Ljubljana, 22. junija 1927 1'oitnlna p!*?»n» ' ftoinTini « n 11» taj*. — fiata In lati M * Ltnbljanl. — Urtct-niltT« I« oprava J« v Ljubljani v Katodverikl aiiei it. T. — Talafan ■mfr. M. HM. — Rajon SHOD Slovenske kmetske stranke se vrši v Novem mestu na sv. Petra in Pavla ob pol 10. uri na glavnem trgu, v slučaju slabega vremena pa v dvorani Narodnega doma. Na shodu govorita predsednik HSS S t e i a n Radič in poslanec I v a n P u c e 1 j. Isti dan popoldan ob 4. uri se vrši shod na li a k o v n i k u pri Št. II u p e r t u na prostem. Govorita ista govornika kot v Novem mestu in oblastni poslanec inž. Zupančič. Slava Moravčam! — Spodbuden zgled. — Odločnost premaga vse ovire. — Kmetje skupaj'. — čudež. Dne 12. t m. so imeli občinska volitve v Moravčah. Moravče so popolnoma kmečka občina, precej daleč od mestnega sveta. Do železnice je dolga pot. Tako bi človek mislil, da se v tej občini skoro ne more nič izpreme-niti, ne gospodarsko, še manj pa politično. Take občine so navadno kakor nalašč za klerikalce ustvarjene, kjer lahko nemoteno gospodarijo in pašujejo po svoji volji. In res so tudi v Moravčah klerikalci gospodovali neomejeno cela desetletja. Dne 12. t. m. pa so bile v Moravčah občinske volitve, katerih izid je presenetil vso slovensko javnost. Klerikalci so moravško občino izgubili! Ni čudno, da so bili klerikalni kolovodje v Ljubljani nad tem izidom tako potrti, da ga nekaj dni sploh niso objavili v svojih listih. Ustrašili so se namreč, da ne bi zgledu moravške občine sledile še druge! Ali drage volje priznavamo, da je ta strah popolnoma upravičen. Zato pa prosimo svoje prijatelje in somišljenike po celi Sloveniji, naj kolikor mogoče daleč na okoli razneso volilni izid v Moravčah, -zlasti med klerikalci na deželi! Koncem koncev so tudi klerikalni kmetje naši stanovski tovariši, samo da so še zaslepljeni in zapeljani od pokvarjene klerikalne gospode, sami po sebi pa so dobri in pošteni ljudje, katerim samo manjka pouka in korajže. Somišljeniki, dajte tudi tem eno in drugo, kajti tudi klerikalni kmetje imajo pravico, da izvedo resnico, in če jim lastni voditelji zavezujejo oči, ste vi poklicani, da jim pomagate na pot spoznanja! Slava Moravčam in našim vrlim političnim delavcem. A ne samo Moravčam — je še nekaj drugih občin, kjer doslej ni bilo v občinskih odborih drugih ljudi kot klerikalci, a danes, po volitvah, je položaj popolnoma drugačen. V Šmartnem pri Tuhinju n. pr. se doslej skoro nihče ni smel javno pokazati kakor samo klerikalec. Danes pa sede v občinskem odboru poleg 4 klerikalcev tudi trije naši pristaši! Ni to sicer popolna zmaga, a napredek je velikanski! Ljubljanski klerikalci in pa tudi njihovi zaupniki po deželi si danes belijo glave z razmišljanjem, kako da se je sploh moglo zgoditi to, kar se je zgodilo v Moravčah. Mi smo drage volje pripravljenima jim pojasnimo to stvar, a ne samo njim, ampak tudi našim prijateljem, da bodo vedeli, kako naj delajo tudi drugod. , Prva in glavna stvar je, da so se kmetje v Moravčah nehali bati pokvarjene gospode. \ Mi smo že neštetokrat naglašali j v našem listu, da je glavna napaka kmetov strah pred gospodo. Ta napaka tlači in mori naše kmete kakor podedovani greh. Ta strah je ;vtepla pokvarjena gospoda kmetom v srce in možgane še v graj-ščinskih časih in ta strah je ostal mnogim kmetom — lahko rečemo, da žalibog večini kmetov — v kosteh še do današnjega dne. Le poglejte okoli sebe: Kjerkoli in kadarkoli sreča kmetič takozvanega »boljšega« oziroma »gosposkega« človeka, pa je že ob sapo! Zakaj, tega niti sam ne ve. Boji se, pa je stvar končana. Boji se uniformiranega človeka, kakor da bi zlate porte in srebrni knofi in pangeljci imeli volčje zobe; boji se uradnika v civilni obleki; boji se duhovnika v talarju ali pa brez talarja. Vsi (i strahovi pa so prazni. Ti strahovi so res v sredi prazni, okoli kraja pa jih nič ni, in zalo mora strah pred gospodo, zlasti pred pokvarjeno gospodo, iz kmečkih glav in src ven! Mi pravimo tako: Kmet naj »gospodo« pač spoštuje, zlasti »cesarsko« gospodo, naj bo tudi vljuden, kakor se spodobi, ampak bati se pa nima kmet prav nikogar ne na tem in ne na onem svetu, če živi bo božjih in človeških postavah -- ne Boga in ne hudiča in najmanj kakšne pokvarjene gospode? Čemu pa? Zakaj pa? Kmet je ravno tako iz mesa in kosti kakor »gospoda«. Tudi kmet je človek kakor »gospod«. In če se je »gospod« nekaj dalje šolal kakor se je,kmet, ni gospod zaradi tega prav nič boljši človek — mogoče je še slabši! Čemu torej tisti prazen strah? Le poglejte nas, ki vas učimo tako, kakor je prav. Ali mislite, da pokvarjena gospoda na nas ni jezna? Tako jezna, da bi nas najraje zmlela v solnčni prah, če bi nas le ' mogla? Ampak ne more nas, to je tisto! In kakor nam gosposki pokvarjenci nič ne morejo, tako ne morejo tudi vam nič,.še manj kakor nam! To je sprevidela večina kmetov v Moravčah, to uvidevajo kmetje tudi že drugod, in to je glavni vzrok naše zmage, da se kmetje nehava-jo bati gosposkih pokvarjencev. Drugi vzrok naše zmage v Moravčah in našega napredovanja pa je ta: Kmetje so začeli misliti s svojo glavo! Ali veste, kdaj začne človek misliti? Stvar je taka: Dokler je človek sit in se mu dobro godi, nič ne tmisli! Že stari Rimljani so rekli: i Plenus venter — non studet liben-i ter. To se pravi po naše: Poln trebuh ne misli rad. Saj tudi nima vzroka. Kdo se bo pa mučil z mislijo na bodočnost itd., dokler je vsega dovolj? Toda če človeka lakota pritisne in stiska, takrat se mu pa že začnejo odpirati možgani in sicer njegovi lastni možgani, kajti takrat mora začeti misliti, kaj naj naredi, da bo kje ujel kos kruha! Našim kmetom se pa še nikdar ni tako slabo godilo kakor se jim godi danes. Zato je pa tudi prazni kmečki želodec pritisnil na pripro-ste kmečke možgane in tudi kmetje so začeli misliti. Danes se tudi kmetje izprašujejo: Kako vraga pa je to, da ne moremo nikamor naprej? Garamo in garamo, pa spredaj nič in zadaj nič! Zakaj je tako? Ali je tako prav? In nazadnje se pojavi težko vprašanje: Kdo pa je vsega tega kriv? Na to usodepolno vprašanje pa morajo kmetje žalibog odgovarjati: Mi sami smo krivi! Zakaj pa ne vzamemo mi sami enkrat vajeti v roke? Ali nimamo mi v tej državi večino? Odgovor: Imamo jo! Ali nimamo sposobnih ljudi? Odgovor: Imamo jih! Potem pa pride spoznanje: Kakšen vrag nas je pa vendar motil, da smo vedno prepuščali svojo usodo pokvarjeni gospodi? Zakaj se damo iarbati z besedo, da je »vera v nevarnosti«, ko nas pa vendar nihče iz cerkve ne podi? Zakaj se damo iarbati od gosposke 'ki nas iarba z besedo »narod je v nevarnosti«, ko pa vendar vsak lahko govori v svojem domačem jeziku, dokler mu jezik ne otrpne? Usodo naših kmetov je imela pa doslej vedno v rokah pokvarjena gospoda vseh vrst, nikdar pa ne kmetje sami — in pokvarjenci so kmete pripravili tako daleč, da da-'nes kmet strada, čeprav bi se lahko valjal v masti in plaval v vinu, 'če bi šlo tako kakor bi moralo iti. j Vidite, to spoznanje, ki smo ga tukaj povedali, je tisto spoznanje, ' ki je začelo kmetom vračati pamet in jim dajati korajžo, da se vendar že enkrat postavijo na svoje noge in da se otresejo pokvarjene gospode vseh barv, kakor žival sitnih muh. In zato čim dalje bolj prevladuje prepričanje in zavest: V občinah, kjer je kmečka večina, naj vladajo in gospodarijo kmetje, ki se nobene pokvarjene gospode ne boje, v mestnih občinah pa, kjer ima večino gospoda, naj pa ta počne in dela, kar hoče. Moč naše Slovenske kmečke stranke pa je precej v tem, da se naši pristaši gospode ne boje, ne liberalne in ne klerikalne. Zato gredo pametni in korajžni kmetje z nami! Bodi nam končno dovoljeno še nekaj besed o čudežu, ki se je zgodil v Moravčah. V Moravčah imajo prav lepo farno cerkev. Po izidu volitev, kjer so klerikalci popolnoma pogoreli, smo pričakovali, da se bo lepa cerkev podrla! A glejte čudo božje: Ko smo v nedeljo prihajali k maši, smo na svoje veliko I veselje in začudenje, videli, da cerkev še stoji! Ljubi Bog nam torej I ni prav nič zameril, da smo klerikalce nekoliko pritisnili ob zid. In kakor vse nedelje prej, so gospodje duhovniki tudi v nedeljo po volitvah maševali in pridigovali, v cerkev pa smo prišli vsi, kar nas je kristjanov, celo klerikalci! Tudi procesijo smo imeli na Sv. Telesa dan kakor po navadi, za procesijo pa smo šli vsi, kar nas je kristjanov v fari in tudi klerikalci so šli za njo. Zgodilo se torej ni prav nič drugega kot to, da je kmečka pamet in samozavest vendar le enkrat zmagala nad klerikalnimi za-jslepljenci in onimi našimi kmečkimi tovariši, ki se žalibog še vedno dajo od klerikalne pokvarjene gospode iarbati, namesto da bi se pridružili nam, pogumnim in ko-rajžnim kmetom, in sicer v svojo korist! j Prepričani pa smo, da se bodo tudi naši klerikalni kmečki tovariši počasi približali nam in vsej po- kvarjeni gospodi zaklicali po vseh Kolikor je nam treba šolanih ljudi občinah Slovenije, pri občinskih in za pomoč, jih bomo že mi sami popri državnozborskih volitvah: iskali, farbarjev pa mi ne bomo več »Pokvarjenci, marš v vaša mesta poslušali!