Idealisti v KS Malči Belič še niso popolnoma obupali
Če prcmi^ljujcm o naši vdanosti domovini in odno-su do dela aied drugo svetovno vojno. moram ugolo-viti, da skorajda ni primerjave z enakimi odnosi danes. Takrat ni bik> nikoli nobenih najb-bijev. če-bijev in ko-bijev. Kar se je reklo, se je tudi naredilo, natančno in točno do ure. celo do minute. Vsakdo je vedel, da mora biti naioga izvišcna Vsakdo pa je tudi vedei, da ga vsaka netočnosl, ncpravifaiost aK površnost lahko stane avljenjc najprej pa odpust iz službe, nato zapor in taborišče. Piepričan sem, da je bila pri opravljanju nalog ¦očbo prisotaa odgo*or-MMt in tudi osebna čast, česar pa danes, žal, tudi ni ve«.
Po vojni je enak etan ostal še vso prvo in dnigo petletko. KJjub temu. da smo imeb družine z več otroki, da ni bik> otroSkih jasli, da ni biio vrtcev. da ni bilo cdodnevne šole, da marakdo ni imel babice in dedka, da bi varovala otroke in kuhala kosilo. smo morali opravljati tudi službe. ki so trajale celih osem ur intcnzivTiega dela. In to brez konlrolmh ur za pribod in odbod iz dela. s katerimi dokazujemo prisotnost. čeprav je delo avljenjska nuja vsakega. ki živi samo od sredstev pridobljenih z delom.
Pddjetja (enake stroke) so med seboj celo tekmo-vaia v produktivnosti. ampak vedno s poadvkaai ¦> knfiteti. In ni bilo častno, če predvideni pian do 29. novembra ni bil izvršen. Pa tudi pri zaslužku se je poznalo. v minusu seveda.
Poleg (ega ni bilo prostih sobot in tudi ne polurne-ga odmora za maHco. Jaz sem na piimer nosil s seboj v službo po) litra mleka in kos knifaa. drugi kaj dnigega. menz po ustanovah in tovarnah ni bilo. pa sno pojedh kadar je pač bil uajbolj piimeren čas za to.
Poleg rednega riela je bilo treba napraviti veliko nadur Ob inventurah smo detaii cele nod. okrepčali pa smo se s kavo io nekaj ur počivali do jutranjega rednega »sbta«. Nibče nas ni vprasal. kdaj smo naredili Plan je motal biti do roka izpolnjen.
Polegtegadelaanoobnedeljahinprostihpopold-nevi hodili še udanriSko delat. Bodisi v Ilirsko Bistri-oonakladat hlode na vagone, ah v Bohinj kopat jame za stranišče. ab na reguhcijo reke Pšatc Spolnimiin praznimi samokolnicanii smo tekali sem in tja in za vsako pofaio je brigadir naredil čtIko na ročaj samo-kahrice. Afi kopat cestni kanal. ki teče od t Jloslroja, ¦ramo Foodovih bis. do Šmartninske ceste. Glohina kanala je bila za dva odra...
Take in podobne akdje so bile moralna in častna obveznost do štaba dekjvnjh biigad v posameznih isjonih.
Mč man^o obvezaost pa so ubgaK tadi sndftati, ki so takiat zclo močno vpfivah na delavcc. Po tej timji smo sezidaii samski dom v Robbovi olid, ki še danes stoji, oe vem pa za WAfrip iranifiK sfaiži.
Ob neddjah smo boddi, sknpaj z administrabjo ostaaov tudi debt na »svojc« ekonomije, ki pa so po nekaj letih Tammjak ddovno sk>.
Seveda so to le dela, pri katerih sem soddoval kot eden izmed mnogih in si prav nič ne domHJMa, da sem povedal kaj novega. ali da sem bi kaj postbae-ga. 'Spkh dc. Lahko refem, da razen invaidav, botnib in ostare» eeem panul takfli, ki ne bi fli vsaj nekajkrat na ndannško ddo. Tako smo pač obnavljali porušeno domovino.
