lih>|a vsak četrtek. Cena ng |c 3 K u leto. (Za Nemčijo 3 K 60 vin., za Ameriko in druge tuje drlave 4 K 60 vin.) - Posamezne itcvilke ie pro-
L
Slovenskemu ljudstvu t pouk in zabavo.
Spisi In dopisi ae poi l|a.o : Urednlilvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulici it. 1. Naročnina, reklamacije in Inserat pa - ■Inravniitvu .Domoljuba", Ljubljana r opit.-,-'(e» il. j.
JJ
M 40
V UaMjanl. dné 1. oktobra 1908.
Letom
Kmet in delavci.
Zdaj, ko se gre za srbsko pogodbo, zopet kriče socialni demokratje in meščani, da naj se meje za kmetijske pridelke in za živino odpro, in silno zabavljajo proti carini, ki se zanje pobira. Zato je potrebno, da se o ti stvari nekoliko natančnejše pomenimo.
1. Carine ni uvedla avstrijska država. Ker jo imajo drugod, jo moramo imeti tudi pri nas. Uvedli so jo pa v varstvo domačega obrta in poljedelstva. Kjer se veliki obrt šele pričenja, tam še nima tistega napredka, kot drugod, in zato tudi ne more tako hitro in poceni izdelovati svojih stvari kot tam, kjer obstoji že dolgo časa. Vrh tega imajo stare tovarne že svoje stalne trge; vedo, kje morejo prodati blago; nove morajo pa šele iskati kupcev in večkrat mine več let, preden se tako novo podjetje vpelje. To pa velja tudi za kmetijstvo. Kdo se upa reči, da je naše kmetijstvo na najvišji stopinji napredka? V vseh rečeh šele začenjamo in ta začetek stane silno mnogo denarja. Treba je prenavljati stavbe, popravljati in izpreminjati orodje, vpeljevati stroje. Koliko je treba izpre-memb, preden uredimo pridelovanje žita, čebelarstva, sadjerejo, les, pred vsem pa živinorejo tako, kot je treba! Zanemarjeni travniki, pusti, zarastli pašniki, zapuščene planine čakajo skrbnih rok, čakajo pa tudi tistega denarja, ki ga je treba, da se bodo izboljšale. Celi okraji tožijo in hirajo, ker jim manjka vode, drugod jim močvirje slabi krmo, neuravnane reke trgajo rodovitno zemljo, hudourniki delajo škodo. V tem času je kmečki stan podoben bolniku, ki ravno poizkuša prve korake. Ali naj ga tu pustimo, da bo tujec, ki ima mnogo ro-
dovitnejšo zemljo, ki že dela vse po novem načinu, s svojimi cenejšimi pridelki ubil kmeta iu mu onemogočil vsak napredek? Če fabrikantje pravijo, da je zanje treba carine, da potem spravljajo mastne dobičke v svoje kase, koliko bolj je treba carinskega varstva kmetu, ki mu njegovo posestvo velikrat niti njegovih dnin s svojimi pridelki ne plača, ki brez dvojbe zvr-šuje najbolj poceni, najslabše plačano delo.
2. Kaj bi pa prišlo, ko bi se meje za kmetijske pridelke in za živino na stežaj odprle? Kmečki stan bi propadel in bogatini bi pokupili tudi zemljo. Edini samostojni stan bi bil uničen in namestu samostojnih kmetov bi imeli tudi na kmetih samo bele sužnje v okovih velikega kapitala. Ali bi bile cene za kmetijske pridelke in za živino potem cenejše? Kdor to misli, ne pozna nič gospodarstva na svetovnem trgu. Cim manj ljudi vodi kako reč, tem ložje se pogovore sami med seboj in potem, ko so združeni, diktirajo cene, kakor se jim ljubi. Saj vidimo, kaj delajo fabrikantje, ki so med seboj dogovorjeni in zavezani. Cene vsem fabriškim izdelkom so se zadnji čas vsled teh zavez silno zvišale: železo in kotenina, milo in papir, lim in cement; — vse, prav vse, kar izdelujejo med seboj zvezani fabrikantje. 2e zdaj so pravzaprav zvišanim cenam za moko in meso krivi združeni veliki kupci in mesarji; od teh cen kane kaj malo v kmetov žep. Kaj bi bilo pa potem, ko bi se tudi za kmetijske pridelke in za živino veliki kapitalisti ne samo ene države, marveč iz več držav lahko pogovorili med seboj. Ta razvoj bi se seveda ne izvršil brž, toda po tisti poti, po kateri je veliki kapital uničil velikansko število rokodelcev in malih obrtnikov, bi uničil tudi kmeta. Socialni demokratje to žele; zato pa vpijejo proti carini na kmetijske pridelke.
3. Pa poreče kdo: Kaj bi gledali v to daljno bodočnost; za zdaj bi gotovo cene padle in delavci, pa mestni ljudje, ki morajo vse kupiti, bi cenejše živeli. Ta beseda je že zategadelj neumna, ker država ne sme delati politike iz rok v usta, marveč mora gledati vedno na bodočnost, 'l'oda vrh tega pa tudi ni resnična. Vsaka država mora skrbeti, da živeža pridela vsaj toliko, kolikor ga sama porabi. Tujega blaga nima v svoji oblasti. Dobi ga, če ji ga manjka, ali pa tudi ne. In če ji ga manjka, bo tudi cena zanj večja. Kaj bi bilo na primer ob kaki vojski, ko bi blago iz tujih krajev notri ne moglo. Da pa bomo pridelali toliko poljedelskih pridelkov in zredili toliko živine, kolikor je sami rabimo, zato je treba napredka v kmetijstvu. Ta je pa nemogoč brez varstva. Naj se odpro meje tuji živini. Ne samo, da bi se s tem tudi kužne bolezni zopet udomačile pri nas; zraven bi se jeli prazniti tudi naši hlevi. Kdo bo pa delal za živino, če mu nič ne bo nesla, če bo imel pri svojem delu vedno izgubo? In s tem, ko bi se domača živinoreja vsled premajhnih cen oslabšala, bi dobil tujec naše trge v roko in cene bi brž neizmerno bolj poskočile, nego so sedaj. Potem bi šele meščan in delavec klel nad draginjo in izprevidel bi, ko bi bilo že prepozno, da je zanj edino prav, če skrbi za njegov živež dobro razvit, napreden kmečki stan.
Kmet in delavec imata oba enega nasprotnika. In ta se imenuje profit tistih, kateri nič ne delajo, marveč se maste samo od velikih špekulacij. Delavec in kmet se lepo razumeta; to se je pokazalo silno krasno pri zadnji delavski stavki Medvodami in v Vevčah. Seveda ta delavec ni socialni demokrat, in zato vidi v kmetu svojega naravnega zaveznika. Kmetje so podpirali delavce in jim naklanjali živež, da so mogli
vzdržati v svojem boju. Zato smo pa tudi prepričani, da bodo ti delavci podpirali tudi kmete v njihovih težkih bojih za svoj obstoj in napredek.
TSSsä
Političen pregled.
AVSTRO-OGRSKA.
Ministrski razdor.
Dne 25. septembra bi se moralo vršiti ministrsko posvetovanje. Ko je prišel ministrski predsednik baron Beck iz Budimpešte na Dunaj, je posvetovanje odpovedal, ker se je bal, kajti v razgovor bi prišli tudi izgredi na Češkem, v Ptuju in Ljubljani. Iz tega sklepajo, da se naše ministrstvo maje. Baron Beck hoče preje pomiriti razburjene duhove nemških ministrov, zlasti Pradeja. Misli, da pridejo na Dunaj zastopniki čeških in nemških poslancev. Beck namerava poklicati k sebi tudi nekatere poslance s Kranjskega, Koroškega in Štajerskega. Nemški poslanci s Češkega zahtevajo, da vlada zaključi češki deželni zbor. Ce se hudi vihar nc poleže kmalu, se bodo nemiri ponavljali v državnem zboru.
Še nekaj podrobnosti o ogrski volivni reformi.
Ogrska volivna reforma je zagledala beli dan. Taka je: Volivno pravico imajo vsi ogrski državljani, ki so dovršili 24 leto brez ozira na to, ali znajo pisati in brati ali ne. Analfabeti (ki ne znajo ne pisati ne brati) bodo izvrševali volivno pravico po volivnih možeh. Ti bodo torej volili indirektno, in sicer je takih volivcev 127 tisoč. Direktno pa bo volilo dva milijona 617 tisoč 988 mož in mladeničev-vo-livcev. Ti volivci pa bodo razdeljeni v tri razrede: Po en glas bodo imeli oni, ki znajo pisati in brati. Teh je en milijon 534 tisoč Po dva glasova bo imel vsak, ki je 1. dovršil štiri srednješolske razrede, 2. ki zna pisati in brati in plačuje vsaj 20 K direktnega davka. Po tri glasove bodo imeli, ki so dovršili vso srednjo šolo in drugič tisti, ki plačujejo po 100 kron direktnega davka. Takih volivcev bo 217 tisoč 721.
DEŽELNI ZBORI.
Goriški deželni zbor.
Težko je pričakovalo občinstvo prve seje deželnega zbora. Prvi je govoril cesarski namestnik princ Hohenlohe v laškem in nato v slovenskem jeziku. Predstavlja novega deželnega glavarja viteza dr. Pajerja in njegovega namestnika dr. Gregorčiča. Potem povdarja velijo važnost sedanjega zasedanja, ko je započela vlada važno delo za gospodarsko in družabno povzdigo dežele. Tudi glavar izraža nado, da bodo vse stranke skupno delovale v blagor ljudstva. V drugi seji dne 22. septembra je bil sprejet nujen predlog poslanca dr. Gregorina radi dogodkov v L jubljani. Sklenili so, da se v znamenje žalostnih dogodkov prekine sejo. Za predlog so glasovali tudi Italijani, v katerih imenu je govoril dr. Marani. V tretji seji so se sprli. Voliti bi morali odsek, ki preiskuje če so se volitve vršile pravilno ali ne. Ne-
kateri poslanci so bili za deset, drugi pa za devet poslancev. In sicer radi tega, ker je bilo tako sklenjeno v seji načelnikov strank, in ker je edino tako pravično. Po tri člane dobe slovenski in laški liberalci, po dva pa slovenski in laški katoliški poslanci. 14 glasov je bilo oddanih za predlog, po katerem naj se voli 10 poslancev, ki je pa propadel. Katolišik poslanci so zato vstali in odšli.
