POSTRŽEK
letij. s katerimi uspešno sodelujemo pri praktičnih' varstVenih posegih in ki so ključnega pomena za naše tlelo. Seznam. mzdelan po dejavnostih z najosnovnejšimi podatki o izvajalcih, smo prvotno zasnovali le za interno rabo. V prihodnje bi ga (seveda s sponzoriranjem izvajalcev) pripravili zli posebno objavo Zavedamo se da bi taka publi-kai ija i »pravila dvojno delo: po eni strani bi popularizirala naše tlelo, po drugi pa nedvomno mnogo prispevala k ohranitvi in razvoju predstav ljenih delavnosti ()inenila bi se opozorilo, da predstavlja seznam s t? nje let 1995/6. Vsakti leto bomo ta seznam revidirali oziroma aktualizirali v smislu presoje v sa ko krat ne ustreznosti izvedbe del.
Mladinska knjiga pripravlja izvedbo Atlasu Slovenije na C!) 1« )M-u. \ njem naj bi tudi izčrpno predstavitli naravno in kulturno dediščino \ ta namen smo pripravili UiS enot objektov in območij nepremične etnološke dediščine, ki smo jih obdelali tekstualno, grafično z oznako na zemljevidu TTN I 5000 in slikov no < ibdelano gradivo je v tisku, t prava KS za kulturno dediščino načrtuje natis vseh obdelanih enot kulturne dediščine tudi v knjižni obliki
\a delovnih srečanjih rešujemo sprotne probleme financiranja in usklajevanja programov in izvedbe projekta Mreža regionalnih muzejev na /»-ostem na Slovenskem, ki poteka na lokacijah Brdo pri Kranju I'lelei|e. Račji dvor pri Mariboru Roga tet in Sečoveljske soline
Projekti, ki so v pripravi:
Po nadvse Ugodnem odzivu uredništva Slovarja e.t i tojog ije Slovet icev s i n< > že v letu 19')) pripi'avih še dodatne izraze s področja ljudskega stavbarstva, podeželja in konsenatorstva Bo večkratnih sestankih in usklajevanjih smo v preteklem letu izdelali dokončni seznam s približni 13'M) izrazi ki jih sedaj obdelu jemo.
l.eta 199 i smo oblikovali kinološko ki»nserv ai< irsko komisijo v sestavi Vilo Hazler. Vladimir Kniflc in Zve z da na Koželj za usklajevanje načrtovanja ak-cit, izdelavo kriterijev za pridobitev sredstev, nadzorovanje izvedbe posegov ob koncu pa za preveritev končnega poročila, /..i zdaj smt) se ukvarjali pred Vse H» s problemi načrtovanja in izvajanja posameznih akcij, v preteklem letu pa predvsem s problematiko doni. u ije /uniči 1. ki naj bi jo po izvedbi t ek »vite • ibnov e m prezentaeije usposobili za inlonn.u itski centerobkolpskega regijskega |>ai"Ka.
S pripravo gratliva Staiuhtvdi v var-74	"
s! veni dejavnosti - Poudarek na delu etnologa konseiTatorja, ki sva ga s kolegom Hazler jem izdelala leta 1995 ob podpori in sugestijah drugih etnologov konsei vatorjev. želimo natančneje opredeliti delo in vlogo etnologa v spomeniški službi. Gradivcj, ki je zasnovano kot krovno, bomo Se ra zdelali po posameznih sestavinah Tako so v pripravi navodila za izdelavo konserva-torskega programa in metodologije za izdelavo gradiv s področja varstvene dejavnosti za potrebe urbanističnih načrtov Za slednje gradivo sem že pripravila uvodni del - Splošna načela -a urbanistično urejanje naselij, ki so ovrednotena kol kulturna dediščina -varstveni vidik.