« nazaj! Tam se tepite med seboj za j Tako so rekli zavedni kmetje v »vero« in »narod« kakor se veste Moravčah. Upamo, da se bo njihov in znate, mi pa smo farbarije siti! glas razlegal po celi Sloveniji! navodila volitve - lajava dr« Natlačena. Dr. Natlačen, predsednik ljubljanskega oblastnega odbora in podpredsednik SLS, potrjuje, da je SLS kapitalistična stranka! — Hinavska ljubezen SLS do kmetov in delavcev. — Klerikalci zastopajo interese Trboveljske družbe na škodo kmetov in delavcev! — živijo dr. Natlačen! V predzadnji številki našega lista smo povedali, kako v Beogradu pripravljajo neko novo politično grupacijo, po vsej priliki pod angleškim vplivom, ki bi zastopala v naši državi interese velekapitala proti sovjetski Rusiji. Mi smo takrat rekli tudi, da se tej novi hren, izgubil nad 1 milijon dinarjev na pričakovanih dohodkih in bo njegovo redno poslovanje sploh nemogoče. Okrajni zastop v Laškem izgubi na svojih dohodkih preko 2 milijona dinarjev.« Mi prav dobro razumemo opravičeno jezo dr. Natlačena, da pri- »protiboljševiški« velekapitalistič-; dejo okrajni cestni odbori ob lepe ni skupini približuje tudi SLS in denarce. Toda sedaj nastane vpra- smo našteli tudi nekaj dokazov za izpremenjeno politiko dr. Korošca in SLS. V »Slovencu« in v »Domoljubu« so gospodje od SLS. seveda vsevprek gladko tajili in so se norčevali, češ da kaj takega lahko trdi samo pijanec v pozni nočni uri. Ni pa minilo niti 14 dni, ko je dobila slovenska javnost sijajno potrdilo naše trditve! Našo trditev je potrdil sam podpredsednik SLS g. dr. Natlačen! Dr. Natlačen je namreč izjavil sotrudniku »Narodnega Dnevnika« glede proračuna ljubljanske oblasti sledeče (»Nar. Dnevnik« dne 18. t. m.): »... Dasi bi vagonska taksa (ki jo je bila sklenila klerikalna veščina ljubljanske oblastne skupščine, op. ur.) bila tako neznatna, da bi je nihče sploh ne občutil, bi vendar donašala zelo izdaten znesek (okoli 4 milijone dinarjev letno, op. ur.), s katerim bi bilo mogoče vzdrževati ves tehničen aparat za javna dela in bi se dale še lepe vsote porabiti za pomoč najpotrebnejšim cestnim okrajem, ki se nahajajo zlasti glede na čl. 82 finančnega zakona v skrajno kritičnem položaju.« Kaj pa je s tem nevarnim čl. 82 finančnega zakona, ki je kriv »skrajno kritičnega položaja« naših cestnih odborov? O tem pravi dr. Natlačen dalje: »Trboveljski premog, družbi, ki je najmočnejši davkoplačevalec v naši oblasti in ki plačuje zlasti ogromen procent takozvane osebne pridobnine, je uspelo spraviti v finančni zakon nesrečni člen 82, ki dopušča na davek od dobička družb, ki so dolžne javno polagati račune (tu sem spada tudi Trboveljska družba, op. ured.), samo 200% občinske doklade, a največ po 25% doklade za ostala samoupravna telesa. Vsled tega je n. pr. proračun litijskega cestnega okrajnega odbora, ki je bil s strani pristojnih oblasti pravomočno odo- sanje: Kdo pa je kciv, da je bil čl. 82. finančnega zakona sprejet? Odgovor se glasi: To nesrečo so zakrivili klerikalci v finančnem odboru, ki so glasovali za finančni zakon in glasovali torej tudi za čl. 82 tega zakona, ki je požrl cestnima odboroma v Litiji in Laškem 3 milijone dinarjev na korist bogate Trboveljske družbe! S strani klerikalnih poslancev je' tukaj vsak izgovor nemogoč. Oni bi lahko rekli, da tega člena sploh! niso opazili. Toda tako važne določbe ne opaziti, je pač znak silne i nesposobnosti! Ali pa bi lahko • rekli, da pomena tega paragrafa ] niso razumeli. To bi bil zopet znak silne duševne revščine! Na čisto 'enostaven način pa se da ta uganka rešiti, če smatramo, da so bili klerikalni veljaki prav dobro poučeni o tem paragrafu, da se pa proti Trboveljski družbi nastopiti niso upali. Zakaj ne, to morajo že sami vedeti! Iz ljubezni do velekapitala so torej klerikalci glasovali za to, da izgube imenovani cestni odbori 3 milijone dinarjev na dokladah. Taka je eselesarska ljubezen do kmeta v resnici! Dr. Natlačenu pa bodi čast in slava in še krepak nazdar po vrhu za njegov pogum, da je vse to v Narodnem Dnevniku« razkril. Čuvarji skrinjic. Kjer še niso poslali imen čuvarjev skrinjic, ali jih želijo premeniti, naj nam to nemudoma naznanijo. Krajevne organizacije v Qkrajih Črnomelj, Novo mesto, Krško, Kočevje, Ljubljana okolica, Kranj in sodni okraj Višnja gora lahko dobe v tajništvu prepis volilnega imenika, ako ga še niso dobili. Volilni imeniki. Voliti sme samo oni, ki je vpisan v volilni imenik. V volilni imenik mora biti vpisan vsak, ki biva 6 mesecev v občini in ki je do 15. junija 1927 dovršil 21. leto. Fantje, ki so odslužili svoj kaderski rok, se vpišejo v volilni imenik takoj, čim se vrnejo v občino, v kateri so prebivali predno so odrinili k vojakom. Volilne pravice nimajo: 1. oni, ki so obsojeni na ječo; 2. oni, ki so obsojeni na izgubo državljanske časti, za čas dokler traja ta kazen; 3. oni, ki so v konkurzu; 4. oni, ki so pod skrbstvom. Reklamacije. — Reklamacije se smejo vlagati za te volitve do 29. junija 1927. Volilne imenike preglejte takoj in če je kateri naših volilcev izpuščen, ali kak nasprotnik neopravičeno vpisan, vložite takoj reklamacijo za vpis ali izbris. Popravek volilnega imenika se zahteva ali ustno ali pismeno pri občinskem uradu. Popravek lahko zahteva vsak zase in tudi za druge osebe. Za vsakega volilca pa je vložiti reklamacijo posebej. Reklama- ciji pa je treba priložiti tele listine: 1. Rojstni in krstni list; 2. domov-nico; 3. potrdilo občinskega urada, da reklamiranec že biva nad 6 mesecev v občini. Vojnička izpra-va potrjuje državljanstvo in rojstne podatke. Rešitev reklamacije. Vsako reklamacijo mora županstvo rešiti v petih dneh. Če kdo v tem času ne bi prejel rešitve, naj se takoj pritoži na pristojno okrožno sodišče. Opozarjamo, da morajo župni uradi in župani najkasneje v 24. urah izdati potrebna potrdila brezplačno. Ako bi se kdo branil, sporočite to nam, da ukrenemo potrebno, da se takega občutno kaznuje. Primer kako se vloži reklamacija za vpis. Županstvo \... Josip Ušeničnik, posestnikov sin v Dolenji vasi, ni vpisan v volilni imenik za skupščinske volitve. Prilagam potrdilo, da je star 21 let, da je državljan SHS, in županstva, da biva že več kot šest mesecev v občini. Z ozirom na to predlagam, da se vpiše v volilni imenik za volitve v narodno skupščino. • Podpis: To se lahko da tudi ustno na zapisnik pri županu; prinesti je seboj le priloge. Vsa pojasnila za volitve se dobe pri tajništvu SKS v Ljubljani, Kolodvorska n?fca 7 fn v l*faribo-E\\. Aleksandrova cesta 16. volilne priprave. Denar naložite najboljše in najvarnejše pri domačem zavodu Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani rogistrovaua zadruga z neomejeno zavezo Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1. Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 6% ; na trimesečno odpoved po 8%; vloge v teko- Volitve v narodno skupščino so razpisane in stranke se pripravljajo na volitve. Tudi naša stranka se pripravlja. Tokrat gremo v volitve kot sestaven del velikega kmetskega pokreta v tej državi. Policijski pritisk je ponekod že začel, zlasti vidno v Macedoniji, kjer se je s tihim sodelovanjem nekaterih vladnih funkcionarjev že izvršil napad na naše odposlance z inž. Košuticem na čelu. Upajmo, da se nam vseeno posreči postaviti enotne kandidatne liste od našega Triglava pa vse doli do Gjevgjelije. Naše okrajne organizacije so večinoma svoje delo že završile in pripravile potreben materijal za okrožne odbore, ki po našem sedaj veljavnem organizacijskem redu predlagajo kandidate. Kandidati naj bodo sami takšni ljudje, ki so popolnoma prepojeni z našo ideologijo in o katerih je gotovo, da bodo tudi v najhujših bojih, ki so še pred nami, stali trdni ko hrast v viharju, ki se nikoli ne upogne. Od šolane gospode morejo dobiti to zaupanje samo tisti, ki že več let nesebično delujejo v naših vrstah ali pa so se drugače izkazali vredne našega zaupanja. Načelsvo stranke mora seve paziti na splošno celokupno korist pokreta ter se ne bo moglo ozirati na vse želje čem (žiro) računu po dogovoru. Stanje vlog okroglo 15,000.000 Din.; posameznikov, ako bi ne bile v po-Jamstvo nad 50 milijonov dinarjev, polnem skladu s koristnostjo celot- nega gibanja v vsej državi. To je tembolj umljivo, ker ima celoten pokret svoj in enoten socijalno-gospodarski in političen cilj. Politično ne povsem zanesljive