Štajerski deželni zbor.
Samo predlogi tvorijo delo štajerskega deželnega zbora. Poslanec dr. Jurtela utemeljuje predlog za podporo vsled toče v nekaterih občinah ptujskega okraja. Poslanec Robič zahteva podpore vsled suše na Dolenjem Štajerskem. Poslanec Roš in tovariši vprašajo cesarskega namestnika, zakaj vlada pusti, da delajo o t r o c i v steklarni v Hrastniku. Dalje je odkazal deželni zbor železniškemu odseku predlog poslanca dr. Hofmanna, naj se vlada naprosi, da ne potrdi višjih tarifov na južni železnici. Poslanec Resel je utemeljeval predlog, naj se deželni red tako izpremeni, da bo zbran deželni zbor vsaj deset tednov vsako leto. Tudi naj se v novem deželnem redu določijo pravice deželnega odbora. Predlog so odkazali političnemu odseku.
Štajerska deželnozborska volivna pre-osnova.
Zopet volivna reforma! Povsod napredek! Zato tudi politika hrepeni po razvoju. Načrt volivne preosnove je sledeč:
V	kmečkih občinah se pomnoži število volivnih okrajev od 19 na 22. Mestna kurija se pomnoži od 17 na 19 volivnih okrajev.
V	kurijo mest in trgov uvrste mesta in kraje, ki volijo ob državnozborskih volitvah z mesti. Število deželnih odbornikov naj se poveča od 6 na 7. Število poslancev v kuriji mest in trgov se pomnoži za sedem, v kmečkih občinah za štiri, in v splošni kuriji za dva poslanca. Število veleposestniških poslancev ostane neizpremenje-no. Na novo pride star način reforme s splošno kurijo, ki bo obsegal 10 volivnih okrajev ! Volijo pa oni, ki plačajo 10 K direktnega davka.
Obstrukcija v češem deželnem zboru.
Veliki nemiri vladajo v češkem deželnem zboru. Ko je deželni maršal princ Lobkovic otvoril sejo, zakliče poslanec Iro: »Prosim besede k zapisniku!« Toda predsednik čita dalje dnevni red. Nemški poslanec Iro začne kričati, pridružijo se mu tudi drugi nemški poslanci. Ko podeli predsednik besedo Škardi, nastane med nemškimi poslanci grozen vrišč. Kasper iztrga Škardi iz rok poročilo in ga vrže na tla. Od vseh strani pritisnejo tudi češki poslanci, bati se je najhujšega spopada. Nemški poslanci so metali deske, zvezke in kar so sploh dobili. Dvakrat je zapustil predsednik svoj sedež. Z nemiri hočejo Nemci preprečiti volivno reformo. Tako burnih prizorov še ni bilo v češkem deželnem zboru. Socialni demokrati so priredili protestni shod na Vinohradih.
BOLGARSKO - TURŠKI SPOR.
Bolgarski knez Ferdinand je zelo zvit in premeten državnik. Porabi vsako pri-
ložnost, da bi se otresel turškega vpliva. Ze dolgo časa je iskal tesnejše zveze z Avstrijo. Veličasten sprejem pri našem cesarju v Budimpešti je iznenadil vso širšo javnost. Znano je, da se je bolgarska vlada kar polastila uprave vzhodnih železnic na svojem ozemlju. Na meji ustavlja turške vlake in zahteva od popotnikov, da si kupijo nove vožne listke. To utegne imeti še nevarne posledice na Balkanu. Odločevale bodo velevlasti, ki so podpisale be-rolinski dogovor.
TURŠKO.
Zelo pogostni so nemiri na Turškem. Delavski štrajki se ponavljajo vsak dan. Zato se pa nobeden nič ne zmeni, ali trpe obrt. industrija in državne blagajne. Prvi, ki so začeli štrajkati, so bili uslužbenci v tobačni tovarni. Nato so nehali delati delavci tramvajske družbe. Ze tri tedne pa groze s štrajkom uslužbenci anatolske železnice. Pomirili so jih, ko so nekoliko omilili svoje želje. Sedaj pa so začeli štrajkati delavci vzhodnih železnic. — Nekaj turških častnikov se je vpisalo v zvezo za zliližanje Turkov in Bolgarov. Voj. minister svari častnike, naj se izbrišejo in ne vmešavajo v državne zadeve. — Staro-turki so pokupili vse revolverje. Trgovci so napravili dobre kupčije, tako, da so naredili prodajalne po raznih krajih mesta. Na deželi organizirajo upore proti ustavni vladi.
Program mladoturkov.
Oficijelno mladoturško glasilo »Edinost in napredek« prinaša oficijelni politi-ški program Mladoturkov, ki priča, da so ti možje popolnoma prožeti z duhom evropske kulture. Uvodoma povdarja odbor, da ima ustava iz leta 1876. in pa »Hatti Humayun« letošnjega avgusta ostati v veljavi tudi v bodoče, v kolikor ne nasprotujeta ustavnosti, in ako parlament drugače ne odloči. 1. točka piograma povdarja, da je volja ljudstva temelj ustave. Ministrstvo je nasproti parlamentu odgovorno in se smatra za odpuščeno, ako je ostalo v manjšini. Točka 2. izraža željo, da število senatorjev ne prekorači števila ene tretjine poslancev. Sultan imenuj zopet le eno tretjino senatorjev, dve tretjini naj se voli. Program nadalje zahteva raz-tegnitev volivne pravice na vsakega 20-letnega turškega državljana, brez ozira na premično ali nepremično premoženje. Uvede se zakon v varstvo svobodnega združevanja in svobodnih političnih združb. Točka 5. se bavi z razširjenjem upravnih pravic pokrajinskih oblasti. Vsaka sprememba sedanjega sistema mora biti predložena parlamentu. Uradni jezik je turški. Vsakih deset poslancev ima pravico parlamentu predlagati, da sprejme ali uvede kak zakon. Vsi državljani, brez razlike narodnosti ali vere, so popolnoma enakopravni in uživajo enako svobodo. Vsa uradna mesta so vsakomur dostopna, vsi imajo enake pravice in enake dolžnosti. Vojaška služba je za vse — tudi ne-mohamedance — obvezna. Armada se ima primerno preurediti, da bo Turčija zavzemala tisto mesto mei velevlastmi, ki ji gre. Službena doba se bo po možnosti znižala.
Odpravi se zadnji odstavek 113. člena ustave (pravica sultana glede pregnanstva.) Program obeča nadalje uvedbo delavskega zakona in davine reforme in zagotavlja varstvo malemu posestvu. Šolski pouk ima biti svoboden (prost); vse šole se postavijo pod državno nadzorstvo. V ljudskih šolah je pouk turškega jezika obvezen. V državnih šolah bo pouk brezplačen. Točka 18. se bavi s povzdigo poljedelstva. Program sklepa z opombo, da je parlament upravičen ta načrt spremeniti, posamezne točke črtati in nadomestiti z drugimi. Vprašanje je, koliko bo od tega lepega načrta ostalo, ko ga dobi v roke bodoči turški parlament!
SHOD TELOVADCEV V RIMU.
Dne 23. septembra se je vršil mednarodni shod telovadcev v Rimu. Kongres je trajal do 28. septembra. Ta shod je prvi svoje vrste, ki se je zbral v papeževem Vatikanu, kajti oni sestanek, ki se je vršil leta 1905., je imel samo laške telovadce. Sedaj pa se je zbralo do 2500 telovadcev iz Italije, Francoskega, Belgije in Irskega. Nemške in slovanske dežele ne bodo zastopane. Katoliški telovadci iz Londona se nočejo udeležiti kongresa, ker niso dovo-lili laški katol. telovadci »boksanja«. Darila so: lorberjevi venci, zlate in srebrne kolajne. Papež se je udeležil mednarodne tekme dne 26. septembra. Kakor je znano, je sedanji papež naklonjen telovadnemu gibanju v katoliških deželah. Zato naj se pa pridno snujejo telovadni odseki po slovenskih deželah.
NARODNO GIBANJE V EGIPTU.
Egipčanski narodnjaki so zelo razburjeni vsled izjav mladoturških voditeljev in časopisov o Egipčanih. Enver Beg se je izrazil, da stoji Egipet izven mladoturške-ga programa, in narodnjaki so bili ozlovo-Ijeni, da je pripoznal list »Ikdam« zasluge lorda Cromerja. Narodni iist »Leva« tudi piše o teh izjavah ,pa jih smatra za angleško izmišljotino.
Poleg narodne stranke je v Egiptu tudi »neodvisna egipčanska stranka«, ki hoče delati v soglasju z Angleško Ustanovitelj te stranke je neki Kopt. Program te stranke zahteva, naj se naredita dve zbornici, angležke čete naj gredo iz dežele. Od Anglije želi stranka, naj varuje neodvisnost Egipta in naj odbija tuje napade in navale na egipčansko deželo. To gibanje je posledica turškega preobrata.
Slovenci in Slovenke!
Žrtvam 20. septembra leta 1908 tako nedolžno usmrčenim in ranjenim, se slovenski narod najlepše oddolži s tem, da prispeva v prvi vrsti z A oskrbo ponesrečencev, od katerih bo marsikateri pohabljen ali vsaj zelo oslabljen zapustil bolnico, poteni pa za njihove rodbine, ki so podpore potrebne.
Združeni narodni odbor se zatorej obrača do vseh Slovencev in Slovenk, da se odzovejo temu rodoljub-
nemu pozivu in vsak po svoji moči v ta namen prispevajo, prav posebno pa naši denarni zavodi, občine, korporacije itd.
Kot neizbrisno znamenje naše ljubezni do onih dveh, ki sta padla 20. septembra 1908 kot svedoka smrtnega sovraštva, ki ga do nas goji naš narodni nasprotnik, obenem kot spomin k skupnemu delu za prava našega rodu in jezika, pa je tudi potrebno, da jima postavimo
spomenik,
dostojen stvari, za katero sta padla. Slovenci in Slovenke! Nabirajte in prispevajte, da na ta način ovekovečimo spomin na naša narodna mučenika!
Združeni narodni odbor.
Prispevke, o katerih se bo polagal javen račun, sprejema za združeni narodni odbor g. dr. Alojzij Kokalj, odvetnik v Ljubljani, sprejemajo jih pa tudi upravništva slovenskih časopisov v Ljubljani, da jih oddajo imenovanemu odboru.
