odsluženju vojaškega roka sem nadaljeval z delom v čistilnici in mikalnici. Leta 1962 pa sem bil razporejen v sukalnico, kjer sem delal vse do upokojitve. Vsem sodelavcem se najlepše zahvaljujem za darilo ob upokojitvi. Res ga bom koristno uporabil za obiske svojega vikenda v Velikem vrhu. Noja, sodelavci že vedo, da mi je del darila že prišel kar prav,« se zasmeje tov. Mahkovic in doda: »Pojedel sem namreč že klobaso.« Jože Merčon, razmnoževanje tekstov: »Maja leta 1954 sem se zaposlil v Predilnici, kjer sem sprva v oddelku predilnice I vozil predprejo. Po dveh letih sem bil razporejen za mazača strojev, nato pa sem odšel k vojakom. Z delom mazača strojev sem nadaljeval po vrnitvi iz JLA. Kasneje sem opravljal dela pri remontu strojev in pri remontu klima naprav. V tem obdobju pa so se pričele prve težave z zdravjem. Delo pri klimi je bilo pretežko, zato sem bil razporejen v zbiralnico cevk, kjer sem ta oddelek vodil 6 let. Z ukinitvijo izdelovanja cevk sem bil razporejen k vratarski službi in leta 1980 v kadrovsko splošni sektor k fotokopiranju. V prostem času najraje igram harmoniko. Pred leti sem veliko igral po porokah. To sem sedaj opustil in mislim, da me bo sin kar dobro nadomestil,« je še povedal tov. Merčon. Marinka Komotar, razmnoževanje tekstov in ekspeditor: »V Predilnici sem bila zaposlena od leta 1952 do leta 1987. Bila sem snemalka v predilnici in kasneje predica. Zaradi bolezni sem bila razporejena na različna lažja dela. Tako sem zbirala cevke, čistila sem stroje pri remontni skupini, delala sem tudi v menzi in pri rezervi predilnice, kjer sem lepila vretenske trakove. Od leta 1980 pa sem delala v kadrovsko splošnem sektorju pri fotokopiranju in odpremljanju pošiljk. Na Predilnico in vse sodelavce so mi ostali lepi spomini. Vsem delavcem finančnega, komercialnega, kadrovsko splošnega sektorja ter delavcem sektorja vzdrževanja se najlepše zahvaljujem za dragocene spominke, ki so mi jih izročili ob upokojitvi.« Edi Pintar, kurjač: »V letu 1985, ko so se v Predilnici pričele prve rekonstrukcije strojev, sem se zaposlil v mehanični delavnici. Tam sem delal polnih 20 let, nakar sem bil razporejen v kotlarno. V poletnih mesecih izven kurilne sezone pa sem se navadno vračal v delavnico. Spominjam se, da sem sodeloval pri vseh večjih in manjših rekonstrukcijah strojev in da seje v vseh teh letih strojni park tovarne precej spremenil in posodobil. Svojim sodelavcem se zahvaljujem za darilo ob upokojitvi. Podarili so mi lepo lovsko obleko. Da, lovec in ribič sem že več kot 35 let in upam, da bom ta priljubljena konjička gojil tudi vnaprej.« Mirko Bučar, vzdrževalec čistilnih in mikalnih strojev: »V mikalnici sem delal vse od leta 1953 pa do upokojitve. Spoznal in opravljal sem vsa dela, ki se vršijo v tem oddelku, od posluževanja strojev, izpihovanja, do brušenja. Delo brusača sem opravljal 20 let. Po reorganizaciji proizvodnega sektorja pa sem bil razporejen k remontu mikalnikov. V 34 letih, kar sem delal v Predilnici, so se mikalni stroji premenjali trikrat. Spominov na tovarno je ostalo veliko in težko bi jih strnil v krajšo pripoved. Bilo je vsega dovolj, lepih in manj lepih trenutkov.« Bogomir Pintar, skladiščnik tehničnega materiala: »Poleti leta 1947 sem se zaposlil v Predilnici. V vseh teh letih sem najdlje delal pri zunanjem transportu. Ko sem pričel delati v tovarni, sem v oddelku predilnice vezal vrvico. Nekaj let pa sem lelal tudi v mikalnici in čistilnici. V letu 1985 pa sem bil na podlagi zdravniškega potrdila razporejen na lažje delo v skladišče tehničnega materiala, ker zaradi zdravstvenih razlogov nisem smel voziti viličarja. Tudi moj konjiček je lovstvo in upam, da mu bom ostal še zvest.