osebe seve ne morejo priti v poštev. Tudi se bodo morale kandidatne liste urediti tako, da bodo dosegle kolikor mogoče veliko število glasov in da bodo preprečile vsake spore v lastnih vrstah, skratka postopati se bo moralo tako, da enotnost in solidarnost celokupnega pokreta v državi v nobenem oziru ne bo trpela. Skoro na vseh naših dosedanjih sestankih in zborovanjih se je poudarjalo, da moramo v volilni boj v popolnem sporazumu z bratsko Hrvatsko seljačko stranko, ki je jedro in osrčje kmetskega pokreta v vsej državi. V interesu celokupnosti moramo zahtevati od vsakega našega pristaša in somišljenika popolno razumevanje velike važnosti teh volitev in da se podvrže splošnim interesom, četudi bi mu ta ali ona malenkost ne ugajala. Biti moramo disciplinirani in služiti povsod in v vsem skupnim koristim. Tako bomo dosegali uspehe in koristili sedanjosti in bodočnosti stranke in kmetskemu gibanju v Sloveniji in v državi. Prosimo naše pristaše, da imajo to pred očmi in ničesar drugega ter gredo v tem duhu na delo in agitacijo. Volitve v slovenskih mestih. V nedeljo so bile občinske volit- Laži in farbarijo prepuščamo glasi- ve v Celju, v Kamniku in v Novem mestu. Rezultati: V Celju: Združene stranke (klerikalci, radikali in Nemci 790 glasov in 20 odbornikov, SDS 406 glasov in 10 odbornikov, socialisti 96 glasov in 2 odbornika. V Novem mestu: Gospodarska lista (demokrati in SKS) 317 glasov in 13 odbornikov, SLS 187 glasov in 7 odbornikov, radikali 67 glasov in 3 odbornike, Zveza dela in reda pa 51 glasov in 2 odbornika. V Kamniku: Združena lista (v glavnem SKS in delavci) 190 glasov in 9 odbornikov, SDS 171 glasov in 8 odbornikov, SLS 134 glasov in 7 odbornikov, okoličani pa 14 glasov in 1 odbornika. Nepopisen užitek je prebirati »Slovenca« in »Jutro« itd. Ti listi tolmačijo volilne rezultate tako, dtt so vsi zmagali... Mi se vzdržujemo vsakega komentarja. Kdor zna brati številke, sko vprašanje, kar pa ji ni uspelo in je popolnoma osamljena. Prišlo je celo do malega incidenta med nemškim in angleškim zun. ministrom. Tudi balkansko vprašanje lom gosposkih strank Na nekaj pa le moramo opozoriti. Mi namreč vidimo, da se pojavljajo skoro povsod poleg list SLS in SDS takozvane »zadružne« liste. Te liste so v vsakem kraju sestavljene drugače. Največkrat pa se imenujejo gospodarske liste. • Ali veste kaj to pomeni? To pomeni, da so ljudje tistega bedastega boja med liberalstvom in kle-rikalstvom že do grla siti, in prav imajo. To je namreč boj za prazen nič. To je boj za ljudi, ki imajo ^Dopisi. Kranjsko. Kamnik. Občinske volitve v Kam-se ni rešilo, tako, da se je zadnje n^ku so napravile presenečenje in zasedanje končalo brez vspeha. j to vsie(j tega, ker je »Slovenec« ta-Trgovina med Rusijo in Anglijo se! ko gostobesedno poročal o moči vrši dalje, kar je znamenje, da Je klerikalne stranke v Kamniku. V pričakovati, da se bodo ti odnosa- ]etu 1921 je vodil volilno borbo ji zopet vzpostavili, brž ko pride pripr0sti delavec Bore, lista je na vlado bodisi delavska ali libe- nosjia g. dekana in tudi bivšega ralna stranka. Protiruska agitacija! podžupana; dobila je lista SLS ni torej rodila sadove niti v Angliji 9 odbornikov. V letu 1924 je niti v Franciji. Balkan. vodil volilno borbo vedno še isti Bore, a lista ,SLS ni več nosila imen g. dekana in ne g. podžupana. Tudi se ni v »Slovenca,; pisalo dolgoveznih člankov o moči in disciplini stranke, pa je Italijansko časopisje je zopet začelo pisati proti naši državi in ker preveč polne trebuhe. Tisti ljudje ^^^ j kljub temu dobila 9 odbornikov, pa, ki si morajo služiti s trdim de- združenje Bolgarije in četudi ni kandidirala nobenega m- lom svoj vsakdanji kruh, so se tistih , 4 s J g. teli ta gospoda. Sedaj pa volivne gosposkih oslarij naveliča h in ho- j bofjševik izbr^ BaDJan za žarišče - ~ ' " cejo povsod le poštenje m vesno i propagande. Naj bo si bo svojo sodbo že sam ustvaril, prednje. delo. Če koga poleg tega še veseli da hodi v cerkev, naj le mirno hodi; kdor pa rajši v gostilni sedi ali doma leži, naj pa tudi napravi po svoje. V politiki pa je glavna stvar poštenje, delo in sposobnost. Zato pa tudi naša stranka povsod na- Volilcem kranjskega in litijskega okraja! Prihodnjo nedeljo bodo v kranjskem in litijskem okraju občinske volitve. Kmečki volilci! Pridite vsi na volišča in posnemajte zgled svojih vrlih tovarišev v Moravčah! karkoli že, Italija se. boji združenja južnih Slovanov v eno državo. Na nasvet velesil je meja med Albanijo in našo državo zopet odprta. Cena beg upa, da bo stvar kmalu urejena. Potniki, ki prihajajo iz Albanije, pravijo, da se italijansko vojaštvo vsak dan izkrcuje v Albaniji. V Bolgariji je kralj otvoril novo zasedanje parlamenta. Za predsednika parlamenta je bil izvoljen zo- Zapomnite si, da razne gosposke i ta fronta bo rešila kmetsko delav stranke, kakor je n. pr. SLS, nima-'sko ljudstvo pred popolnim gospo drugimi strankami v svrho, da ob-idemo volilni red, ki je tak, da klerikalci dobe že na 4000 glasov enega poslanca, a mi na 10.000 enega.'.pet zloglasni Cankov, bivši mini Pri vsem tem pa smo povdarili, da j sti ski predsednik, ki je znan po ostanemo neomajno na svojem pro- • svoji krvavi vladi, ki je pomorila gramu, to je na kmetski fronti, ki j na tisoče in tisoče kmetov, je že ustvarjena od Triglava pa do J . Vardara. Ta fronta je naša in samo Ma&zars&a. Pred društvo narodov bi imel jo v kmečkih občinah nič iskati. Volilce v litijskem okraju pa še posebej opozarjamo, naj dobro preberejo izjavo dr. Natlačena o razmerju med Trboveljsko družbo in SLS. Ta čudna »ljubezen« velja litijski okraj 1 milijon dinarjev. Izjavo dr. Natlačena priobčujemo v današnji številki. Zavedajte se, da ste kmetje in postavite se že enkrat na svoje noge! Osvobodite se škodljivega vpliva in nespametne komande pokvarjene gospode in glasujte kot en mož za Slovensko kmečko stranko! darskim poginom. V Sloveniji je priti tudi spor med Madžarsko in Rumunijo radi madžarskih koloni- volilno sodelovanje mogoče, kakor stov. Madžarsko časopisje napada smo že rekli, a sodelovanje je tudi tukaj mogoče samo s poštenjaki. Že sedaj pa dvomimo v resno voljo SDS, da si želi takega sodelovanja. Razburi se »Domovina« in vse SDS-arsko časopisje, če pišemo o pokvarjeni gospodi. Ali prečitajmo si »Večernik Jutra«, ki izhaja v Mariboru kot glasilo SDS od sobote 18. junija, kaj piše pod naslovom »Kaj bo z napredno fronto« potem pa sodite. Med drugim piše: »Tu (za napredni blok) pridejo v po-štev predvsem SDS, NSS in skupi- To bo ob enem tudi najboljša na bivše Samostojne kmetijske priprava za prihodnje državnozbor-ske volitve! Okoli skupnega nastopa neklerikalnih strank. SLS je s svojo breznačelno in škodljivo politiko, ki zatira kmetsko in delavsko ljudstvo prav posebno, kar dokazuje zadnji proračunski zakon, v katerem so klerikalci glasovali med drugim tudi za to, da se kapitalističnim družbam sme naložiti samo do 200 odstotkov naklad za občine, a največ 25 odstotkov za cestne odbore in druga samoupravna telesa, medtem ko za kmete in druge šibkejše sloje ni meje visokosti naklad. Dalje brezmejno in sramotno preganjanje vsega kar ni klerikalno," vse to je nas privedlo do tega, da smo pripravljeni pri volitvah sodelovati z stranke.« To se pravi SDS je že skupni volilni nastop s Slovensko kmetsko stranko odbila in hotela po svoii stari navadi z posameznimi odpadniki skovati nekak laži-napredni blok. Torej neiskrenost in nepoštenost takoj z početka. Kako imenujejo poštenjaki tako početje? borbe ni vodil ta SLS priprosti delavec Bore, ampak inteligent dr. 2vokel, ter je »Slovenec« delal neprijetno pusto reklamo, pa je stranka nazadovala za dva odbornika, katera je dobila SKS v Kamniku. Iz tega sledi, da v Kamniku pristaši SLS ne obstojajo iz gospode, ki tur di ne marajo prevzvišenega gosposkega vodstva, ker so pač pošten proletarijat, ki ne da prav nič na lepe oči in še lepše besede kakega gospoda, vsled česar se bo SKS v Kamniku vedno bolj krepila ter SLS slabela. To je prav, ker Slovensko delavno ljudstvo nima pričakovati izboljšanja ne od gospode pri SDS in ne pri SLS, ampak samo v SKS. Čestitamo SKS v Kamniku na njenem častnem napredku, kakor tudi izrekamo zahvalo vsem tistim, ki so se združili pod imenom »Gospodarski blok«. Poglavar mesta Kamnik gosp. dr. Karba je kljub temu, da kliče orožnike v varstvo pred svojimi občani v manjšini in to je tudi prav! Cerknica. V nedeljo, dne 12. t. m. je zborovala naša okrajna organizacija. Podrobno smo pretresava-li organizacijsko vprašanje naše stranke v celem okraju. Vsi zastopniki posameznih krajevnih organizacij so podali vesela poročila o napredovanju naše stranke in o velikem razmahu kmetske misli. Pri tej priliki je bil izvoljen tudi sle- Iz zunanje politike. Anglija. Na Angleškem se pojavlja vedno večje nezadovoljstvo s prekinitvijo odnošajev z Rusijo. Lloyd Ge-orges vedno ljutejše napada vlado radi tega koraka. Nezadovoljstvo na je še povečalo zadnje zasedanie Društva narodov, ki se je vršilo Balkanu, vsled tega Italijo, češ, da se je pre malo zavzela za prijateljsko državo. * * * Iz vseh teh svfetovnih dogodkov vidimo sledeče: Angleška konservativna stranka je začela odkrit boj proti Rusiji, ki se je jela približevati društvu narodov in hotela gospodarskega sodelovanja ž Evropo. Anglija je ostala s tem korakom osamljena, pač pa je Rusijo za nekaj let oddaljila od Evrope, na drugi strani pa je zopet pojačila j ječf okrainrodbon' Ivan Remžgar, nasprotje med kapitalističnim m, žfer0vnica predsednik; Mihael komunističnim naziranjem. Dru- Lipsenj, tajnik; Jože Brani- štvo narodov je povsem odpovedalo. - *Cerknica> blagajnik. Odborni-Govorijo o razorožitvi v Evropi, pa kj. 