Izobrazbi.
Leta 1529. so se skušali pobotati katoličani in novoverci. Ko so katoliki prepovedali nadaljno širitev luteranstva, so Lu-trovci protestirali (oporekali, nasprotovali) proti temu sklepu državnega zbora. Zato imenujemo še danes luterance protestante. Obenem so protestantovski pleme-nitaši sklenili s protestantovskimi mesti šmalkaldsko zvezo ter si obljubili drug drugemu pomoč. Ker je tudi cesar sam potreboval pomoči mogočnih luterskih knezov zoper Turke, je priznal novo vero leta 1432., ki se je tako hitro razširila po Nemčiji.
Po večletnih vojskah s Francem I., kra-l;em francoskim, je cesar Karol V. prisilil papeža, da je sklical cerkveni zbor v Tren-tinu na Tirolskem. Ta bi imel določiti spravo s protestanti, ali šmalkaldski zavezniki niso hoteli priti na zbor in so se začeli zbirati v brambo svoje vere. Cesar Karol pošlje svojo armado nad saškega vojvoda, glavarja protestantov, in ga premaga. Do zedinjenja obeh verskih strank pa le ni prišlo.
V Augsburgu je moral cesar, prisiljen radi vnanjih sovražnikov, leta 1555. skleniti s protestanti mir, ki jim je zagotovil prosto vršitev svoje službe božje. Knezi so tudi dobili pravico, da so smeli svoje pod-ložnike siliti k tisti veri, ki so jo imeli sami. Tako je kar naenkrat postala vsaka deželica katero je vladal kak protestantovski knez, v par letih tudi protestantovska. Težko si zamoremo misliti bolj krivično naredbo, kot je bila ta. Na Nemškem, kamor je takrat spadala tudi naša avstrijska državna polovica brez Galicije in Dalmacije, so bili razun bavarskih vojvod in Habsburžanov skoro vsi knezi luterske
vere.	„	_ ,
Tudi na Švicarskem in Francoskem sta oznanovala odpadli katol. duhovnik Cvingli (Zwingli) in Francoz Kalvin (Calvin) nauke, podobne Lutrovim. Po nemški
Švici se je novoverstvo brž razširilo, le, Kalvinu je šlo v Ženevi začetkoma prav težko izpod rok. Pozneje so se Zenevci udali njegovim naukom in jih trosili tudi I po tujih deželah, posebno na Francoskem, Ogrskem, Poljskem in Nizozemskem.
Kalvinci in cvinglianci so se zedinili in se nazivali verniki kalvinske(ali danes hei-veške) cerkve, dočim so bili lutrovci na Nemškem au^sburškega veroizpovedanja.
Razven Španije in Italije, se je razkol-ništvo po vseh katoliških deželah razši-i rilo in katol. vero večalimanj izpodrinilo, j Pri nas v Avstriji se je novoverstvo širilo zlasti med Nemci. Cehi so bili luteranstvu bolj hladni in med Slovenci so si luterski duhovniki Primož Trubar, Dalmatin in Kralj pridobili največ pristašev v Ljubljani, dolenjskih mestih in graščinah ter na i Spodnjem Štajerskem, zlasti med Nemci. Drugod so bili protestantje le redko se-jani.
Da je danes v Avstriji tako malo protestantov, je vzrok to, da so se Habsbur-govci najodločnejše postavili novi veri po robu. Zlasti nadvojvoda Karol, vladar Štajerske, Koroške in Kranjske, ki je za svojega vladanja (1564,—1590.) iztrebil pro-testantovstvo s pomočjo jezuitov, katerim je prav takrat izročil vodstvo šol. Veliko plemenitaških rodbin, ki so vztrajale v Lutrovi veri, je moralo zapustiti Avstrijo.
Nekako istočasno kot Nemčija, je tudi Anglija odpadla od Rima. Na Angleškem dalj časa niso marali nič kaj za Lutra.
Sam kralj Henrik VIII. se je postavil za branitelja katol. cerkve. Šele poznejši dogodki v kraljevi rodbini, so povzročili verski odpad Angležev.
Henrik VIII. je bil kaj samovoljen človek. Zmage nad sovražniki so mu utrdile slavni prestol. Ker mu ni bila žena Katarina več všeč, je prosil papeža, da ga naj loči od prve žene, češ, da prva poroka ni bila veljavna. Ker so bile te zahteve samo želja kralja, ki bi se rad poročil z lepo Ano Bolin, mu papež seveda ni smel vstre-či in Henrik je razljučen zapodil prvo ženo in si vzel Ano. Proglasil je Angleško za neodvisno od papeža in se sam postavil na čelo nove vere, podobne Lutrovi. Siloviti kralj je umoril veliko svojih slavnih svetovalcev in škofov, ki niso odobravali njegovega početja. Krvoločno je ravnal tudi s svojimi šesterimi ženami. Ano Bolin je dal usmrtiti, tako tudi peto ženo. Ostale je spodil.
Poznejši vladarji so se vsi očitno priznali k novi (anglikanski) veri in širili s silo tudi med podložniki. Le junaški Irci, prebivalci irskega polotoka, so se trdo držali katoličanstva in dali rajše svoje imetje in neodvisnostnost, kot da bi sprejeli krive nauke. Še danes je Angleška ločena od Rima, in to same vsled samosilnega strastnega Henrika VIII., ki je umrl leto kasneje, kot Luter, namreč 1.1547.
Žalostne posledice so imeli vobče ti verski odpadi. Na Francoskem so zvali no-voverce hugenote. Ti so imeli svoje privržence tudi na kraljevem dvoru in med dostojanstveniki. Dvorske spletke in versko nasprotstvo je pripeljalo do žalostnega čina. Po noči na sv. Jerneja so v Parizu, kjer so se hugenoti zbrali k velikim slavno.stim,
pomorili več kot 4000 hugenotov in v naslednjih dneh prisilili vse novoverce po Francoskem, da so pustili svojo vero. Tako je tekla kri. kar je rodilo še več srda med obema strankama.
Grozno je, če strasti človeka tako za-slepe, da se loti morije! In koliko neizmernega gorja je prišlo še pozneje nad ljudi. Slepa mržnja do drugovernih bratov je rodila krvavo vojsko, ki je trajala trideset let!
Znano bo marsikomu, da je bila naj-k, vavejša in najgroznejša vojska v novi dobi ravno tridesetletna vojna. Kaj pa je bil njen povod? Leta 1618. so na Češkem katoličani podrli protestantom eno cerkev! Iz te malenkosti se je potem razvila grozna vojska, v katero so bili zapleteni Avstrijci. Ogri. Hrvati. Nemci. Švedi. Danci. Francozi in tudi Angleži. Zgodovina nam pripoveduje. da je ta grozna šiba božja ugonobila cele dežele, mesta in na milijone ljudi! Posebna poguba je zadela Češko. Poleg svoje državne neodvisnosti so izgubili nad dve tretjini narodnega premoženja. Cvetoča mesta so postala revna in razdejana selišča ubožanih rokodelcev, trgovcev itd. Kmetski stan je bil zlasti na Nemškem. kjer so se godile najhujše grozote, popolnoma uničen. Kar jih je ušlo požarom in meču. ti so umrli gladni in razce-pani v hudih zimah tistih let. Koliko prestolov se je majalo in padlo v ti dolgi vojni! In konec? Leta 1648. so sklenili mir na Westfalskem. Luterancem in katoličanom so spoznali jednake pravice.
To so žalostne reči, krvavi dokazi, kaj zmore vse človekova zagrizenost.
Danes je v Avstro-Ogrski 35 milijonov katoličanov in 4 milijone protestantov poleg drugih ver, na Nemškem pa 36 milijonov protestantov in 20 milijonov katolikov. Danska, Nizozemska, Švedija in Norveška so popolnoma protestantovske. Vseh protestantov z Anglikanci in Kalvin-ci vred bi bilo okoli 180 milijonov, dočim je katolikov okoli 300 milijonov.
LISTEK.
Zadnji dnevi Jeruzalema.
(LUCIJ FLAV).
Zgodovinski roman. — Spisal J. Splllmann D. J
(Dalje.)
leča ni bila popolnoma temna. Visoko gori v zidu je padalo nekaj luči skozi malo, okroglo odprtinico. Blazni starec je postal mirnejši in je mrmral le tiho sam s seboj. Benjamin se je polagoma privadil njegovega pogleda. Smilil se mu je in hotel ga je potolažiti. Njegov prijazni glas je vplival pomirjevalno na starca. Izginila je groza, ki ga je pretresala, in spomnil se je, da je veliki duhovnik.