« Vsi skupaj želijo svojim bivšim sodelavcem še veliko delovnih uspehov. In kaj«elimo najmlajšim upokojencem mi? Zahvaljujemo se jim za njihov prispevek, ki so ga z delom doprinesli k razvoju naše delovne organizacije. Želimo jim še veliko zdravih in brezskrbnih let. V. B. IZ FOTO ARHIVA — pred nekako 40 leti je bil opravljen izkop za gradnjo nove predpredilnice. Izkop je opravil že buldožer, odvoz pa je bil takrat možen le s konjsko vprego. Prvo tekmovanje kajakašev Brodarskega društva Litija v spustu od Kresnic do Litije, leta 1954. Tekmovali so (od leve proti desni): Videmšek Bruno, Primožič Darko, Jelnikar Hari, Koprivnikar Lojze, Zore Ivek, Eržen Siko in Keržan Vinko. Kajakaši nekoč Zmagal je Keržan Vinko, Eržen Siko pa je bil drugi. Teden dni kasneje je tov. Eržen zmagal na slovenskem prvenstvu v kajak spustu od Zagorja do Hrastnika v splošnem razredu (bil je še mojstrski razred, kjer so nastopali največ državni reprezentantje in njim najbližji po kvaliteti). Na kasnejših tekmovanjih, tako v spustu kot slalomih na divjih vodah, je bil najuspešnejši Keržan. V njegovi postavitvi slalomske proge, pripravi sodnikov za sojenje ob vratcih in dogovoru z Brodarsko zvezo Slovenije za udeležbo, pa je bil kakšno leto kasneje v Litiji organiziran propagandni kajak — slalom z udeležbo celotne državne reprezentance (to so bili člani ljubljanskega KK). Manjkal je le Hlavaček iz Zagreba. Za ostale organizacijske priprave pa je poskrbel tov. Rant Tone, takratni član Predilnice Litija. Vedno je bil tudi skrbni vodja naše tekmovalne ekipe. Tokrat je zmagal tov. Svet Bogdan (oče Mateje Svet), ker sta se poleg njega na zmagovalne stopničke največkrat vzpenjala še Milan Zadel in Jože Ilija (osvojil tretje mesto na svetovnem prvenstvu v kajak-sla-lomu v Tacnu pri Ljubljani leta 1955). Jože Ilija je bil hkrati tudi državni reprezentant v alpskih disciplinah, Bogdan Svet pa v klasičnih. Značilno za Ljubljančane je bilo, da so trening kajakaštva pozimi dopolnjevali s smu- čanjem ali obratno. To so bili le kajakaši, med kanuisti pa sta bila najboljša brata Bernot, ki sta takrat že vozila vsak s svojim soves-lačem, tov. Bogdanom Koširjem in Milošem Požarjem (v C-2). V splošnem razredu je tokrat zmagal Ljubljančan Močnik, Keržan pa je bil drugi. Žal, da seje kajakaštvo v Litiji — iz več razlogov — prekmalu opustilo. Zadnjikrat je na republiškem in državnem prvenstvu na divjih vodah sodeloval samo še Keržan, ki je tudi sicer dosegel nekaj lepih uspehov v družbi najboljših. Naslednji ki je najdlje tekmoval pa je bil Zore Ivan. Bilje tudi zgleden gospodar čolnarne. Vsako leto so litijski kajakaši spremljali po Savi do Zagreba tudi Titovo štafeto, skupaj z Ljubljančani in ostalimi, ki so se jim pridružili na poti (Hrastničani, Celjani in drugi). Slediti najboljšim s teškimi, neokretnimi kajaki jugoslovanske izdelave v primerjavi z uvoženimi, s katerimi so tekmovali državni reprezentantje (ki so jih morali skrbno čuvati) ali njihovi klubski tovarišije bilo toliko težje in neprimerljivo. Žal, da nihče ni vodil klubske ali tekmovalne kronike BD Litija, in je malo pripisanega ob spominski sliki le še brisan spomin tov. Keržana, za katerega sem ga prosil, naj ga delno obnovi. Z novo generacijo bo popolnoma potonila v pozabo še ena športna aktivnost Litijanov (takrat zelo živahna), ki jo je v celoti podpirala Predilnica Litija. B. Bizjak Dopisujte v naše glasilo In še »suhi« posnetek na takratnem