Okrog leta 1965 pa smo že živeli kot »lordi« in ugotovili smo. da smo več pojcdli kol pridelali ali več zapravili kot zasiužili, da smo delali neodgovomo in slabo. Ta ugotovitev pa se epidemično širi na vsa področja vse do danes. Vsakdo pa dobro ve. da se od dolga nc more živeti.
Danes pa se sliSijo nenavadne pripombe o NOB in revoluciji. Iz fizičnega dela se noriujejo. Pripravlje-nost za prostovoljoo delo ugaša že nekaj časa. Za-kaj? Doživeli smo prcvisok standard ob tako slabem in neogovorncm delu. Zato sem prepričan, da je pii nas vse prcvec Ijudi. ki že prvega vedo, da boido konec meseca dobili ves zagotovljeni OD Pa tudi takih miselnosti ni malo, da ti plača pripada tako ali tako, za vsak vloženi trud pa bi mora! dobiti posebno plačiio.
In Ujub povedaoemu, idealisti v KS Malči Belič šc niso popolnoma obupali. V septembru je bila na seji sveta KS dana pobuda, da je treba obnoviti poslovne prostore krajevne skupnosti. Toda kako. ko ni de-narnih sredstev. Pa se oglasi gradbcm tebnik in ponudi hrczplačno izdelavo piana dela in predračuna materialnih stroškov. SOB Vič-Rudni je primaknila 200.000 dinarjev, kar je bilo dovolj za maleriai. Prijavilo se jc še nekaj ijudi, vsi amaterji in delo se jc septembra pričelo. Ne bom našteval po imenih juna-kov dela, tudi ne koliko ur je vsak naiedil. Saj je vseeno. če so dclalj dalj časa, a zato manakdaj nare-dil prav tako dobru kot slrokrmijak, če ne še boljc Posebno dancs se ta razlika zlahka ugotavlja.
Opisal pa bom deia, ki so jih opravil V dveh pisarnah 4 x 4 x 25 m so umili stene, strokovnjaki že vedo, kaj to pomeni, jib nato v eni sobi dvaluat pobelili z barvo jupol, v drugi sobi pa zaradi prejšnje lemne podlage celo Irikrat. V obefa pisarnah so na strop pritrdin toplotno in zvočno izolacijo. Najprej so pritrdili letve mednje so dali stiropor. ga prekriH s polivinilom. vse skupaj pa z iesonilnimi ploščami in nazadnje dvakral pobelili. V obeh pisarnab so poio-žili po tleh topli pod. 11 okenskih okvirov in 24 okenskih kril-so najprej zakitah. nato popleskab in polakirali Pobclifi so z jupoiom s)opnišLe, visoko 5 m, zamazali z gipsom vse pore na zidu, pozidafi dve luknji na stenah ob stopnilču v klet, popravili oken-ska zapirala. namazali okenska nasadila in gooila, zamcnjaii pokrov na školjki. Očistili dimno cev in vzidaii priključek. Zamenjali so razbite Sipc na oknih. režc pa so zatcsnili s silikonskim kitom. Dvojc vbodnih lcscnih vrat so popravili (veter jim je zlomil spodnjo okvimo vez). jih prekilaii in premazali s sandoimom. Vsa našteta dela so bila konfana konec oktobra.
Vendar to fc ni vse. OstaB sta $e dve vefji Mubski sobi za seje, garderobni prostor in saoilanje. dve veliki okni, devet notianjih vrat in namestnev zak-tjučnih ali okrasnih letvic na stropnih režab. Pa tudi fasadi ne bi škodil svež obrizg.
Materiala, predvsem barvc. bo k dovoij. Upamo. da bo spomladi kaj večprostovoljev, da bomo postaii krajevna skupnost, ki bo vsaj na zunaj bolj prikupoa. Po kooCaoem delu spomladi bomo tudi objavili ime-na prostavo^cev in strokovno oceno. koliko so juiu-ki deb prihranffi nafi dnižbi.
ZVONE GRČAR