> Prav je, da si tukaj,« dč na to. »Odstranili so se moji mučitelji. Gospod me je sicer zavrgel kakor Helija in je morebiti izbral tebe kakor Samuela. Toda še sem veliki duhovnik, in ti mi boš prinesel sve-
čana oblačila, da bom Gospodu daroval
—	kakor takrat, ko je visel na križu in se je tresel ves tempelj in se je raztrgalo zagrinjalo od zgoraj nizdol. Haha, kako sem se prestrašil! Toda premagal sem svoj strah medtem, ko so drugi duhovniki tuleč bežali iz tempelja. — Glej, deček, če boš ti kdaj namesto mene veliki duhovnik, varuj se pred Nazarencem! On je bil moja nesreča. Toda tudi zdaj mu nočem biti pokoren! Takega odrešenika ne maramo — nobenega tesarja in nobenega tesarjevega sina, pa če bi prav tritisoč že trohnečih Lazarjev vzbudil od mrtvih. Proč z njim! On je Boga prekinjal! Na križ z njim! Njegova kri pridi nad nas in naše otroke! —
—	Haha, prišlo je in bo še prišlo! Mene peče in žge in bo žgalo mojega sina, ki ga že zdavnaj preklinjam, in moje ljudstvo in mesto in tempelj! Že sem videl plamene, plapolajoče do neba. In na dimu in na oblakih neba bo prišel sodit žive in mrtve!«
Kajia je zopet napadla blaznost in obup. Ječal je, da se je dečku krčilo srce. Benjamin ga je hotel potolažiti in mu govoriti o usmiljenju božjem. Toda starec je pričel tuliti:
»Nočem od njega nobenega usmiljenja! Haha, on bi mi bil rad odpustil. Videl sem v njegovih očeh. Mil in dobrotljiv je bil do obupnosti! Ko bi me bil vsaj preklinjal! Toda še na križu me je jezil z besedami: ,Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.' Dobro sem vedel, kaj sem delal! Tako nisem bil neumen. Če bi mi tudi tega ne povedala njegova znamenja in njegovi čudeži, saj mi je govorilo njegovo milo oko, da je on od Boga poslan. — Glej, tukaj v tej ječi je bil zaprt tisto noč pred križanjem, ko smo ga obsodili k smrti. In moji hlapci so ga zasmehovali in zaničei vavali in bili in pijuvali nanj.Gledal sem jih s smehom, ko so mu zakrili oči — tam, ob stebru, kjer ti stojiš, so ga privezali! Enkrat me je dosegel njegov pogled, tako mil in odpustljiv — tedaj sem se splazil proč; kajti od njega nočem nobenega usmiljenja.«
Benjamin je zdaj iz zmedenih besedi blazneža spoznal, da govori o Jezusu Na-zarencu, ki ga je njegov oče vedno z največjo nejevoljo zval goljufa. Rekel je torej starcu, da je bilo čisto prav, ker je bil tisti goljuf križan. Saj mu je tako pravil tudi njegov oče. Tedaj se zasmeje blazni starec z groznim glasom in zatuli: »Goljuf! On ni bil noben goljuf! On je bil sama čista resnica! Nismo mu mogli spričati nobene laži in nobenega greha. In — hočem ti zaupati nekaj po tihem, kar pa ne smeš povedati nikomur — on je v resnici vstal od mrtvih. Mi smo to prikrili. Čuvajem smo dali denarja, da bi rekli: »Mi smo spali, in njegovi učenci so ukradli truplo.' Hahaha, to je bila neumna laž! Toda svet veruje vse, samo resnice ne. Goljuf! Mi smo, jaz sem goljuf! Toda tega ne po-' vej nikomur; kajti nikoli ne bom priznaval takega odrešenika.«
Naenkrat zatuli nesrečnež s strašnim glasom: »Jaz sem pogubljen, na vse večne čase pogubljen!«
Benjamin se skrije v kot in si zatiska ušesa z rokami. Starec pa tuli bolj in bolj:
»Jaz sem pogubljen!«	'
Čez nekaj časa se starec zopet umiri in prične vzdihovati in ječati bolj po tihem. Benjamin se ne upa več pričeti pogovora z njim.
Tedaj začuje Benjamin trkanje na vrata in deški glas mu zavpije:
»Rad bi te izpustil, toda bojim se očeta; strašno si ga moral raztogotiti, da te je zaprl semkaj; jaz bi od groze umrl pri možu, ki ga muči hudobni duh.«
»Kdo si ti?« vpraša Benjamin in se splazi k vratom.
»Jaz sem Natanael, in mislim, da sem ti v sorodu. Tako mi je rekel Giezi. Zdaj bi te prosil, da bodi pameten in obljubi očetu pokorščino. Sicer te ne bo izpustil iz ječe.«
»Dobro, Natanael, bodiva prijatelja! In če me tvoj oče izpusti iz ječe, ga ne bom več razžalii.«
Čez nekaj ur je prišel ben Kajfa zopet v ječo in Benjamin je bil osvobojen. Z Natanaelom je sklenil srčno prijateljstvo. Ben Kajfi pa je obljubil, da ne bo nikomur črhnil niti besedice o tem, kar je slišal od roparjev.
DVANAJSTO POGLAVJE.
Začetek boja.
Še enkrat se je stranki zmernih posrečilo preprečiti preteči upor. Velika množica romarjev je odšla domov, in čez teden dni po velikonočnih praznikih je bil Jeruzalem navidez pomirjen. Toda žerjavica je tlela pod pepelom, in kmalu jo je nov vihar razpihal v mogočen plamen.
Gesij Flor je skrbel za netivo. Cule so nove vesti o njegovem krivičnem postopanju, obenem pa je prišel tisti čas k visokemu zboru poslanec deželnega oskrbnika s poveljem, naj mu izplačajo 17 talentov iz tempeljske denarnice za cesarja kot kazen, ker so ga razžalili v svoji obtožbi pred poslanikom. Ko se je to izvedelo po mestu, so se zbirali mladi ljudje po ulicah in so porogljivo prosjačili od hiše do hiše: »Dajte vendar mal darček za ubožčka Flora.«
Kakor hitro je deželni oskrbnik zvedel v Cezareji za to sramotitev, se je vzdignil z vojsko proti u.estu, da bi ga kaznoval. Prestrašen »visoki zbor« pošlje svoje odposlance pred vrata, da bi ga pomirili. On pa jim zakliče: »Če ste pravi možje, me sramotite tudi v moji pričujočnosti!« V bojevitem slavlju gre nato z vojsko v mesto in kraljevi grad. Še enkrat je jekleni korak težkih oborožencev strašil razljučeno množico.
Prihodnji dan je Flor svečano sodil. Sodnji prestol je stal vrhu stopnjic pred njegovo palačo, ravno tam, kjer je moral poslušati obtožbo visokega zbora. Na desno in levo so stali njegovi osebni stražniki. S trepetom so stopali odposlanci visokega zbora pred razjarjenega sodnika. Morali bi mu imenovati tiste, ki so zasmehovali cesarjevega namestnika. Toda oni niso hoteli, niso mogli storiti tega. Tedaj da deželni oskrbnik zgrabiti in zvezati odposlance, ter dovoli rimskim vojakom pleniti in ropati po gorenjem trgu, kjer so stanovali najpremožnejši'prodajalci. Kdor bi se izmed ljudstva ustavljal, naj ga ubijejo, vse plemenitaše pa, ki bi jih dobili z orož-
jem v rokah, naj pripeljejo pred njegov sodni stol.
Plenaželjni vojaki prično kričati »Živel Flor!« in plenijo in more po gornjem trgu. Kogarkoli pripeljejo pred sodni prestol, ga Oesij Flor obsodi v smrt na križ in noče poslušati nobenega zagovarjanja. »Na križ ž njim ! « Celo Judje, ki so že dosegli stopinjo rimskih vitezov, so bili pribiti na sramotilni les. 3600 ljudi je bilo ta dan umorjenih , kakor spričuje zgodovinar Jožef Flavij.
Zaman je skušal tribun Lizija z Luci-jem Flavoni ustaviti plenjenje. Le še bolj sta razdražila deželnega oskrbnika. »Od-kdaj je navada, da bi rimski častniki očitali cesarjevemu namestniku njegovo postopanje, če z znamenjem svoje oblasti opravlja službo sodnika?« vpije Flor nad njima.
»Odkar rimski sodniki tako grdo zlorabljajo svojo oblast!« odgovori tribun Lizija.
»Ha! Straža, zgrabi predrzneža — toda, kaj imate? Kdo se bliža našemu sodnemu prestolu? Ce me ne motijo oči, je to ponosna kraljica Berenika — in kako opravljena! Pri Jupitru — skoraj bi te bil smatral za beračico!«
V resnici je bila Berenika, ki se je proseča približala deželnemu oskrbniku iz usmiljenja do svojih rojakov. Bosa, v razcapani obleki, lase razpuščene in potresene s pepelom — tako je stopila ponosna kne-ginja pred Flora, in ta prizor ga je tako
presenetil, da je za trenotek popolnoma pozabil na svojo jezo do tribuna Lizija.
Kraljica klone pred deželnim oskrbnikom na kolena, in prične: »Prav si videl, deželni oskrbnik, beračica leži ob tvojih nogah. Prosi te pravičnosti, velikodušnosti in milobe. Pravičnosti za nešteto nedolžnih žrtev, ki jih more tvoji vojaki, ve-liokdušnosti in milobe do malo krivcev, ki so te sramotili —«
»Varuj svoj lepi glasek, plemenita Herodijanka,« se zaroga Oesij Flor. »Od-kdaj vlada v vaši hiši običaj, da so vam tako pri srcu nedolžni? Spominjam se še, ko so mi pravili, da je dal kralj Herod pomoriti cele trume nedolžnih otročičev. Čuvaj tudi svoje nežne nožice, ki niso vajene hoditi brez sandal; lahko bi se zbodla v kako črepinjo. Skrbi tudi nekoliko bolj za svojo obleko in svoje lepe lase, če hočeš v bodoče še kdaj obiskati mene ali moje častnike.«
»Fej! Deželni oskrbnik,« vikne stotnik Lucij, ki ni mogel dalje premagovati svoje nejevolje. »Fej!« zakliče še nekaj drugih častnikov, in tribun Lizija pristavi: »Oesij Flor, zaradi tega se bodeš moral zagovarjati pred cesarjem!« Večina vojakov pa je s surovim smehom pritrjevala besedam, s katerimi je deželni oskrbnik sramotil pro-sečo Bereniko. Nekateri so celo nameravali na še bolj surov način žaliti s sužnjami vred kneginjo, ki se je smrtnobleda dvignila s tal
Tedaj pa stopi Lucij Flav z golim mečem pred Bereniko in zagrmi nad predrz-neži:»Kdor se predrzne le z eno besedo še žaliti kraljico, ta umrje pod mojim mečem! Naj se nikoli ne reče, da je bila plemenita gospa zaradi plemenitega dejanja zasmehovana pred Rimljani, ne da bi našla svojega zaščitnika, in če bi moral stokrat umreti na križu!« Na njegovo stran se postavi tudi tribun Klavdij Lizija.
Flora je zelo mikalo, da bi dal oba junaka pri tej priči umoriti. Toda zapazil je, da so mnogi vojaki pritrjevali hrabremu nastopu priljubljenih častnikov, in požrl je svojo jezo. »Malo se bom vendar smel pošaliti,« reče z zaničljivim posmehom. »Pojdi domov, Berenika. Sicer mi boš še celo moje častnike v svoji dragoceni obleki zapeljala k uporu. Jutri prideta še dve četi. Ce jih bo mesto dostojno sprejelo, in če mi bo izplačalo 17 talentov iz tempeljskega zaklada, vrhu tega pa še vse zaostale davke, okrog 40 talentov, bom prizanesel življenju meščanov. Toraj pojdi domov in od-počij se vsled prestalega strahu!«
Po teh besedah se dvigne deželni oskrbnik s svojega sodnega prestola in gre v notranje prostore palače. Med vrati za-šepeče svojemu zaupniku Metiliju nekaj besed. Lizija in Lucij spremita spoštljivo med tem Bereniko do grajskih vrat. Ko se skupaj vračata, jima Metilij odvzame meče, in oba častnika izroči ječarju Meleliu.