'Jakob Sernei, Begunj, Jernej je vojna nevarnost vedno večja. Sklicujejo gospodarsko konferenco, sklicatelji pa obenem delajo na to, da izločijo Rusijo iz svetovnega gospodarstva. Na vzhodu se pa vedno bolj in bolj širi kmetski pokret. V B«iga-je napredoval za več kot 100%, v Nemški Avstriji je dosegla kmetska stranka lepe uspehe in tudi v Nemčiji se silno mnogo razpravlja o kmetskem gospodarstvu, ki naj bi tudi v Nemčiji dobilo mesto, ki mu po svoji moči pripada. Tudi k nam se bližajo volitve, pokazati moramo, da razumevamo tok časa, pokazati moramo, da hočemo postati ne samo prva vojna sila na ampak tudi voditeljica pretekli teden. Anglija je upala, da bo spravila na dnevni red ru- napredne kmetske misli na Balkanu. Prudič, Grahovo, Jože Bonka,, Cerknica, Jože Zalar, Sp. Otave, Anton Meden, Begunje, Matija Ga-brenja, Rakek, Ivan Strle, Podcer-kev, Alojz Zigmund, Žerovnica, Stanko Lenarčič, Nova vas, Andrej Pirman, Sv. Trojica, Matija Mati-čič, Ivanje selo, Ivan Kavčič, Žiri. Odbor odločnih, zavednih in poštenih mož nam je največja garancija, da bo kmetska misel in stranka tudi v našem okraju zavzela ono mesto in veljavo, ki kmetskemu ljudstvu pripada po važnosti in številu. Golo pri Igu. Pri nas se je zgodilo to-le: Prišel je fantek v žup-nišče prosit g. župnika, naj pride previdet neko na smrt bolno žensko. G. župnik je fantička najprej hodu je zopet zahteval »kovača' Kaj pravite: koliko bi bil Kristus zahteval? štajersko. Iz revnih Haloz. v. vprašal, če je prinesel s seboj »ko- tem pokvarjena gospoda dobro kr- pom SLS v vlado smo pa upali, da vača«. Fantek je rekel, da ne. Nato ( mila vsa bridka leta po prevratu! ostane vsaj vse pri starem, ako »e je tudi g. župnik rekel, da ne gre., Povrhu pa vlada v haloških želod- (bode olajšanja. Toda kakšna kata- -------:x„i ~ ------1..1-------_ — * strofa , 3jesto olajšavo — občutno zvišanje davkov. Z ozirom na to je njih večina prosila za odlog plačila do jeseni. Ali bode jeseni plačati lažje, ko pridejo zamudne obresti in drugi obrok zraven? Navadno se taki pogovori končajo s pikrimi opazkami, ki se glase v haloškem dialektu: »Ferdamani klerikalci«! Vsekakor lepi »uspehi« SLS! Veseli Štajerci smo čitali, da ste imeli Kranjci pri zadnjih volitvah skrinjice, v katerih je bilo presveto srce Jezusovo! Močno se bojimo, da po zaslugi SLS ne bodete več deležni te posebne milosti in da bo pri prihodnjih volitvah iz vsake Skrinjice kukal — rogač z vilami! IX. Klerikalci bi radi zopet v vlado. Ta je pa lepa! Bogme, da nimajo slabih načrtov. — Beogradskim mo Končno je vseeno prišel, a pri od- (cih ista praznina, kakor v onih revnih hercegovinskih seljakov! Podgane ljubijo kanale, kanalje pa pomije. Gladni Haložani jih pa odločno odklanjamo! Preskrbite nam raje po lepem in krščanskem vzgledu Štefana Radi* ča — 20 vagonov koruze, da Vam bodemo mi in naša gladna deca TT _ , . peli hosana in aleluja! V »Slov. Gospodarju« priporoča; Ker pa tega vsled lastne nespo-neznani dopisnik zoper grozdnega sobnosti ne morete, a radi gospo-molja obrambna sredstva »Arsolo« ske pokvarjenosti nočete, dobite ob in ^Moleks«, Sploh v zadnjem času1 kar mrgolf na trgu raznih preparatov, kateri še niso dovolj preizkušeni glede zanesljivosti in o katerih bodo kmetski strokovnjaki šele izrekli svojo končno sodbo — predenj je umestno, da jih splošno uporabljamo. Sploh bi se naj v bodoče brez izjeme vsakdo, ki priporoča drage novotarije nam, težko preizkušenim vinogradnikom, podpisal pod članek. Tako bi odpadel tudi vsaki sum v avtoriteto (strokovni ugled) priporočitelja, ki se zlasti lahko vzbudi, če se ne ve, kdo kaj priporoča. VI. prihodnjih volitvah mesto zaupanja z volilno krogljico od vsakega Ha-ložana — debelo figo! VII. »In zemlja ti bo rodila osat...« Hvala Bogu, osata je na slovenski zemlji čimdalje manj, ker ga pridno puli delavna roka slovenske žene in dekleta. Slovenska žitna polja grad ne rabi klerikalcev letos nič več (imenitno ste nam zboljšali položaj!) in veselje preč je, preč! Podpisali ste. Beograd Vas ne rabi; dokaz: brcnili so vas, kakor izžeto limono! Počakajte torej vsaj do prihodnjega proračuna, da se bodemo drugo leto zopet veselili vaših sijajnih političnih zmožnosti in naravnost klasičnih uspehov za slovenski narod! Na shodih pa le kričite po farizejsko: »Kmetu čast in slava K Bogu ni bilo treba ustvarjati hinav-ščine, ker jo je hudič prinesel na ta grešni svet. — In te se klerikalci v obilni meri poslužujejo ... Kako dolgo še? Prst v usta in razmišljajmo! so zato precej očiščena ljuljike, gotcem je SLS podpisala razne osata in drugega plevela. Tembolj amandmane, na podlagi katerih j Puclja. Tako n. pr. ni član Ijub- Opozorilo. Z raznih strani nam poročajo, kako strastno in grdo napadajo klerikalci na svojih shodih in sestankih naše pristaše, zlasti tov. zaraščeno z, osatom je pa sloven- dobe klerikalci dragoceni nagobč-sko politično polje. jnik v obliki »kančelparagrafa«. Tukaj bo še treba pridno orati, | SLS je podpisala amandman, s zatirati plevel in širiti »Kmetski katerim so zastopniki cerkve iz-list«, da postane sčasoma tudi slov. bac.njeni iz krajnih šolskih svetov, politično polje tako čisto, kakor je j SLS je podpisala, da so bili redu-»Jutrove« laži lahko najdeš črez žitno polje marljivega slovenskega. cirani in na cesto vrženi kmetijski strokovnjaki; SLS je podpisala in redukcije omejitve na železnicah; SLS je podpisala razne nove dav ke in končno SLS je podpisala slovesno samo bro zapomnili razne poklone kle-13-milijardni proračnu, da bo slo- rikalcev na na| naslov in jih nam venski kmet »dihal svobodneje . I sporočili, da bomo mogli pntt»in In še hočejo v vlado! Ali Beo- ukreniti vse potrebno. par dni pogrete v »Slov. Gospodar-, kmeta. ju«! Čudno, kaj ne? Kdor ne ver- Zakaj spada »Slov. Gospodar« jame naj primerna »Slov. Gospo- ,med »drač«? Gotovo zategadelj, ker darja« 23. številko od 9. junija s Piše toliko neumnosti. In Slovenci par dni starejšim »Jutrom«. Po- naj ostanemo politični tepci vse kvarjena gospoda, pa naj si bo to svoje žive dni? Samo en primer iz liberalna ali klerikalna, je s svojo 23. številke: »G. dr. Korošec je bil brezglavo politiko zabredla v tako P" kralju tri ure in na kosilu. Vsi zagato, da hoče kmeta, delavca injugoslovanski listi so beležili to kot obrtnika krmiti dvakrat z enimi in;znamenje novih političnih spre-istimi farbarijami in lažmi. j memb.« Haložani pa po osemletnih »Jutro« piše n. pr. kako je Radič izkušnjah v SLS močno dvomimo, preskrbel Hercegovincem (ki res Ja bi nam nove politične spremem-gladujejo!) — 20 vagonov koruze, be tudi kaj — koristile! Ko so zad- itd., itd. Čez par dni pa pride »Slov. njič klerikalci tako imenitno zbr- . Gospodar in zabeli zadevo s svo- j neli z vlade, da še vrat niso utegnili Uredba o znižanju davkov. V ge-jimilažnjivimi ocvirki. V svoji brez- zapreti za seboj, je bilo dovolj 'fralni direkciji davkov bo v;krat-primerni gosposki pokvarjenosti in'»nova politična izprememba.