košarkaškem igrišču ob Savi v Litiji. Obiskali smo Tekstilindus V juniju se je zbralo 29 primerkov iz oddelka predilnice (sintetike in bombaža) in ob finančni pomoči našega sindikata smo se prepeljali v Kranj, v DO Tekstilindus. Zal je bil program izleta časovno izdelan zelo tesno, tako da smo se v DO Tekstilindus zadržali le uro in pol. In ker si v tem kratkem času ni mogoče vse ogledati, smo se odločili za hitri pogled čistilnice, predpredilnice, sukalnice in previjalnice, preostali obsežnejši del časa pa smo posvetili predilnici. In sedaj nekaj telegrafskih podatkov o DO Tekstilindus: Delovno organizacijo sestavljajo 4 TOZD-i, ki skupno zaposlujejo 2400 delavcev. Delo opravljajo v treh izmenah, le v tudi več. V oddelkih s klimo nimajo težav, saj se temperatura giblje okoli 28° C, v najbolj vročih dneh pa se povzpne največ na 32° C. Prehrana je organizirana kot v naši tovarni, le da tudi ponoči strežejo s toplim obrokom. Povprečni osebni dohodek je okoli 19 starih milijonov, medtem ko predica prejme za dvoizmensko delo 17,5 starih milijonov. Toliko o naših sosedih, sedaj pa moramo naprej. Avtobus nas je zapeljal na mejni prehod Rateče in pripravljeni smo, da izropamo obmejne trgovine. Po tem napornem delu dneva smo se vrnili v Gozd Martuljek, dom Slovenijalesa, kjer lahko letujemo tudi predilničarji. Slika, priložena Upokojenci Tradicionalno srečanje upokojencev Predilnice Litija bo v soboto, 5. septembra letos, ob 17. uri v dvorani na Stavbah. Z vabili ste prejeli tudi bloka za jedila in pijačo, kiju lahko porabite tudi, če se morda srečanja ne utegnete udeležiti. Po hrano in pijačo lahko tudi koga pošljete, vendar le na dan srečanja ob 17. ure dalje. Pridite in se poveselite s svojimi nekdanjimi sodelavci. tudi starim, a prelepim običajem poroke bližnjih vaščanov. Revež je bil na žalost (srečo) član naše delovne organizacije, njegova družba in prisrčno razpoloženje pa nam nista dovolila povratka do- mov pred ranimi jutranjimi urami. Bilo je res lepo. Egon Vovk Odmev z dopusta Del letošnjega dopusta sem z družino preživel v letovališču vaše DO v Pineti pri Novigradu. Bili smo zelo zadovoljni: dobra hrana, hitra in prijazna postrežba, urejena plaža. Imeli smo tudi lepo vreme tako, da vzroka za nezadovoljstvo res ni bilo. Živimo v času, ko si mnogi delavci dopusta na morju ne morejo privoščiti. Delavci vaše DO — pa tudi drugi—pašev Pineti za relativno nizko vsoto lahko naužijejo sonca in morja ter naberejo moči za nove napore. Mislim, da je vaša Pineta lahko model za delavski turizem. Le tako naprej! Lep pozdrav Franc Kokošar Ljubljana TOZD-u Predilnica, oddelek predilnica, delajo na dve izmeni, dopoldne in popoldne. Vzrok je-pomanjkanje delavcev oziroma, kot smo lahko slišali, težki pogoji dela v teh oddelkih. Tehnološki postopek dela se od našega ne razlikuje, imajo le drugačne stroje. V svojem procesu obdelave predelujejo le česano in mikano prejo z dodatki nekaj odstotkov polie-sternih vlaken. Večji del proizvodnje je usmerjen v predenje visokih številk preje (Nm 50—80). Za primerjavo z nami imajo 52.000 vreten, ki spredejo 15.000 kg preje, medtem ko naših 52.500 vreten sprede 33.000 kg preje, pa temu sestavku, je posneta po zelo dobrem in obilnem kosilu. Seveda nismo takoj ušli od tu, ker se preprosto ni dalo. Lahen vetrič, ki moti tišino, nas omamlja z vonjem cvetočih smrek in v nas prebudi razmišljanja o Predilnici, Litiji, Gorenjski, o lepotah za katere ne vemo, pa so nam pri roki, da jih lahko samo zagrabimo. Preostali del dneva smo obiskali še planiško velikanko, se vrnili na Bled in obiskali ter ogledali grad, bili priča čarterju iz Miinch-na na Brniku in se na koncu zasidrali v Moravčah pri Kavki. Poleg slastne pečenke smo bili priča NAGRADNA KRIŽANKA 1 2 3 4 5 6 0 7 8 9 10 11 12 13 0 14 15 0 16 17 0 0 18 19 0 0 20 0 21 0 22 23 24 25 0 26 27 0 0 28 0 0 0 29 30 31 0 0 32 0 0 0 33 34 35 36 37 38 0 39 0 40 41 0 42 43 0 0 44 0 45 0 46 47 48 49 50 0 0 51 0 52 53 0 0 0 54 55 56 57 0 0 58 0 59 . 