(Dalje prihodnjič.)
Razgled po domovini.
Načelnik S. L. S. zahteva strogo preiskavo proti vojaštvu. Dr. Šusteršič je odposlal naslednjo brzojavko? Prevzvišeni gospod baron Schönaich, vojni minister itd., Dunaj. Zanesljive poizvedbe so dognale prežalostno dejstvo, da je oddelek pešpolka št. 27 pod poveljstvom poročnika Mayerja minolo nedeljo streljal brez vsacega stvarnega povoda. Vojaki niso dali »salve«, marveč so posamič streljali na bežeče ljudi, od katerih sta dva mrtva in mnogo ranjenih. Vsled nedolžnih smrtnih žrtev je dežela v največji žalosti m pričakuje strogo preiskavo po absolutno nepristranskih osebah, ki morejo po svojem dostojanstvu dati popolno zagotovilo vestne in nepristranske preiskave. Preiskava pa more biti le tedaj popolna in nepristranska, ako se zaslišijo tudi civilne osebe, ki so bile priča prežalostnega dogodka. Kot tako pričo ki po svoji visoki službi in splošno priznanih lastnostih daje popolno poroštvo verodostojnosti, iinenuiem načelnika deželnih uradov, višjega svetnika Zamido. ki je s pomola svojega stanovanja opazoval vsega obžalovanja] vredno postopanje vojaškega oddelka pod poveljstvo poročnika Mayerja in more dati zanesljiva pojasnila o vseh bistvenih posameznostih. Hitra, stroga in nepristranska preiskava more vsaj nekoliko pomiriti skrajno razburjeno prebivalstvo in olajšati veliko žalost, Ki pretresa duhove v deželi vsled nesrečnih žrtev. To je mnenje vseh tistih, k. niso v nobeni zvezi z demonstracijskimiizgred. m so ih
odločno obsojali od početka. Prosim torej, naj Vaša ekscelenca dobrohotno res. to moje.vlogo, ki jo izročam v imenu dežele, katero zastopam. Dr. Ivan Šusteršič, kranisk. delegat.
Po Ljubljani so skoro povsod .zginil, nemški nap£i. Samo na nekatenh trgov.nah
so še videti. Kajpada se bomo znali Slovenci v bodoče ogibati takih trgovin. Ljubljana dobi najbrže tudi kmalu samoslovenske poulične napise. Saj je pa tudi skrajni čas. Fo nemških mestih Mariboru. Celju, kjer živi mnogo Slovencev, tudi ne najdemo dvojezičnih napisov.
Mnogo slovenskih kmečkih občin je izrazilo svoje ogorčenje nad krutim in nečloveškim postopanjem nemškega vojaštva v nedeljski noči 20. septembra.
Nemški izgredi v Mariboru. Nemška kultura (omika) se je pokazala v soboto, 19. sept. zvečer tudi v Mariboru v svoii grd. nagoti. Večinoma mladi ljudje, nahujskani od gotove vrste gospodov, divjali so kakor zbesneli po mestu. Policija ni storila svoje dolžnosti, sicer bi ne bilo prišlo do tako žalostnih dogodkov Policija bi morala vedeti, da se ie po Mariboru agitiralo celo soboto za protestni shod in za demonstracijski obhod. Morala bi bila vedeti, da v očigled zadnjih dogodkov demonstracija lahko postane nevarna za življenje in last marsikaterega Slovenca. Cele pol ure pred izgredi je stala 200-300 »oseb« broječa množica pred gostilno »Altdeutsche Weinstube«. Seveda tega »slavna« policija ni videla. Ko so se slišali klici »Vorwärts zum Narodni dom!« (Naprej k Narodnemu domu!), se ni pokazal noben policaj. Ko se je tuleča gruča zagnala proti Narodnemu domu, so Slovenci komaj zaprli vrata, sicer bi se bila podivjana tolpa vsula v poslopje in ker je bilo v gostilni samo nekaj oseb, prišlo bi bilo lahko do prelivanja krvi. S kamenjem, katerega so prinesli s seboj, bile so v trenutku vse šipe v pritličju in tudi večina v prvem nadstropju razbite. Ko je bilo »delo« opravljeno, so se prikazali nekateri policaji. Toda tudi sedaj so še frčali posamezni kamni proti Narodnemu
domu. Policija je lahko takoj spoznala, da ne more nič opraviti in bi bila njena dolžnost, poklicati vojaštvo na pomoč. Ko je cela tolpa odkorakala tuleč naprej, je policija ni zasl«-dovala, ampak jo je pustila, da je šla naprej opravljat svoje nemško kulturno delo. Nemški kulturonosci so šli nato nad hišo dr. Kosme, kjer so ukradli napisno tablo odvetniške pisarne. Policaj se tudi tukaj ni nobeden pokazal. »Die Wacht am Rhein« taleča množica se ie valila naprej proti pisarni odvetnika dr. Pipuša. kjer sta splezala dva na steno in skušala s sekiro odtrgati napisno tablo. Cele četrt ure sta se mučila, vendar se njima ni posrečilo table odtrgati. Sedaj se je vendar prikazal neki policaj, nakar so odnehali. Zvalili so se sedaj na Spodnještajersko ljudsko posojilnico, kjer so njeno napisno tablo in pa tablo podružnice Zadružne zveze odtrgali in s sekiro razsekali. To so delali dobre pol ure, policaja pa kljub temu ni bilo nobenega. »Nad škofa«, ie sedaj bil klic in tuleč so korakali proti škofovi palači, kjer so pobili šipe, 111 uà zraven stoiečem župnišču ter stolnem kap.tel-n.i Ko so že odkorakali, priletel je neki policaj. Fdino v Koroški cesti, kier so hoteli napasti tiskarno sv. Cirila, ic storila policija svojo del ž nos t v toliko, da je porinila te divjake nazaj, samo nekaj kamnov je priletelo v vrata. Skozi celo Oosposko ulico so se tuleč valile podivjane množice, ne da bi bila policija z mezincem ganila. Šli so nad dijaško semenišče kjer so pobili le nekaj šip. ker je prišla policija vmes. Kulturno delo nemškega mladega naraščaja je bilo s tem v glavnih delih opravljeno. Po mestu so še potem napadli vsakega Slovenca, ki so ga dobili. V Uospe-ski ulici so napadli tri Slovence, ki so se morali z revolverji braniti pred izgredniki, do-
ce v črvajnico. Zunaj čuvajnice jih je čakala cela tolpa Nemcev, policija pa jih ni razgnala. ampak je rekla Slovencem, ko so zahteval varstva, nai počakajo, da se Nemci razid^jo. Psovali so Slovence, in ko je eden Slovencev zahteval, da se konštatira identiteta (istovet nost) nekega Nemca, policija tega ni storila. Iz vsega je razvidno, da policija ni storila svoje dolžnosti, sicer bi bila lahko zabranila marsikatero zločinstvo. Prišla je večinoma šele takrat, ko je druhal opravila svoje roparsko delo. — V Mariboru ni bilo nikjer vojaštva, v Ljubljani se je moralo pa streljati. Ni li to dvojna mera?
Koroški Slovenci in dogodki v Ljubljani Odbor »Političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem« je sklenil v svoji seji dne 24. septembra soglasno sledečo izjavo: Odbor »Političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem« izreka v imenu koroških Slovencev slovenski presto-lici Ljubljani na nedolžno preliti slovenski krvi najglobokeje sožalje, obsoja brutalni nastop tujerodnega vojaštva, votira v znak sočutja za nagrobni spomenik nedolžnih žrtev 50 kron ter izraža svoje veselje, da je v razdvojenih bratih moč sovraštva rodila moč ljubezni. — Za »Katol. pol. in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem« v Celovcu: Dr. Janko Brejc, predsednik; Fr. Smodej tajnik. — Celovec, 24. septembra 1908.
Slovenci napadeni v Celju. Kakor se kaže ne p< zna nemška in nemčurska fakinaža zadnji čas druge naloge, nego napadati Slovence. Vsako še tako nedolžno veselico, ki jo priredijo Slovenci v kakem spodnještajerskem mestu, smatra za izzivanje Nemcev. Tako je bilo v nedeljo, 20. sept., tudi v Celju. Sokoli so nameravali imeti veselico. To pa seveda nemškim kulturonoscein ni bilo po volji. Več sto Nemcev se je pripeljalo iz Gradca, Maribora ir. Ptuja, da pomagajo svojim vrednim bratcem v Celju pri napadu na Slovence. Cel popoldan je pričakovala tolpa pred kolodvorom in s palicami pretepali tujce. Zvečer ob 8. uri so se začele demonstracije po mestu. Vojaštvo in žandarmerija je zasedla prostor pred Narodnim domom. Demonstrantje pa so razsajali po mestu in razbijali okna in izvesne table slovenskih hiš in trgovin. Hudo poškodovane hiše so: Narodni dom, hotel »Beli vol«, slovenska gimnazija, šolske sestre, okoliška šola, slovensko delavsko društvo in mnoge zasebne slovenske hiše. Med razgra-jalci ie bilo tudi mnogo srednješolcev. Tolpa je napadala tudi mirne Slovence, ki niti vedeli niso, čemu. Tako je bilo napadenih več okoli-čanskih kmetov, ki so prišli v mesto po svojih opravkih. Nekega slovenskega visokošol-ca je tolpa smrtno pretepla. Upamo, da bodo ti dogodki odprli mnogokateriin, dosedaj še nezavednim Slovencem oči, da bodo vedeli, kaki prijatelji Slovencev so spodnještaierski Nemci in posebno še nemškutarji. Poživljamo Slovence, da uvažujejo dosledno naše geslo: Svoji k svojim!
Sv. maše zadušnice za ustreljenima mladeničema Adamič in Lunder so se vršile mi-nole dni. Dne 25. t. m. je preskrbelo slovensko ženstvo ljubljansko slovesno zadušnico, 28. septembra pa ljubljanski magistrat. Obakrat je bila ljubljanska stolnica polna žalujočih. Sv. mašo zadušnico je opravil stolni župnik in kanonik Erker ob azistenci gg. bogo-slovcev. Po ljubljanskih hišah so visele črne zastave v znamenje žalosti.