« Kaj ^m izdelana uredba o znižanju hudobiji pristavlja končno dobe- nam je to koristilo? Ali nam kaj davkov Uredba bo imela veljav-sedno: sestradani seljaki zastavlja-, koristi, da imajo klerikalci večino ^st zakona ter ostane v veljavi, jo za vrečo koruze celo posestvo, ljanske oblastne skupščine g. dr. Milavec baje v Škofji Loki nič drugega vedel povedati zbranim poslušalcem, kakor samo celo vrsto psovanja na tov. Puclja. Mi pa takih grdobij ne bomo mirno požirali, ampak bomo iskali zadoščenja na pristojnem mestu. Prosimo torej vse naše somišljenike. naj poskrbe, da bo na vsakem klerikalnem sestanku ali shodu tudi nekaj naših mož, ki si bodo do- Novice in razno. samo da si ohranijo bedno življenje. Radičevska človekoljubnost je v resnici samo izkoriščanje ... In tako podlo pisarijo naj verjamejo resni volilci, slov. kmetje, de- v obeh slovenskih oblastnih skupščinah? Ne varamo se, ako trdimo, da je imela politika SLS do danes vedno in dosledno še uspeh, ki je enak onemu nekega haloškega kmetiča, v lavci in obrtniki!? Res tisočkrat povabljenega od prijatelja v ;>vrh« škoda, ker ne živita več Cankar jn (zidanico vrhu vinograda)! Prija-Prešern, da bi bičala klerikalno tel j ga je tri ure gostil z mastno dokler ne stopi v veljavo novi davčni zakon. Volitve se bližajo! Občine Motnik, Trojane in Špita-lič. Te dni je bil objavljen ministrski odlok, da se občine Trojane, Motnik in Spitalič izločijo iz mariborske oblasti in priključijo srezu Kamnik v -ljubljanski oblasti. Županstvo mestne občine Radeče demagogijo, farbarjjo in farizejstvo, | klobaso in rujnim vincem, da se je naznanja, da se vrši letos Petrov z eno besedo: celokupno gosposko, vrnil kmetič prav židane volje k svojcem. Ko ga žena in otroci vprašajo drugi dan, kako je bilo, pravi: Prav veselo in luštno, samo glavo mi bo razneslo! Hitro mi prinesite škaf mrzle vode.« pokvarjenost nizkotnih pisačev, ki si drznejo neuki narod tako podlo voditi za nos! Radič koruze ni preskrbel v ta namen, da bi seljaki za vrečo koruze zastavili celo posestvo; nasprotno, nam je znano, da je voditelj hrvatskega naroda in kmečkega pokreta res preskrbel 20 vagonov koruze gladujočim, bednim Hercegovincem, ki se je tudi razdelila pod pogojem, da jo plačajo — šele po treh letih in po dnevni ceni! Podobnih natolcevanj o Radiču, tov. Puclju, Prepeluhu, o HSS in SKS je v »Slov. Gospodarju« ponovno za cele strani! Kaj pa ima slovenski kmet od tega? Farbarij in zavijanj smo hvalo Bogu že dovolj siti, saj nas je s * VIII. Zanimivi so pogovori kmetov ob nedeljah po prvi službi božji, ko se sestanejo na pomenek. Pretresajo se razna gospodarska vprašanja, ponajveč se pa suče pogovor okoli davčnih vprašanj. Iz njih je v splošnem razvidno, da so prejeli posestniki položnice, ki se glase s 100, 200, 500 in več dinarjev višjimi zneski kakor je to bilo predpisano lansko leto. Že pred enim letom je bilo težko za denar, vendar so plačevali redno svoje davke. Z vsto- sejem v Radečah pri Zidanem mostu v pondeljek dne 27. junija t. 1. Nemški kmetijski ataše v naši državi. Nemška vlada je imenovala za atašeja pri poslaništvu v Beogradu Henrika Hallemanna, ki bfl kot kmetijski ataše obiskoval vse pokrajine naše države, da se informira o naših gospodarskih razmerah. Trasiranje železnic v Sloveniji. V prometnem ministrstvu je sestavljena posebna komisija strokovnjakov, ki ima nalogo izvesti trasiranje novih železnic v Sloveniji. Komisija bo v prvi vrsti pričela proučevati zvezo Slovenije z morjem in sicer projekte za železniško zvezo Kočevje—Brod—Srbske Moravice in Kočevje—Vrbov-sko. TEDENSKI KOLEDAR. 26. junija, nedelja: Vigilij. 27. junija, ponedeljek: Ladislav. 28. junija, torek: Leon P. 29. junija, sreda: Peter in Pavel. 30. junija, četrtek: Pavel m. L julija, petek: Teobald. 2. julija, sobota: Obisk Marije. SEJMI. 26. junija: Mursko Središče. 27. junija: Ponikva, Dvor, Št. Janž, Struge. 28. junija: Radeče. 29. junija: Gomilnica. 30. junija: Olimje, Rajhenburg, Sp. Polskava, Žreče, Čakovec, Mozelj, Zagorje, Mirna peč, Mala gora, Sv. Mohor, Rakek. 1. julija: Podčetrtek, Žiri. 2. julija: Nova Štifta, Petrovče, Tinsko, Vildon, Št. Gothard, Srednja vas, Kočevska reka. VREDNOST DENARJA. Din 56-70 Din 315 Din 8-— Din 1-68 Din 2-22 Din 13-50 Din 10-93 Za za za za za za za 1 doTar 1 liro 1 avstr. šiling 1 češko krono 1 franc. frank 1 zlato marko 1 švic. frank »J-.4— k- Zgradba nove železniške delavnice. Prometno ministrstvo je voti-ralo kredit 4,060.000 dinarjev za zgradbo nove velike delavnice za popravljanje vagonov v Kraljevu. Načrti so že izdelani, tudi licitacija gradbenih del je že razpisana. Za povzdigo ribogojstva v Sloveniji. Ministrstvo za-šume in rudnike je dovolilo podporo 50.000 Din za povzdigo ribogojstva v Sloveniji. Ta znesek se vporabi predvsem za ribogojni zavod v Bohinjski Bistrici. Ribogojni zavod se napravi v ta-kozvani Cojzovi dvorani, kamor bo vodil poseben jez. Odkritje spomenika padlim vojakom pri Sv. Petru v Ljubljani. V nedeljo 19. t. m. so z veliko slovesnostjo in svečanostjo odkrili krasen spomenik padlim vojakom v svetovni vojni iz Št. Peterske fare. Vpisovanje v I. razred srednjih šol se vrši šele 1. septembra; sprejemni izpiti se več ne polagajo. Avtomobilska nesreča pred sodiščem. Svoj čas smo poročali, da se je šofer tvrdke Glanzman iz Zagreba zaletel s svojim avtom na vožnji iz Ljubljane proti Tržiču v voz kmeta Fr. Hafnerja iz Žabnice, ki je peljal iz bolnice svojo deklo ter pri tem močno poškodoval Hafnerja in bolno deklo, kakor tudi voz. Te dni se je cela zadeva obravnavala pri sodišču v Ljubljani. Šofer je dobil 14 dni zapora, a z Hafnerjem in deklo se je poravnal in plačal precejšnjo odškodnino. Dijak utonil v Savi. Pri Tomače-vem se je kopal preteklo soboto v Savi dijak 3. letnika učiteljišča Vladimir Tome. Toda Sava je zahtevala ravno od njega prvo svojo letošnjo žrtev iz Ljubljane. Ko se je potapljal v valovih, so mu priskočili na pomoč drugi kopalci, a brez vspeha. Truplo nesrečne žrtve še niso našli. Utonil je pri kopanju v Dravi v Mariboru 11-letni učenec Fran Lorber. Nesreča. V kresniških Poljanah pri Litiji je padla hčerka železniškega delavca Mikuša v jamo za apno in se utopila. Požar v Šiški. V ponedeljek ponoči je izbruhnil požar v podstrešju trgovine Remc v Sp. Šiški. Ogenj na sosednjih hišah so preprečile požarne brambe, ki so z veliko požrtvovalnostjo stopile takoj v akcijo. Težka nereča se je pripetila rudarju Drolcu iz Hude jame pri Laškem. Cela pfast kamenja se je, vsula na njega ter mu je zlomila! obe nogi, roko in poškodovala glavo. 3Iala Nedelja. Opozarja se vse na velezanimiv kinofilm »V afriških džunglah in pustinjah«, ki se predvaja v nedeljo 26. junija v društvenem domu. Predstave ob 3. uri in ob pol 8. uri zvečer. Ne zamudite si vsi ogledati! Samomor na železniški progi pri Logatcu. V nedeljo 19. t. m. se je vrgel pod brzovlak v bližini Logatca sin železniškega čuvaja iz Planine Isleniča, ki je služil za hlapca pri nekem posestniku v Logatcu. Lokomotiva ga je popolnoma razmesarila. Brzovlak je takoj ustavil, toda nesreče ni mogel preprečiti. i c h tovo terpentinovo milo ><5 ■wnw četrta odlika: Slike iz pravljic za izrezali. Zavitek tega mila sestoji iz lepih slik za otroke, katere se iz-režejo in sestavljajo. Ko perete, se otroci zabavajo. 1. Terpentin v milu. 2. Velik in priročen kos. 3. Prijeten duh. 4. Slike iz pravljic za izrezati. 5. Milo je v zavitku. 6. Svetla barva. 7. Razkuženje perila. — Izseljevanje v Kanado do nadaljnjega ukinjeno. Izseljeniški ko-misarijat v Zagrebu sporoča, da je kanadska vlada ustavila za daljšo dobo doseljevanje v Kanado. Paro-brodska društva so dobila nalog, da vrnejo posameznikom že vplačana naplačila. Stanovanja za rudarske delavce. Direkcija državnih rudnikov je vo-tirala 45 milijonov dinarjev za gradnjo delavskih stanovanj pri državnih rudnikih. Stanovanjska hiša za rudniške delavce se zgradi tudi pri državnem rudniku v Velenju. Podpore slovenskim občinam za zgradbo šol. Na osnovi čl. 15. zakona o narodnih šolah in sklepa ministrskega sveta br. 5200 z dne 12. maja 1927 je odločil finančni minister, da se iz postavke 300, državnega proračuna za leto 1927-1928 nakloni šolskim občinam v svrho graditve šolskih poslopij naslednja podpora: V ljubljanski oblasti prejmejo: Rakovica v črnomeljskem srezu 10.000 Din, Dvorska vas v kočevskem srezu 30.000 Din, Gaberk v kranjskem srezu 30.000 Din, žažar v ljubljanskem srezu 20.000, Log v ljubljanski okolici 10.000 Din, Gornje Jezero v ljubljanskem srezu 20.000 dinarjev, Žiberše v log. srezu 10 tisoč dinarjev, Javorški Rovt v radovljiškem srezu 20.000 in Dolnja vas pri Laverci 10.000 Din. Skupno torej prejmejo občine ljubljanske oblasti 190.000 Din. — V mariborski oblasti pa prejmejo podporo naslednje občine: Lepa njiva v gornjegrajskem srezu 10.000 Din, Gornja Lendava in Serdica v mursko - soboškem srezu 20.000 Din, Pečice v šmarskem srezu 20.000 dinarjev in Sv. Urban v ptujskem srezu 10.000 Din. Nadalje Svetina in Sv. Kunigunda v celjskem srezu po 10.000 ter Stranice v konjiškem srezu 10.000 dinarjev. Skupno 110 tisoč dinarjev. Velika izbera raznega perila, modnih bluz, nogavic, kravat itd. se dobi po nizkih cenah pri IGN. ŽARGI, Ljubljana. Jubileja tov. Dako Makarja iz Metlike. Ne gre kar s par vrsticami odpraviti zaslužnega delavca in narodnega borca, kakor je to naš vrli belokranjski rojak Dako Makar. Zadnjič smo omenili le na kratko v našem listu njegovo srebrno poroko. Zelo znana ličnost je naš Da-ko. Prideš v Ljubljano z njim in od povsod čuješ: »Dober dan, gospod Makar!