60 61 0 62 63 0 64 0 65 Mešeno križanko oddajte najkasneje do 4. septembra 1987 v skrinjico Litijskega predilca ali pošljite na uredništvo. Ne pozabite napisati svoje ime in priimek ter točen naslov. Nagrajene bodo tri izžrebane in pravilno rešene križanke. Nagrade: 1500.—, 1000.— in 700.— din. Izžrebali smo tri pravilno rešene križanke iz 12. številke Litijskega predilca. Nagrade prejmejo: 1. Zofija Čebela, Selce št. 5 Sava pri Litiji — 1500.— din, 2. Dušan Rupnik, Cesta komandanta Staneta 1 Litija — 1000.— din in 3. Štefka Vidergar, Grbinska 40 Litija — 700.— din. Izhaja enkrat mesečno. Izdajajo ga delavci Predilnice Litija. Člani uredništva: Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik), dipl. ing. Mirko Dolinšek, Martina Kralj, Vinko Keržan in dipl. ing. Andrej Štritof. Fotografije: Branko Bizjak in Marijan Šušteršič. Številka telefona: (061) 881-411 int. (76). List dobijo člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom. Priprava za tisk: dIc-TOZD Grafika Novo mesto. Tisk: Aleksander Jovanovič, Litija. Naklada: 1700 izvodov. Spoštovani bralci! Verjetno ste se čudili obvestilu iz 1978. leta, objavljenem na tem mestu v zadnji številki Predilca, v katerem smo vas obveščali o sobotnih dežurstvih litijskih trgovin. Očitno se tudi tiskarskemu škratu toži po lepih sedemdesetih letih, da nam jo je zagodel. Dežurstva namreč veljajo za drugo polovico letošnjega leta. Za napako se opravičujemo. Uredništvo VODORAVNO: 1. velika reka v Aziji, 7. knjižica študentov, 13. priprava, 14. vulkanska kamenina, 15. glavno mesto Kolumbije, 16. vsak osmi dan ponavljajoča se mrzlica, 17. izolacija, 18. v nogometu kazenski strel iz kota, 19. Lovro Toman, 21. mladinska pisateljica Peroci, 22. Ljudska tehnika, 23. cerkveni zbor, 26. slovenski pesnik in dramatik Dane, 28. angleško mesto (tekstilna in strojna industrija), 29. tovarna v Celju, 32. Ocvirk Anton, 33. filmska igralka Marylin, 35. pristaniško mesto na Švedskem, 39. baletnik Otrin, 40. avtomobilska oznaka Kranja, 41. prebivalke polotoka v Aziji, 42. pristaniško mesto v Italiji, 44. neon, 45. doba, vek, 46. nakodrana volnena tkanina, 49. lepotna rastlina, 51. središče vrtenja, 52. znoj, 53. najvišji vrh v Karavankah, 54. krpa za čiščenje, 56. Buljba, 58. igralka Rina, 59. Iljušin, 60. grško rimska doba, 62. priprava za ocejanje, 64. čreslovina, 65. pevec Frankie. NAVPIČNO: 1. sadež, 2. Kristusov učenec, 3. plemena s tibetansko-burmanskim jezikom, 4. sledi blisku, 5. mesto ob vznožju Etne, 6. tovarna v Kamniku, 7. pripadnik Irokezov, 8. Tesla, 9. izrabljenost, 10. tovarna v Begunjah, 11. hrvatski skladatelj, 12. začetek tekme, 20. mesto v ZRN, 24. mesto v Zambiji, 25. angleški politik, 27. gora v Srbiji (687 m), 30. atlet Kopitar, 31. skandinavski drobiž, 33. mesto v Srbiji, 34. olepšava, 35. remiju podobna igra na karte, 36. zapornik, 37. glavno mesto Gane, 38. mati grških bogov, 43. vrsta tiskarskih črk, 47. Hrvatski politik (Natko), 48. natančen vzorec mere ali uteži, 50. velika slaščica, 55. ruski avtomobil, 57. skandinavski izraz za smuči, 61. Anton Nanut, 63. Iljušin. (Sestavil: Rado Lešnik) Skrb za čislo in lepo okolje tovarne.