Šolski štrajk na Črnem vrhu. Po poročilih. ki so nam došla, je štrajk popoln. Silvester je tri dni brusil pete okrog in nagovarjal ljudi, naj pošljejo otroke v šolo, pa zaman ! Dokler bo Silvester v Crnent vrhu, ne poš-ljemu otrok v šolo. Zakaj ne, se razvidi iz aktov, na katerih sedi vitez Kaltenegger.
Šolske oblasti se ne ganejo. Da bi le ne prišlo vsled te brezbrižnosti do kakih izgredov. Seveda ne pojde na ta lim nihče v Črnem vrhu. Straikaino lahko popolnoma dostojno in dolgo časa, Silvestrovi šoli pa naših otrok ne izročimo. Poživljamo naše poslance, da vprašajo na pristojnem mestu, zakaj se sklepi deželnega šolskega sveta ne izvrše?
Tržaški vlomilci. Banda vlomilcev ie bila 23. septembra aretirana in sicer Viktorij Stinco. Josip Tieni, finii Pogačnik, Josip in Josi-pina Bin radi več vlomov v miiiolem letu iu ropa, izvršenega letos v ulici Vitelli.
V Kočevju napadeni in pobiti slovenski otroci. Dečka železniškega uradnika v Kočevju so šolski tovariši pobili s kamenjem. Napadeni so bili tudi drugi otroci. Taka kultura se je vcepila v mlada srca Kcčevarjev. Istemu uradniku so napisali na kuhinjska vrata: Nieder mit den krainerisehen Schweinen, to je: »Doli s kranjskimi svinjami!« Lepa nemška olika!
Jubilejna sadna in grozdna razstava v Novem mestu. Sadje in grozdje za razstavo in sadni semenj naj se pošlje kmetijski podružnici v Novem mestu do 28. septembra t. Razstava, ki traja tri dni, se otvori v soboto 3. oktobra t. 1. V nedeljo. 4. oktobra se vrši povcoiom razstave sadjarski tečaj. Razstava bo odprta vsak dan od osme ure dopoldne do šeste ure popoludne. Vstop je prost. Vabimo vse interesente k obilni udeležbi.
Trideseti telovadni odsek se je ustanovil v nedeljo. 20. septembra, v Košani na Notranjskem. Predaval je brat Ivan Podlesnik, nato pa navdušeno govoril trnovski kaplan Ivan Lovšin. Pristopilo je k odseku 28 mladeničev. To je prvi sad ondotnega mladega izobraževalnega društva, ki se je ustanovilo pred par meseci in uspešno zasleduje svoje cilje.
Trbovlje. Novoustanovljena Kmečko delavska hranilnica in posojilnica začne ura dovati v nedeljo, dne 4. oktobra. Uradni dan bo vsako nedeljo od prvega do drugega sv. opravila. Kmetje in delavci, spomnite se večkrat svoje posojilnice!
V	Borovnici bo 11. t. m. slovesna otvoritev »Društvenega doma«. Ta dan se ustanovi tudi telovadni odsek, katerega se naši vrli fantje silno vesele.
Društvo tiskarjev je slavilo 20. septembra štiridcsetletnico obstoja v leDo okrašeni dvorani »Narodnega doma« v Ljubljani.
Ustanovitev »Slovenske krščansko-so-cialne zveze za Trst in okolico se je v nedeljo 20. septembra pri Sv. Ivanu pri Trstu sijajno izvršila. Občinstva je došlo toliko, da je inno go eseb moralo oditi. Bilo je navzočih nad 800 oseb. Dvorani obrtnega društva sta bili natlačeno polni. Govorili so: Cenčič, Lampe, Ukmar, Križman, Škerlj. Na veselici je svi-rala godba bosanskega pešpolka in so prepevali zbori: škedenjski, boljunski in sveto-ivanski. Nasprotnikov ni bilo.
V	Radečah se je vršil v nedeljo, 20. sept., shod. Govoril je deželni poslanec Mandelj. Osnoval se je pripravljavni odbor za »Kmečko zvezo« v radeškem okraju.
Cez sedem let našel svoj goldinar. Svoj čas se je po mostu, ki vodi čez Gruberjev prekop. neki dečko igral s srebrnim goldinarjem, ki mu je pri tem padel v vodo. Sedaj, ko so končali zatvornice, se je deček spomnil zgubljenega goldinarja ter ga šel pod most iskat, kjer ga je tudi našel. To je druge otroke tako ojačilo, da dan na dan iščejo po jarku podvodnih zakladov.
Roparski umor pri Kopru. Tu so umorili Slovenca Andreja Rupnika. Rupnik je 61 let star, doma iz Hotedršice in je trgoval s suho robo. Našli so ga ob jarku ob cesti iz Gažona v Koper. Imel je mnogo ran z nekim topim
orožjem. Pri mrliču so našli le 1 K 38 vin. iz tega sklepajo, da je bil oropan. Rupnik se je bil pripeljal na letni lesiti trg v Kopru. Menda ga je napdalec nalašč zvabil iz mesta, kajti ni jasno, kai bi iskal v Gažonu. Napadalca niso Se dobili.
Požar pri kandij^keuiu županu gospodu Zurc -Šteniburju. I'o neprevidnosti dimnikarja, ki je pustil vratca dimnika odprta, bi 22. sept. popoldne ob dveh ogenj skoraj upcpelil kandijskemu županu, gospodu Ztircu, po domače Štemburju, vso domačijo. Ogenj je švignil čez odprta vrata dimnika v podstrešno tramovje, ki je bilo takoj v ognju. Prestrašenim domačim so prvi pomagali zidarji g. Mi-nissinija, ki so delali v bližini, sosedje in dijaki. Dokler ni prišla požarna bramba, so se odlikovali najbolj dijaki, od katerih omenimo posebno osmošolca Jožefa Gregorca, ki je na najbolj eksponiranem kraju neumorno delal in gasil. Požarna bramba iz Novega mesta je bila v kratkem času na mestu ter kmalu udu-šila plamen. Na eni strani ie pogorelo skoraj vse podstrešje, tako, da ima g. Zurc škode do 800 kron, ki je pa pokrita z zavarovalnino.
Na Ruskem razsaja nevarna bolezen kolera. Na stotine ljudi je že pobrala. V Peter-btirgu je zbolelo 1672 oseb za to strašno boleznijo. Umrje jih povprečno na dan nad sto.
V Trstu sta zbolela dva mornarja na ladji »Nadvojvoda Franc Ferdinand« za kužno boleznijo. Začela se je preiskava, ki je dognala, da so to smrtnonevarno bolezen zanesle na ladjo podgane. Dobili so več mrtvih podgan. Bolnika so prenesli v posebno bolnišnico, kamor ne sme nikdo razven strežnikov priti. Nevarnost, da se bolezen razširi, jo izključena.
Delavski štrajk v Vevčah in na sorškem polju še vedno traja. Pričela so se bila že pogajanja, podpisala celo pogodba med zastopniki delavstva in zastopniki tovarne. Upati je bilo, da se ugodno konča štrajk. A židovsko vodstvo je hotelo pogodbo prelomiti in dano besedo snesti. Seveda se delavstvo ni moglo udati židovskim pijavkam. Štrajk se nadaljuje. Vodstvo tovarne je odpovedalo delavstvu stanovanja. Zupan Dimnik in dr. Šusteršič sta posredovala pri vladi, da se je rok za odpoved stanovanj podaljšal za par tednov. Vrlo delavstvo, ki zahteva le svojih pravic? priporočamo toplo v podporo. Liberalci s svojim »Narodom» so na strani judovskih kapitalistov in proti delavstvu, kar naj si donro zapomnijo delavci in ob volitvah dado primeren odgovor liberalcem.
V	Podljubelju na Koroškem bodo Slovenci otvorili slovesno 18. oktobra »Delavski dom«. Pričakuje se velika udeležba tudi s Kranjske.
V	Poljčanah na Štajerskem se je vršil 20. septembra velik mladeniški shod, na katerem je nastopilo z govori lepo število vrlih mladeničev. Kmalu bo vsa Spodnještajerska organizirana po mladeniških društvih.
Pogreb od vojakov ustreljenih mladeničev Adamiča in Lundra.
Dih smrti je poletel preko bele Ljubljane dne 22. septembra, dih groze je prišel preko slovenskih poljan, in tam gori na ljubljanskem polju je plakal slovenski narod ob žrtvah tega diha groze, smrti. Slovenski narod je polagal v grob svoj krvni davek, plačilo svoje zvestobe, ceno svoje udanosti, nadavek svoje bodočnosti.
20. september leta 1908 ostane v zgodovini slovenskega naroda neizbrisen, zapisan s slovensko krvjo — nismo si ga zapisali sami, zapisali so ga nam drugi — in temu dnevu se je postavil spomenik tam gori na ljubljanskem pokopališču, in tudi spomenik so nam postavili drugi. Ni to rezan kamen, ni ga klesal kipar - umetnik, ne blišči ti nasproti v drago-
ceni kovini, ne. šest črevljev pod zemljo ima slovenski narod svoj spomenik, kakor je pri-prost naš narod, ubožen, kakor je ubožen naš narod sam, ali nerazrušen. Naj besni preko naše domovine najsilnejši vihar, naj se rušijo naši domovi, naj pade vse, ta spomenik ne pade, kajti iztrgali so ga iz našega telesa in spojili so ga z našo krvjo — stal bo, dokler se bo še kdo zval Slovenca, dokler bo še kdo znal izgovarjati imeni Adamič in Lunder.
Mučeniška je bila smrt Adamičeva in Lundrova, in slovenski narod jc znal ceniti kri, ki sta jo po nedolžnem prelila na žrtve-niku domovine. Izkazal jima je zadnjo čast, kakor je doslej še ni nobenemu svojemu sinu. Takega veličastnega pogreba še nikdar ni bilo na Slovenskem!
Mestni občinski svet ljubljanski je sklenil, da-se pokopljeta na občinske stroške, in v svrho ureditve sprevoda se je sestavil skupni odbor iz pristašev vseli slovenskih političnih strank. Slovenski narod je prvikrat zopet, po dolgem odmoru enajstih let, nastopil složno.
Ze z jutranjimi vlaki so prispele v Ljubljano velike množice občinstva z dežele, opoldanski vlaki so bili natlačeno polni, gorenjski vlak ie pripeljal gotovo do 800 udeležnikov sprevoda, a popoldanski nič manj. Iz cele Slovenske je hitelo ljudstvo v Ljubljano, da se udeleži Izprevoda nedolžnih žrtev.