«, prideš v Kari ovac, ga pozdravljajo: »Zdravo, gazda Dako!« Mož dela je in čistih rok, zato vživa splošno spoštovanje. Pred kratkim je praznoval še ves zdrav in čil s svojo zvesto družico Agato, rojeno Češnovarjevo iz Ljubljane, srebrno poroko. Skoraj istočasno pa je slavil še drugi jubilej — dvajsetletnico Sokola v Metliki, ki mu predseduje že 20 let. To je lepa doba, zlasti za predvojne čase, ko ni bilo lahko biti starosta Sokola. Kot mlad starosta je sam telovadil, navduševal, žrtvoval in ob dvajsetletnici lahko s ponosom gleda na svoje delo. Društvo ga je izvolilo ob priliki jubileja za častnega člana in mu izročilo v spomin krasno diplomo. Ta dogodek je »Jutro« v svojem poročilu o slavnosti dvajsetletnice metliškega Sokola menda namenoma izpustilo, ker je dopisnik poročal tudi o tem. Naj bo našemu Daki v ponos, če se morajo ljudje, za katerih ideje se je ravno on toliko boril, posluževati takih sredstev, da bi zamolčali resnico in bi mu radi odrekli zasluge, ki jih ima. Angleško delavsko zadrugar-stvo in delavska stranka so se popolnoma zložile, kar je za delavsko stranko neprecenljiva pridobitev. Angleških delavskih zadrug ie okrog 4 tisoč, a vse skupaj štejejo preko milijon članov. Chamberlin in Levin na Dunaju. Znani in slavni ameriški letalec, ki ie kot drugi preletel iz Amerike v Evropo, Chamberlin je s svojim spremljevalcem Levinom na aero-planu »Columbia« iz Berlina priletel v nedeljo 19. t. m. na Dunaj, kjer so ga sprejeli z največjimi svečanostmi. Z Dunaja odletita prihodnje dni v Budimpešto in Prago, nakar se vrneta v Ameriko. Nenavaden samomor žene. V Su-botici se je žena nekega veleposestnika polila s petrolejem ter potem zažgala obleko. Silnim opeklinam je kmalu podlegla, ko so jo pripeljali v bolnico. Vojaške žrtve Avstro-Ogrske v svetovni vojni. Notranje ministrstvo v Budimpešti je izdalo statističen pregled vojaških žrtev avstro-ogr-ske monarhije v svetovni vojni. Pod orožjem je imela Avstro-Ogr-ska država 8,322.000 ljudi. Avstrija je izgubila 495.000 mrtvih. Madžarska pa 381.000. Mrtvih, ranjenih, pogrešanih in vjetih so našteli v vseh avstrijskih' deželah 2,777.000 vojakov, v deželah pod madžarsko vlado pa 2,139.000. Petdeset knjig vsaki teden. V Zedinjenih državah izide povprečno petdeset knjig vsaki teden. Večina knjig je povestne vsebine. Nekatere dosežejo do milijon in tudi več izvodov, nekatere le od pet do 25 tisoč, večinoma pa okrog par sto tisoč. Slovenci se v Ameriki čimdalje bolj udejstvujejo in uveljavljajo v javnem življenju. Leta 1925 je bil v Clevelandu izvoljen prvi Slovenec v mestno zbornico, ki šteje 25 članov. V Clevelandu je, kakor znano, naiyeč skupno naseljenih naših rojakov. Za letošnje leto kandidirajo v mestno zbornico zobozdravnika dr. Jamesa Mallyja, poleg odvetnika dr. Miheliča, ki je bil že pred dvema letoma izvoljen. Solnčni mrk. 29. junija t. 1. nastane popolni solnčni mrk, ki pa bo pri nas le deloma viden. Popoln solnčni mrk bodo pa videli v severni Angliji in Skandinaviji, ako ne bo oblačno. 15,000.000 Fordovih avtov. V tovarnah Henryja Forda je bilo izdelanih dosedaj nad petnajst milijonov avtomobilov. Nihče ni toliko priDomogel, da so ameriške ulice in ceste danes prenapolnjene avtomobilov. kakor Henrv Ford s svojim cenenim avtom. Sedaj, ko mu konkurenca dela precej veliko zarezo v njegove obrate, je sklenil spremeniti model svojega avta, da bo ličnejši in ložje kljuboval konkurentom. Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »PEKATETE«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge ! Bogastvo Kanade. Kanadska Tovarna aeroplanov v Bolgariji, vlada je priobčila statistične podat- Bolgarski ministrski svet je potrdil ke o bogastvu Kanade. Iz teh po- dogovor med bolgarskim promet-datkov je razvidno, da je ta dežela nim ministrstvom in češko družbo danes 14-krat premožnejša kakor Aero-Praga o zgradbi in obratova-je bila pred 60. leti. Celokupno na- nju tovarne aeroplanov v Kazanli-rodno bogastvo Kanade je cenjeno ku. Vlada se zaveže, da bo oddala na 22.195,302.448 funtov šterlingov polovico državnih naročil novi to-(preko 6 bilijonov dinarjev), to se varni, družba se pa zaveže, da bo pravi, da pride na enega prebival-' zgradila prav moderno tovarno, ki ca povprečno 2525 funtov ali 700 bo mogla napraviti na leto najmanj tisoč Din. Najpremožnejši so prebi- 100 aeroplanov, valci Yukona. Čeprav je celokupno premoženje te province cenjeno komaj na 16 milijonov 869.762 funtov, pride na posameznika povprečno 4000 funtov, to da v naši valuti nad 1 milijon dinarjev. Seveda v resnici nima vsak posameznik toliko, ampak ima nekaj kapitalistov ogromna premoženja, a velika večina se bori za vsakdanji kruh kakor povsod. Vrednost Edisonovih možganov. Ameriški pisatelj George S. Bryan je izračunal v svoji knjigi »Edison in njegova dela«, koliko znaša trgovska vrednost Edisonovih možganov. Na podlagi investiranega kapitala. ki je angažiran za izkoriščanje posameznih Edisonovih izumov, je dobil te le številke: Kinematografija 1250 milijonov dolarjev, električna razsvetljava 5 milijard, fonograf 105 milijonov, dinami in motgorji 100 milijonov, brezžična telegrafija 15 milijonov, skupno nad 15 milijard dolarjev ali 850 milijard dinarjev. 297.566 avtov izdelanih v enem mcsecu. Meseca aprila letošnjegai bitke so nam prinesle krasne re vljudno poziva vse one, ki so naro- in druge poučne članke. Naroča se Našim organizacijam. Vsem odborom krajevnih organizacij. Ponovno opozarjamo krajevne odbore: Prepišite volilne imenike in jih preglejte. Izvršite takoj vse reklamacije. Vsak naš pristaš, mora biti vpisan v volilni imenik, sicer ne more voliti. Nasprotnike, ki nimajo volilne pravice, izrekla-mirajte. Zahvala našim krajevnim organizacijam. Še nikdar niso naše kra jevne organizacije šle s tako požrt- j kmet kemične''preizkusne" p^taje vovalnim delom, s tako vnemo m s na Dunaju naslednje poročilo: čili pri njej knjige, a jih še niso' poravnali, da to čimpreje store. Zavedajte se, da je treba vsak račun plačati. Naročajte mesečnik »Grudo«, edini list za naše kmetsko ljudstvo. Prinaša poleg leposlovja, povestPin pesmi, gospodarske, gospodinjske z dopisnico pri upravi »Grude« v Ljubljani, Škofja ul. 8. Kdor rabi katerokoli knjigo v svojem gospodarstvu, naj se obrne na Kmetijsko tiskovno zadrugo v Ljubljani, ki mu bo točno postregla. Poslužujmo se svojih zadružnih podjetij! Narodni gospodar. Nadaljnji poizkusi S k on- ni.i a t. 1. ob pol lO. uri predpoldne serviranjem (okfcanjem) tLŽ krme. Udeležil sem se lansko leto tečaja za novodobne zboljšave kmetijstva v Admontu na Zg. Štajerskem ter sem pri tej priliki s posebnim zanimanjem zasledoval prve poizkuse avstrijskega kmetijsko preizkusnega zavoda z ansilira-njem zelene- krme v betonskem in v železnem silu. Z ozirom na moje poizvedbe, kako je to ansiliranje uspelo, sem prejel pravkar od dr. ing. Kurt Liebscherja, direktorja toliko zavestjo in zrelostjo v borbo za naše kmetske občine, kakor letos. Kmetska zavest se močno dviga po naši deželi in železna disci- »Naši poizkusi z okisanjem zelene krme so vsi prav dobro uspeli. Ugodne uspehe beležimo pri kon-serviranju zelene detelje, ajde, leta je bilo v ameriških avtomobilskih tovarnah izdelanih 397.566 avtomobilov. Samega sebe križal. V berlinskem predkraju Karlshorstu se je pripetil čuden samomor iz verske blaznosti. 