V letu 1995 smo prckOEiKA vložili zahtevka za odobritev dveh skupnih raziskovalnih nalog z naslovom Evidenčni popis kozolcev v Sloveniji in Ljudska lo/>onomasiika v Sloveniji, ki sla bili sprejeti. Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev smo lahko lani izvajali ti dve nalogi le na nivoju obdelave obstoječe dokumentacije medtem ko pričakujemo v letu 1997 z večjo finančno vsoto intenziviranje raziskovalnega dela.
Viša skupina aktivno sodeluje pri jn i pravi nove varstvene zakonodaje. Izhajajoč iz dela etnologa konservatorja. speci!ike varstva ljudskega stavbarstva kot nedeljive podobe načina življenja, skušamo ta profil vključiti v splošen in sodoben varstveni kontekst.
Tako sem v mesecu maju pripravila mnenje o Predlogu zakona o varstvu kulturne dediščine - prva obravnava (poskusna verzija z dne H. ) 96) -seveda tudi na podlagi naših predhodnih gradiv, ki ga v tem prispeku zaradi pomena za naše bodoče delo v celoti p< »dajani.
Vseskozi poudarjam, tla moramo pri pripravi nove. še posebno krovne varstvene zakonodaje izhajati iz vseh pozitivnih strokovnih in upravnih izhodišč "starega" zakona: novi zakon mora omogočiti le učinkovitejše izvajanje nase dejavnosti. Če povzamemo rdečo nit seminarja Sveta Evrope o Integralnem varstvu kulturne dediščine izpred treh let pri nas, je bistvo iu temelj vsega povedanega - izhajati iz tradicije v sakokratnega okolja m varstva. Temelj \ sega sistema varstvenih zakonov je tudi jasna, nedv oumna in z našo v arstveno teorijo in prakso terminološki) usklajena opredelitev pojma dediščine.
Ivana Leskovec
POROČILO O "ETNOLOGIJI" V MESTNEM MUZEJU IDRIJA
Etnološko delovanje v Mestnem muzeju Idrija je bik) v preteklem letu omejeno na zbiranje, evidentiranje in mven-tariziranje predmetov (zlasu čipk) tei dokumentiranje na terenu.
1)	Razstavna dejavnost je bila skon-eentrirana okoli razstave tipk. s katero smo v letu 1996 uspešno gostovali po Evropi-, Posebnost razstave z naslovom Mojstrovine klekljanih čipk na Slovenskem je v tem, da združuje tri slovenska klekljat ska središča (Idrijo, Žil i in Železnike) ter v enotnem nastopu predstavlja nekatere mlade oblikovalce, ustvarjalce čipk.
S čipkami, ki nastajajo dandanes, je bil prikazan razvoj čipk v tehnološkem in oblikovnem pogledu
Ob podpori Ministrstva za kulturo RS, I Irada za informiranje Vlade KS. Slovenske izseljenske matice ter občin Idrija. Cerkno in Železniki je razstavo pripravil Mestni muzej Idrija Postavljena je bila v Slovenskem salonu palače narodov pri OZN v Ženevi (marec 1996), v prostorih občinske hiše Aumetzu v Franciji med slovenskimi izseljenci (maj 1996) in v Palači človekovih pravic pri Svetu Evio-pe v Strasbourgu (junij 1996).
2)	Druga pomembna etnološka delavnost našega muzeja so raziskave v zvezi s popularizacijo etnologije oz. s peda goško dejavnostjo etnologov in etnolo-ginj. Tako že vet let letino sodeluieiii kot mentorica pri delu mladih raziskovalcev na idrijski gimnaziji. Raziskovalna naloga z naslovom Firma FrancLapetj»'-' (in s podnaslovom Razvoj idrijske čipke). ki je nastala v okviru gibanja /nanosi mladini, je lansko leto prejela prvo nagrado.
Popularizacija etnologije: ob razstav ni dejavnosti smo dvakrat pripravili Etnološki večer, tn sicer: a ) velike »nočne jetli n1 1)) satljarsivo, sadjereja in hrana, prijira^'' Ije na iz. suhega in svežega sadja.
GLASNIK SED 36/199Ó, št 1-2