Slovenska društva so se zbirala pred »Narodnim domom«. Ob pol četrti uri ie prikorakala na zbirališče okrog sto mož bro-ieča čet:« telovadcev »S. K- S. Z.«, pod vodstvom predsednika »Z. T. O.«, dr. Pogačnika, brata I. Podlesnika in načelnika A. Jeločniku, glasbeno društvo »Ljubljana« ter delavstvo iz Vevč in Medvod, med katerimi je bil poslanec Oo stinčar. Na zbirališču so že stala ostala ljublianska pevska društva in Sokoli. Odtod se je odkorakalo k sv. Krištofu. Ulice, po katerih ie bilo naznanjeno, da se bo pomikal izprevod. so bile že zdavnaj pred napovedanim časom popolnoma zasedene po občinstvu. Posebno velik naval ie bil pri pošti in pa na Marijinem trgu. Sploh pa je bilo po Dunajski cesti toliko občinstva da se je človek komaj še preril skozi.	. .
Cerkveno opravilo je opravil pri sv. Krištofu gospod stolni prošt Sajovic ob asistenci 5 gospodov duhovnikov. Nato je zapel zbor vseh ljublianskih pevskih društev — gotovo do 200 pevcev — po)d vodstvom koncertnega mojstra gospoda Hubada pretresljivo zalo-stinko »Človek, glej dognanje svoue«, delo umrlega p. Angelika Hribaria. 1 lsočein in tisočem in tisočem občinstva so se zableske-tale solze v očeh ob tej priliki, posebno pa še onim, ki so videli silno bol sorodnikov oben žrtev. Kes okamenelo srce bi moral imeti človek, katerega ne bi bil v dno duše pretresel
ta prizor.	, „„
Nato se ie začel pomikati izprevod po Dunajski cesti. Začetek izprevoda je bil že na križišču Šentpeterske in Resljeve ceste, ko so se zadnji šele uvrstili. Na celu je bil križ, ovit z belim pajčolanom, katerega konca sta nosila dva magistratna uslužbenca, vsak po en krasen šopek cvetk v drugi roki. Za Križem so sledili ognjegasci, ljubljanski '"okoliški, njim pa peto- in šestošolci I. državne gimnazije s svojimi učitelji. II. državna gimnazija sc je razun prvošolcev, — .sodečjx> vencih, udeležila polnoštevilno izprevoda Vsak razred je imel svoj venec. Sprevoda se je udeležil tudi učiteljski z^r. Qimnazijcem so sledili učiteljiščniki. katerim je bila kakor se pripoveduje, udeležba po ravna eljstvu zavoda prepovedana. Nato je prišla višja dekliška šola. ženski licei in društvo »Mladika« z vsemi učenkami in učiteljskimi močm Nato so se razvrstila razna društva: Društvo hr-
vatskih brivskih pomočnikov v Ljubljani z zastavo, katoliški dijaški društvi »Danica« in »Zarja«, »Dijaška zveza«, bogoslovci iz vseh slovenskih pokrajin in ferijalno društvo »Vesna«. Tem je sledila ljubljanska črcvljarska zadruga. Jugoslovanska soc. demokracija se ie v velikem številu udeležila izprevoda. Zastopano. je bilo »Narodno radničko društvo« (hrvatsko), strokovno društvo ljubljanskih mizarjev, delavcev južne železnice, lesnih in skladiščnih delavcev. Nosili so štiri vence z rdečimi trakovi. Pozabiti ne smemo strokoiv-nega društva kovinarjev. Nato je sledil venec, katerega so položili na Lundmvo krsto njegovi ljubljanski prijatelji in prijateljice, tenni pa šišenska Čitalnica in »Zidarsko in tesarsko društvo« z zastavama. Ta del izprevoda je segal od pošte pa do Resljeve ceste.
Društvena godba, svirajoč žalne koračnice, je korakala pred Sokolom. Bila so zastopana vsa slovenska sokolska društva, razun nekaterih najoddaljenejših. Sokolskih zastav je bilo deset in sicer: Ljubljana, Spodnja Šiška, Postojna, Kranj, Idrija, Celje, Zagorje, Ribnica. Novo mesto in Kamnik. Vseh skupaj je bilo Sokolov okrog 500. Pod zastavo sv. Mihaela je korakala zveza telovadnih odsekov »S. K. S. Z.« do 100 mož, noseč krasen venec s trobojnimi trakovi. Za njim so se vrstila društva: Blaž - Potočnikova čitalnica v Št. Vidu z zastavo, katoliško strokovno društvo papirnih delavcev v Vevčah z društveno in dvema črnima zastavama. Slovenske delavke so> med potjo molile za rajnika na glas ro.žni venec. Bil je to tako ganljiv prizor, da so se ljudje ob straneh jokali; enako društvo iz Preske z zastavo, pevsko društvo »Lira« iz Kamnika, čitalnica v Škofji Loki, v Kranju, delavstvo iz Rožne doline pri Ljubljani (okrog 130), politično društvo za Vod-mat, za dvorski okraj. Tem so sledili člani slovenskega gledališča, drame in opere, vodstvo gledališča in »Dramatičnega društva«. Nato je prišla pod svojo zastavo »Ljubljana« s krasnim vencem (okrog 40 članov) »Ljubljanski Zvon«. »Glasbena Matica«, med slovenskim pevci tudi gospod župnik Aljaž, trgovsko društvo »Merkur«, »Lipa«, »Slovan«, »Slavec«, politično društvo za Krakovo in Trnovo vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda«, društvo tiskarjev, klub tiskarskih strojnikov, ljubljanske vlagateljiee, žensko osobje --Narodne tiskarne«, zastopstvo »Narodne tiskarne« »Slovenska Matica«. Za čč. duhovščino so nosili magistrati uslužbenci venec mestne občine, nato pa obe krsti, na prvem vozu Adamičeva, na drugem Lundrova. Ob vozeh so stopali Sokoli in pa člani ferijalnega dra: štva »Save«, za vsakim vozom pa sorodniki umrlih za Adamičem tudi njegovi sošo ci. Za krstama jc stopal občinski odbor ljubljanski z ž-ipanoin Hribarjem na čelu in vse mestno uradništvo in potem vsa sila občinstva. Med udeležniki smo videli gospoda deželnega glavarja Šukljeja. ki ie s tajnikom »S. L. S.« g. dr. Rožičem zastopal vodstvo »S. L. S.«, celo vrsto deželnega in državnega uredništva, izmed deželnih poslancev gg. Jakliča. Pirca in dr Vilfana. Sploh so bili zastopani vsi stanovi meščanstva, posebno obilno pa trgov-stvo in obrtništvo. Naravnost velikanska pa ie bila udeležba slovenskega ženstva. Od najimenitnejše gospe do najubožnejše ženice vse se ie obleklo v žalno obleko; ce drugega „e vsaj žalni znak je imela vsaka na roki. Ne bomo se motili, ako trdimo, da je bilo v iznrevodu vse ljubljansko ženstvo. da ga je otalo le toliko doma, kolikor je bilo neobhodno nc trebno za hišne opravke. In potem se je ztrrnila za sprevodom vsa ona silna množica dedalcev, ki so stali ob strani, in hipoma so bile napolnjene vse ulice, vodeče proti pokopališču sv. Križa. Izprevod sam je štel gotovo
do 20.000 udeležnikov in udeležnic ter je rabil najmanj poldrugo uro, da je prišel mimo ene točke. V sprevedu je bilo 24 zastav in nosilo se je 52 vencev, ne vštevši one, ki so bili na vozovih s krstami.
Na celem potu, po katerem se je premikal izprevod, so gorele poulične svetilke, ovite v črnino, vse trgovine, vsi drugi lokali so bili zaprti: Ljubljana je praznovala praznik slovenskih mučenikov. Odprto je bilo edinole pri »Slonu«, kar naj si slovensko občinstvo dobro zapctnni.
Trikrat ali štirikrat se je moral izprevod, ki je bil nepretrgan skozi celo mesto, pretrgati ob prihodu čez južno železnico zaradi prihajajočih vlakov. Predno so dospeli vozovi s trupli timorjencev do pokpališča, je bila tam že zbrana velikanska množica občinstva, najmanj 6000 ljudi. Gojenke višje dekliške šole in dijaštvo je napravilo špalir, in ko so potem ponesli Sokoli obe krsti na pokopališče, se je prostrani prostor hipoma napolnil ljudstva, katerega je bilo gotovo nad trideset tisoč. Špalir na pokopališču so delali telovadci »S. K. S. Z.« in Sokoli.
In sedaj ob odprtem grobu. S tresočim glasom je opravil mil. g. prošt Sajovic cerkveno opravilo in že tedaj, ko so padle prve grude na krsti v skupnem grobu, je zaječalo vse občinstvo. In potem, ko si pogledal v bridke solze zatopljene stariše Adamičeve, njegove brate, če si pogledal staro mamico Luudrovo, brisočo si potoke solza, in njegovo tako nesrečno nevesto, razjokal si se ž njimi, saj te ni bilo treba biti sram solza, saj so potekle za njima, ki sta padla kot žVtve za te, za tvoj narod. Nepopisljivo žalosten je bil ta prizor, ni izraza zanj, moreš ga edinole občutiti.
Ob odprtem grobu so nato govorili župan Hribar, dr. Ivan Tavčar in socialni demokrat Anton Kristan. V imenu »S. L. S.« bi bil moral govoriti tudi dr. Krek, a ker se je reklo, da bo govoril le Hribar, in ni bil potem obveščen dr. Krek, da govori poleg Hribarja tudi dr. Tavčar, zato je izostal govor dr. Kreka.
Med drugimi smo še opazili državne poslance gg. Pogačnika, Demšarja ,msgr. dr. Žitnika in Mandeljna.
Ko so se še poklonile zastave umorjen-cenia v zadnji pozdrav, se je občinstvo mirno razšlo proti mestu.
Reditelji združenega narodnega odbora so tudi po pogrebu vzorno skrbeli za mir in red.
Tako torej snivata večno spanje tam gori na ljubljanskem polju dva slovenska mučeni-ka, dve žrtvi, ki ju je moral iz svojega telesa, svoje krvi žrtvovati naš narod slovenski v žrelo tujčevega šovinizma.