28-letnega učitelja Wal-terja Rissmanna so našli v stanovanju njegovih starišev obešenega na križ, mrtvega. Sodna komisija je ugotovila; da je izvršil Rissmann dejanje v trenutku verske blaznosti sam, s tem da se je privezal v legi križanega Kristusa na križ ter se pri tem zadušil. Aeroplan v službi ribolova. Trgovsko brodovje ruskih sovjetov je slenilo z aviatično družbo »Do-brolet« pogodbo, ki obvezuje družbo, da bo v času lova na tjulnje v Belem morju dala na razpolago določeno število izvidnih aeroplanov. Uporaba aeroplanov nadomestuje ladje, s katerimi so morali doslej iskati tjulnje po cele dneve. Eno samo letalo je omogočilo nedavno v 14 dneh plen 50.000 tjulnov. Koliko porabijo zobozdravniki zlata? Vsako leto porabijo zobozdravniki na celem svetu okrog tisoč kilogramov zlata za umetno zobovje, plombe itd. Atentator Lucetti, ki je vrgel bombo na Mussolinijev avto, je bil te dni obsojen na 30 let ječe. Kaznjenci pobegnili. V noči od plina kmetskih vrst podira pred se- |krmske mešaniCe in posebno pri boj vse škodljive in zlobne nasprot- gveži trayi Trava je izredno pri_ nike kmetskega naroda. Že prve k]adna za ansiliranje. Novi poizkusi se bodo letos napravili z dodatkom mlečnokislin- skih glavic, da se že v naprej zagotovi čisto mlečno kislinsko kipe-nje. Leseni silo se v splošnem ne obnesejo pri nas razun pri okisa-nju koruze, ker jih je jako težko napraviti popolnoma nepropustne zultate. Ponosno so vstale Moravče, njim se je priključila Drtija in razvil je zeleno zastavo tudi Kamnik. Kmetska misel podira v prah škodljivi klerikalizem, vse drugo izginja v nič. Živele naše krajevne or-sanizacije, živeli naši kmetski borci! MLADINSKI VESTNIK, Občni zbor Zveze društev kmetskih fantov in deklet se vrši v nedeljo, dne 26. junija 1926 ob 10. uri dopoldne v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Udeležite se ga polnoštevilno! Udeleženci imajo priliko, da se popoldne udeležijo tudi letalskega mitinga na ljubljanskem poliu in zadobijo vsaj nekoliko vpogleda v današnje stanje zrakoplovne tehnike. predavanje o pomenu sadja, o organizaciji sadjarjev in o pomenu in napravi sadjevca. Predavatelj je znani sadjarski strokovnjak g. Miloš Levstik iz Celja, vsled česar pričakuje podružnica najštevilnejše udeležbe. Kmetijski tečaji za učiteljstvo. Dne 10. t. m. je bil v ministrstvu za kmetijstvo podpisan odlok za prireditev šesttedenskih tečajev v svrho usposabljanja podeželskega učiteljstva za učitelje na kmetijskih nadaljevalnih šolah, ki se imajo osnovati v bližnji bodočnosti. Tečaji bodo od 10. julija do 20. avgusta na raznih kmetijskih šolah v državi; v mariborski oblasti pri Sv. Jurju pri Celju za 25 učiteljev iz te oblasti in na Grmu pri Novem mestu za 15 učiteljev iz ljubljanske oblasti. PredavalS se bo: vinogradništvo, sadjarstvo, kletarstvo, vrtnarstvo, živinoreja, poljedelstvo, zadružništvo, mlekarstvo, perulni-narstvo, sviloreja, čelbetoreja, živi-nozdravstvo ter predelava in konserviranje sadja in zelenjave. Vsak dan popoldne od 3. do 6. ure je pa obligatna praksa, katere ne sme biti nihče oproščen. Poleg tega se bo vršil tudi pouk v narodnem go- za zrak in vodo. Dober in pripo- spodarstvu in knjigovodstvu. Teča- NOVOST! W Schichtovo terpentinovo milo ni le najboljše. temveč ga tudi dobite v zavitkih, okrašenih s pestrimi slikami iz pravljic. Kmetijska tiskovna zadruga Kmetijska Matica. Rok za nabiranje naročnikov se bliža koncu. Zato prosimo vse poverjenike, naj pospešijo nabiranje naročnikov. Ši-3. na 4. junij so pobegnili iz kaz- rjmo strokovno čtivo med naše nilnice v Lepoglavi kar štirje ubi- kmetsko ljudstvo, kajti le z izobraz-jalci. ki so bili obsojeni vsak na 15 se bomo dovoljno oborožili, da in 14 let težke ječe. i si priborimo zmago. Na delo! — Atentator Koverda, ki je ustrelil Kjer še ni našega poverjenika, tam sovjetskega poslanika v Varšavi, naj kdo prevzame poverjeništvo in je bil obsojen na dosmrtno ječo, ob- nam sporoči naslov, da mu pošlje-enem pa predlagan v pomilostitev. mo nabiralno polo in navodila, na 15-letno ječo. 1" Kmetijska tiskovna zadruga ročljiv je betonski Ifla-silo, ko-jega stiskalnica je prikladna tudi za lesene naprave. Zanimalo Vas bo mogoče, da smo letošnjo zimo pitali z okisano krmo 6 volov z jako dobrim uspehom. Dnevni prirastek na živi teži je znašal pri vsaki živali nad 90 dkg.« K temu poročilu še pripominjam: Iz izvajanj dr. ing. Liebscherja sledi, da je ansiliranje v betonskih in železnih stolpih pri pravilnem polnjenju in stiskanju krme povsem sigurno, dočim so bila dosedanja lesena sila vsled nepopolne konstrukcije nezanesljiva. Radi tega posebno povdarjam, da je leseni silo, ki ga je konstruilral g. Korošec in sem ga opisal v »Kmetovalcu« teoretično dober in sicer boljši, kakor že preizkušeni — Koflerjev sistem, vendar pa Koro-ščev silo se ni preizkušen v praksi, ter bo letos napravil ev. ansiliranje v njem vsakdo še na svoj rizi-ko. Kdo se hoče temeljiteje poučiti o okisanju zelene krme, naj preštudira tozadevne številke letošnjega in lanskega »Kmetovalca«. F. Wernig, Laško. Loče — Čadram. Sadjarska in vrtnarska podružnica za konjiški srez priredi v nedeljo, dne 26. ju- je bodo vodili direktorji odnosno upravitelji dotičnih šol, predavali bodo pa strokovni učitelji. Učitelji imajo zagotovljeno brezplačno stanovanje s posteljo in olajšave pri skupni prehrani s* primerno ceno. Stroške učiteljev prevzame državna uprava. Kandidati se morajo prijaviti potom šolskih vodstev direktno upravam dotičnih kmetijskih šol najkasneje do 1. julija. Licencovanje merjascev v mariborski oblasti. Tekom meseca marca se je vršilo licencovanje mrjas-cev v Prekmurju. . Prignalo se je 185 mrjascev. Komisije so spoznale sposobnim za plemenenje 160, ostalih, 25 je nesposobnih. Lastnike najboljših mrjascev je veliki župan nagradil s častnimi priznanicami in državnimi denarnimi nagradami. Veliko ministrsko diplomo dobe: Štefan Ratnik, Krog - Samuel Polak. Murska Sobota, vsi iz sreza Mur. Sobota, nadalje Uprava veleposestva Beltinci iz sreza Dolnja Lendava. Pohvalnice velikega župana dobe: Franc Nemeš, Teša-novci, Ivan Kološa; Vaneča Štefan Miholič, Martjanci in Pitz Jakob, Topolovci, vsi iz sreza Murska Sobota, in Ivan Matjašec, Dolina, srez Dolnja Lendava. Gospodinjska šola v Šmihelu pri Novem mestu prične novo šolsko leto 5. septembra t. 1. in traja do 1. aprila 1928. V njo se sprejmejo' notranje in vnanje gpjenke. Prošnje za sprejem je vložiti najpozneje do 15. avgusta t. 1. pri vodstvu gospodinjske šole v Šmihelu, pošta Novo mesto, kjer se dobijo tudi vsa potrebna pojasnila glede pre-skrbnine itd. Prošnji, ki je kolka prosta, je priložiti krstni list in zadnje šolsko spričevalo. Mariborski trg dne 11. junija t. 1. Slaninarji so prodajali meso in slanino po 9 do 22 Din kg na drobno, po 15 do 17 Din pa na debelo. Domači mesarji pa so ostali pri svojih dosedanjih cenah. — Perutnine in druge domače živali. Cene so bile piščancem in kokošim 12.50 do 50, racam in gosem pa 50 do 100 Din komad, domačim zajcem 12.50 do 35, kozličem 50 do 75 Din komad. — Krompir, zelenjava, drnga živila, sadje, cvetlice. Krompir se je prodajal po 9 do 11 Din mernik, ozir. 1.50 do 2 Din kg, letošnji pa po 6 do 7 Din kg, solata 7 do lCKDin kg, oziroma 1 do 2 Din kupček in glavnata solata 1 do 2 dinarja komad. Kislo zelje 3 do 4, kisla repa 2, čebula 5 do 7, češenj 10 do 15, maslo surovo 40 do 45, kuhano 45 do 48, čajno maslo 50 do 60, med 30 do 40 Din kg. Ohrovt 1.50 do 2, karfijol 5 do 15 Din komad; mleko 2.50 do 3, smetana 12 do 14 Din, oljčno olje 28 do 38, bučno olje 16 do 20 Din liter. Sadje: jabolka 5 do 12, pozneje 32, grah v stročju 8 do 10 Din kg. Suhe slive 10 do 12, črešnje so se znatno ceneje prodajale, in sicer po 5 do 14 Din kg, jagode 15 do 18 dinarjev liter, pomaranče 1 do 4, limone 0.75 do 1 Din komad. Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo 8. junija je bilo 9 voz sena, 1 voz otave in 6 voz slame, v soboto 11. junija pa 14 voz sena, 5 voz otave in 7 voz slame na trgu. Cene so bile senu 50 do 80, otavi 60 do 65, slami 25 do 35 Din za 100; slami tudi 1.25 do 1.75 Din za otep. Naše gorice. (Glasilo Vinarskega društva v Mariboru.) Izšla je druga številka tega lepega mesečnika, ki ima sledečo vsebino: Alfonz Mencinger, Boh. Bistrica: Vloga gostilničarstva v našem narodnem gospodarstvu. Inž. Josip Teržan, Beograd: Naše hmeljarstvo s posebnim ozirom na izbor hmelja. — Andrej Žmavc, Maribor: Oidij (Oidium Tuckeri.) — Inž. Jos. Zi-danšek, Maribor: Kmetijsko - nadaljevalni tečaji v Mariborski oblasti. — Josip Zabavnik, Maribor: Naš izvoz vina v inozemstvo. — Jos. Klemenčič, Pobrežje: Vinograd in breskev. — Inž. C. Jeglič, Grm: Oneida in novejše krompirjeve vrste. — Tem glavnim razpravam sled6 društvene vesti, tržna poročila in drobiž, v katerem se omenja častno priznanje od strani kmetijskega ministrstva, ki se je tudi naročilo na »Naše gorice«, odziv iz gostilničarskih krogov po uvodniku »Gostilničarja« od 20. aprila iz peresa L. Bučarja, pozdrav iz Novega Sada po >Po-ljoprivrednem Glasniku«, dalje je omembe vredna strokovna notica g. vinarskega ravnatelja v p. Puklavca, poročilo o redni letni skupščini Sadjarskega in vrtnarskega društva, razna strokovna poročila o vinski dn sadni letini obeh slovenskih oblasti, poročila o hmeljskih nasadih in še nekaj koristnih in aktualnih strokovnih notic uredništva. Jos. Zbavnik, Maribor nadaljuje v prvi številki zapo-četi članek o Zakonu o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva, ki zanima vse one vinarske kroge, katerim je treba mi- Pozor! sliti na obnovitev že čez 40 let starih nasadov. — 2. številka »Naših goric« zaključuje z beležkami o kmetijskem šolstvu, književnosti, meteoroloških opazovanjih in uredniškem poročilu. — Vinogradnikom in drugim kmetovalcem, kakor tudi kletarjem, posestnikom vinoto-čev in osobito gostilničarjem priporočamo mesečnik »Naše gorice« najtopleje in jih vabimo v krog borcev za rešitev našega domačega vinogradništva. Planinsko kmetijstvo, pašništvo in planšarstvo. (Referat okr. kmet. ref. J. Suštiča na planinskem zboru v Kamniku.) Planinska kmetija, t. j. kmetija v goratih krajih se v marsičem razlikuje od izrazito nižinskih kmetij. Za planinsko kmetijo je značilen in merodajen reden pašniški obrat, ki se pričhe praviloma že v dolini in nadaljuje na nižjih, ali pa kar naravnost na visokih planinskih pašah. Navadno je pašni obrat združen z izdelavo sira. Združitev planinskega pašništva s predelavo mleka v sir ali tudi maslo imenujemo »planšarstvo«. Značilno je tedaj za gorsko kmetijo takorekoč dvojno življenje, dvojno obratovanje: obratovanje v dolini, ki je tesno spojeno ■l obratovanjem na planini. Poleg tega ima večina planinskih kmetij v Sloveniji Pozor I Velika prodaja i se najfoolfšega zgorncga usnja (rujave-ga blanka) In 5a podplatov (croupon) od štev. 20 do 46. - - Izven tega še la Čevlje iz dobrega domačega usnja. Ne zamudite« doklerzaloeatraja. Detajlna prodaja tovarne C ARE, POLLAK d. d., Ljubljana Dunajska cesta štev. 23 na dvorišču. fav. Kmetje niso niti najmanj poučeni! jeziti propadanje živinoreje in s tem ce-zopet ^marsičem tesno ^ " ?, Utiranja, ker imajo o travni- j lotnega planinskega kmetijstva «kim nhntnm Pri i/rariti planinski kme- stvu clsto napačne nazore. Ampak vse to je zal le pobožna zelja, predvsem krme I Planinska kmetija tvori * Glavni vzrok je, ker večina sele spojena s pašništvom in plansar- f modernih gnojišč stvom pravo celoto. P n nižinski kmet.ji Jjničnih jam Neobhodno nam je popa pašništvo zal navadno odpade. ' treben poseben zakon o gnojiščih, kakor Glavna veja planinske kmetije je živi- /zadnjem času izdf]ala Italija! Ta norejam sicer govedoreja. Če hoc mo ftahJjanski zJakon predpisuje, da mora govoriti o ciljih bodočnosti našega p a- > p0Sestnik pr hlevu gno-mnskega gospodarstva, nam mora biti > gnojniePno jamo £ sicer v roku pred očmi zlasti smer kuPč,je z dobro J « j od dne razglasa tega za-plemensko zivmo, za katero najdemo po- , K£ t ne stori /predpisanem vsod odjemalcev, ako bomo kaj prida . , ~ am tmn i;„ nudili. Kupci se že danes ponovno sami casu'. Plača 3C?~100 J ,llr ™ z8ubl i %";„ „ „,; pravico do vseh davčnih olajšav do dne, zglasajo, a mi jim nimamo kaj nuditi. ' ,, ustreže zakonu 7akon nredm- Nadalje je mlekarstvo (maslarstvo, sirar- ^ j!!!? ^ P- stvo) Ver, ki jo moramo ubirati,'da po- kalVFSta^ obfesu U stavimo planinsko gospodarstvo na zdrav ~ J v ? °bsegu, z 021 kupčijski temelj. Poudarjam pa, da zavisi 10,m na število živine. Nadalje predpisuje uspeh teh smeri, kupčija s plemensko zak™ 'udi vzdrževanje gnojišča in jame živino in mlekarstvo, tedaj pravi gospo- v dobrem slanJu ter kaznuJe vsako zane" darski uspeh govedoreje v prvi vrsti od lnarienje vzdrževanja za prvi prestopek dobrega travništva, dobrih oskrbovanih " gl°bo od 300 Hfr za vsako Slavo živlnf pašnikov v dolini in v višavah planin. 111 drugem prestopku se kaznuje posest-še bolj kot pri navadni nižinski kmetiji *lka z dvakratn?. 8ob°; Uradnl nadzoro-se pri planinski kmetiji uveljavlja tesna ' kl P"^? kr3llc® zakona dobijo spojenost in odvisnost posameznih čini- ,° °vlco f?he k°l na8rado- (Ta zakon Je teljev kmetijskega obrata. Veriga teh či- SKfr ?ekako neeuv?n, st,r°g' ampak niteljev ne sme biti pretrgana oziroma vele,vaz®n za napredek kmetijskega go- zrahljana, ker v tem slučaju hira in pro- spodarstva. Izvedba zakona se* strogo _....._ _ _---------- x pada celotno gospodarstvo dotičnega kme- nadzoruje, zato tudi uspeh ne bo izostal. treba zatirati grmovja, pašniške plevele in ta. Sklenjeno verigo pa tvorijo: Travnik ^ ouJno potrebujemo tudi pri nas podo-. zbirati morebitno kamenje na kupe. Ce - pašnik - planina - živina - mlečni ben zako?! "e, nikdo oporekati. Ze-; drugačno gnojenje ni mogoče, naj vsaj pa- izdelki - gnoj - njive (t. j. poljedel-1 !o,vfzen bl bil tak zakon tudi z ozirom na; stir redno in v zagetku pod nadzorstvom stvo) s krmsldmi rastlinami. Ce je v tem1 mlekarstvo oz. sirarstvo, ne glede na na široko razprostira še sveže kravjeke kolobaru le en člen oslabljen, trpi in ; zdravstvo. | na pašnih tleh. Znano je, da se s kolobar- hira drugi ali več členov, vse gospodar-j 0 podsetvi travnikov naš kmet ne slišijjenjem pašo v vsakem oziru boljše izko- - -- - — - ---/"1 ' roiSi IrAf J TM>/\n/\fk temu so nepoučenost odbornikov in ne-ubogljivost, skoro bi rekel neka gospodarska anarhističnost upravičencev, namreč anarhističnost pri notranjem delu V organizacijah, špecijelno v srenjah. Spričo teh dejstev bi morali biti v odseke voljeni le energični in požrtvovalni ljudje, ne pa osebe, ki se komaj zavedajo, zakaj so bili voljeni. Pri zelo mnogih srenjah je nujno potrebna uvedba statuta agrarskih operacij za upravljanje planin ozir. skupnega premoženja. Za vzdrževanje skupnega planinskega gospodarstva je potrebno vztrajnega dela. Zato bi morale iz teh odborov enkrat za vselej izginiti vse ovire delovanja. Glavna ovira so navadno notranji razdor in osebni spori, ki vse delo onemogočajo. Ti razdori v srenji pa izvirajo iz one znane medsebojne zavisti ozir. medsebojnega odpora naših ljudi. Gospodarski odsek bi moral strogo nadzorovati ves živinorejski, pašniški in planšarski obrat v planini. Ako drugače ne gre, naj bi upravičenci tako nadzorstvo plačali, imeli bi od te žrtve samo korist. Delavne sile na planini treba čimbolj izkoristiti v prid skupnega gospodarstva, kar pa ne gre brez stalnega nadzorstva. Zato bi bilo povsod potrebno upeljati takozvani »planšarski red«, ki bi se moral strogo izvrševati, da pride s tem tudi pa-stirstvo na zdravo podlago. Potrebni so Specialni tečaji za gospodarske odseke, enako tudi uradno, faktično nadzorovanje delovanja srenjskih odsekov. Ampak državno nadzorstvo je trenotno, kljub veljavnim-planinskim zakonom, le bolj ogra-ničeno, glede efektivnega dela namreč. Pastirstvo je za planinsko gospodarstvo velevažen faktor, a se danes žal omalovažuje mnogokrat ravno s strani kmetov samih. To je nerazumljivo spričo opisanih razmer. Najmanj tako važen je za pašo živine dober pastir, kot za sirarno dober sirar. Kako bi moralo biti organizirano planinsko pastirstvo ozir. kako naj bi se med pašo udejstvoval pastir, je za okvir naših razmer točno povedano v knjigi »Planšarstvo in kmetijstvo na naših planinah«. To se v radovljiškem okraju tudi vsako leto razlaga in povdarja gospodarjem in pastirjem na pastirskih tečajih. Pastirski tečaji se bi morali vršiti v vsakem planinskem okraju redno vsako leto. Vedno se ponavlja klic: dajte nam pla- ninske paše! Ampak, dasi lem za svojo osebo prvi za to, da se povečajo obstoječe planinske paše na račun erarskih gozdov tam, kjer je to upravičeno, moram reči, da dokler vladajo pri lastnih in skupnih planinah opisane razmere, se ni čuditi, da imajo vsi klici tako malo ali nič uspeha. Temeljito izboljšanje lastnih planih s strani lastnikov in upravičencev samih bi bilo najbolje orožje v boju za pridobitev novih pašnih kompleksov na račun erarja ali privatnih veleposestev. Planinski kmet si mora znati najprej sam gospodarsko pomagati, ker le z lastnim in sistematičnim delom opraviči in zboljša položaj planin- skega gospodarstva. Zanašati se na javn« podpore, pomeni biti gospodarski slabič! S tem pa ni rečeno, da naj država ne pomaga, njena dolžnost je, da to stori. Upajmo, da se bo država v bodočem proračunu zadostno ozirala na nujne potrebe našega pašništva in planšarstva. Toda planinski kmet bi ne smel računati samo na državno pomoč. S tem sem čisto nakratko orisal položaj planinskega kmetijstva, pašništva in planšarstva. Moj referat podaja le površno sliko dejanskega stanja planinskega kmetijstva. Na temelju izkušenj in ostrega opazovanja so vsa vprašanja planinskega j kmetijstva in planšarstva izčrpno obdela-; na v knjigi »Plagšarstvo in kmetijstvo na j naših planinah«, ki je pisana nalašč za j naše gorske kmete in ki je takorekoč katekizem planinskega kmetijstva. Vsaka srenja, kmetijska podružnica, šola, vsak boljši posestnik bi moral imeti in pazljivo prebirati to knjigo. Morda odpade na 1000 ali še več planinskih kmetov eden, ki je absolviral kmetijsko šolo. Že to pomeni \eliko nazadovanje. Kar se kmet ni učil v kmetijski šoli in bo morda-le malo sli-jšal na rednih predavanjih, se naj uči iz ] te knjige, ki ima namen, mu dati vsa navodila za uspešno borbo za obstanek. Alkoholno vprašanje. To vprašanje je za naš narod tako važno, da nikakor ne moremo in ne smemo iti preko njega. Po alkoholu pada ,in se uničuje fizična moč naroda, iz njega se poraja socialna beda, po njem se ogroža narodno gospodarstvo in po njem pada morala. Zato je boj zoper alkohol gotovo upravičen, najmainj pa vsaj do