Mirno snivata njuni umorjeni trupli, a njun duh plava nad nami, vzbujajoč nas in bodreč k vztrajnemu delu za naš, za njun narod! Le snivajta mirno, vajino delo je končano, a naše se začenja, vajina kri pa, ki je orosila našo slovensko zemljo, nam daj ono čaredeino silo, ki bo odprla slovenskemu narodu vrata v boljšo bodočnost!
Slava vajinemu spominu I
Večna molitev, z velikim tiskom. Ta, v
mnogo tisoč izvodih med Slovenci razširjeni molitvenik bo izšel okoli Novega leta v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani v jako velikem in čitljivem tisku, kljub temu pa se bodo pridržale vse molitvene ure, kakor tudi mašne in druge potrebne molitve, tako da to niolit> enik zadostoval za vse potrebe. Ker to zavzemal ta tisek veliko večji prostor kakor dosodanii. bo štel molitvenik mnogo več strani vendar ne bo veliko debelejši, ker se bo rabil fin tenak papir. Tudi se bo gledalo na to,
da n» bo cena previsoka, Častilcem presv. Telesa bo s to izdajo prav posebno ust ženo.
Gorenjske novice.
Bohinjske novice.
g lz Bohinjske Srednje Vaai, 24. sept. Tudi pri nas teče kri. Pri gradbi nove ceste skozi Podjelje v planine delata tudi dva Bošnjaka. Že večkrat so se čule pritožbe, zakaj podjetnik agrarne operacije vzprejema v delo tujce, ko bi domačini radi dobili zaslužka. Razen tega sta ta dva Bošnjaka tako nasilna, da se ju v Podjelju vse boji, ker žugata z orožjem, če ju kdo posvari. V nedeljo popoldne (20. septembra) sta pila v gostilni župana Korošca v Čcšnjici. Kar na lepem sta začela izzivati popolnoma mirne goste in se ;ezila, zakaj župan ne pride blizu. Ta se je mudil z gosti v gornjih prostorih. Kakor hitro pa pride v vežo. stopi eden Bošnjakov k njemu, ga prime za vrat in mu nastavi svoj handžar na grlo. Okolistoječi priskočijo županu na pomoč. ki bi ga bil Bošnjak sicer gotovo zabodel. in mu izvijejo nož, V tem seže ta za pas po revolver, ki ga 11111 župan in drugi gostje komaj izbiieio iz rok. Tudi drugi Bošnjak je izkušal rabiti orožje, a so ju oba domačini iz-tirali iz veže na prosto. Ko se ju tako srečno oproste, začneta od zunaj lucati v vežo kamenje. Debel kamen je zadel brata županovega. Martina Korošca, v čelo. da se je takoj nezavesten zgrud i. Tudi dve ženski sta bili zadeti od kamnov, da ste padli vznak. Župan je stal v veži in v silobranu prijel v roke puško. Petkrat je zahteval v imenu postave mir in zapretil. da bo sicer prisiljen streljati. Ker zunajstoječa Bošnjaka nista odnehala, župan sproži. Strel je zadel enega Bošnjakov v meča. Hitro so poklicali zdravnika in orožnike, ki so starejšega Bošnjaka uklenili. dasi se je ustavljal. Ranjenca je ukazal žuDan obvezati in odvesti v bolnišnico. Vse je ogorčeno nad silovitima Bošnjakoma. Načelstvo agrarne opcracije naj ravna previdneje in ne dopušča k delu takih ljudij, pred katerimi človek ni niti svojega življenja varen. Hajdukov ne maramo tu. Poškodba, ki jo je dobil županov brat, je precej resna. Kamen jc bil pest debel in je krvav. Mož bruha kri, jesti ne more in .ie nevarnost za življenje ali pa, da se mu zble-de. Kako odloči sodnijska preiskava, poročamo prihodnjič.
Gostilničar Pavšek iz Ribičevega Laza ob jezeru, ki si je bil 14. t. m. prerezal z britvijo vrat, bo ozdravel. Svoje dejanje je storil, ke/ se je mu zbledlo. Pred kratkim se je zastrupila njegova sestra — tudi v blaznosti.
Shoda na Birtrici dne 6. sept. ob priliki zborovanja »Slomškove zveze« se je udeležila zgornja dolina v izredno velikem številu in ni nam žal. Slišali smo mnogo zanimivosti o naših šolskih razmerah, našem učiteljstvu, o grsp; darskem iu političnem položaju. Posebno pa smo sklenili ob tej priliki, da bomo vedno dosledno zahtevali zase in za svoje otroke, ker smo in hočemo ostati zvesti katoliški kristjani, tudi krščansko šolo in krščanske učitelje!
Cerkev sv. Janeza ob Bohimskem jezeru so začeli popravljati. Pokazale so se na zidu in oboku nekatere nevarne razpoke. Ta cerkvica je m< rda najstarejši, a gotovo najzanimivejši ostanek iz dobe prve gotike ter fe pač mora ohraniti kolikor časa mogoče in sicer v svoji prvotni obliki, z vsemi starinskimi gots.ami slikami, raznimi napisi in podpisi (eden je iz 15. stol.) vred, seveda tako, da bo
R. odgovarjala poprava umetniškim in ccrkve-e- nini zahtevam. Centralna komisija se bo gotovo potrudila, kar bo mogoče, toda proračun za sedanjo popravo — 700 K, je na vsak način premajhen. Gotovo se bo oziralo tudi na to. kaj zahtevajo cerkvene določbe. Neobhodno potrebno je, da se prenovi vsaj tudi glavni aitar, krasno renesansko delo iz konca 17. stoletja. (Prim. Flis: »Umetnost v bogo-častni službi« str. 47.) Tu morata država in dežela pomagati kar mogoče. S kakšno skrbjo se varujejo take stavbe po drugih krajih! — Tujci so nas sedaj zapustili. Sempatjc se prikaže šo kak zakasnel turist s Triglava. Zaradi dela in popravil na Kredarici ostane ta koča otvorjena do konca septembra.
Nova cesta skozi Podjelje v planine je siccr lepo izneijsna, vendar se vsakdo boji stopiti nanjo, ker je nasuta s samim velikim, robatim kamenjem. Še živina se brani hoditi po nji. saj si razreže vse parklje. Vsaka cesta se navadno nasuje po vrhu s peskom, da more služiti prometu. Zelo težko pričakujemo nove ceste od Srednje vasi do jezera. Na sedanji cesti si na teh neštetih klancih in ovinkih z vi zom v vedni nevarnosti, da se pobiješ z vozom in živino vred. Gotovo bi se s tem tujski promet pri nas zelo povzdignil. Sedaj se pa te naše nerodne ceste vsak ustraši. — Tudi na Koprivnik bi radi imeli cesto, zakaj ta pot. ki sedaj vodi gor, niti kolovozna ni. Slavni okrajni cestni odbor, pridi gledat!
Srenjci oskrbniki planinskih koč. Zanimivo je, da so po vseh kočah slov. plan. društva, razen na Kamniškem sedlu, oskrbniki iu oskrbnice iz srenjske fare. Tudi v nemški Ferdinandovi in Marije Terezije koči so iz te župnije. -- Na Kredarici je bilo doslej že okoli 650 tu ristov — dozdaj še nobeno leto toliko Koča na Velem polju je vedno manj obiskana, ker vodi nova pot četrt ure višje nad njo. — Ob jezeru se bo pričelo graditi letovišče za duhovnike. Prostor pri cerkvici sv. Duha je kakor nalašč zato. Bog blagoslovi to preko-ristno in prepotrebno podjetje!
g Iz Koprivnika se nam poroča: V nedeljo. dne 20. t. m., je bilo v Vodnikovem izobraževalnem društvu predavanje. Govoril je zelo dobro o organizaciji v društvih in časopisju mladenič Janez Arh iz Ccšnjice. — V sredo je bilo za našo župnijo celodnevno češčenje sv. Rešnjega Telesa. Pomagat je prihitel g. kaplan Iv. Kogovšek iz Srednje vasi, ki je imel tudi ob desetih slavnostni govor. Ljudje so se kaj pridno udeleževali češčenja. Obha-janih je bilo 260 moških in ženskih. — Cesta je zopet v ravno istem stanu kot je bila. Je pač š ■ — Mislimo, da je ni na Kranjskem župnije, ki bi štela 700 duš in imela tako zanikamo cesto. Vojsko na Notranjskem je skoro 40 metrov višje in ima lepo cesto. — Vsak kolovoz ali poljska pot je boljša nego naša takoimenovana — cesta. — Občina je naložila že 2000 kron za njo — dežela in verski zaklad, ki bi jo zelo rabil, pa se nič ne zmenita!
Iz ljubljanske okolice
V Borovnici si je postavilo slov. katol izobraževalno društvo svoj »dom«, krasno stavbo, kjer se bo dobro borovniško ljudstvo zbiralo in dobivalo »poduk in zabavo«. To geslo se blišči nad gledališkim odrom ki ga je mojstersko uredil in slikal g. Matej Terpin umetni slikar iz Ljubljane. Priporočamo ga vsem bratskim društvom kar najtopleje. Blagoslovljenje in otvoritev doma se bo vršila v nedeljo, 11. oktobra s sledečim sporedom • V soboto, dne 10. oktobra, ob 7. uri zvečer bak-jada z umetalnim ognjem in podoknico na Bregu društvenemu predsedniku, preblago-lodnemu gospodu Antonu Kobi. Odhod od
društvenega doma. V nedeljo, dne 11. Stobra, ob 3. uri popoldne: 1. Nagovor, 2. »Naš dom«, moški zbor. Za slavnostno otvoritev zložil in uglasbil Ferdinand Juvanec. 3. i ila -goslovljenje. Telovadba slav. vrhniškega telovadnega odseka na prostem, združena z ustanovitvijo telovadnega odseka za Borovnico. Otvoritvena predstava: 1. Prolog k, otvoritvi. 2. »Pozdrav«, mešan zbor. I. La-liarnar. 3. »Vesela tovarišija«, mešan zbor. I. Laharnar. 4. Predstava: »Pri gospodi«. Dvo-dejanska veseloigra. 5. Predstava: »Za letovišče«, enodejanska burka. 6. Prosta zabava, srečolov. Med točkam' svira godba na lok; ljubljanski sekstet pod vodstvom gosp. Josipa Méchura. — Na svidenje v Borovnici 11. oktobra!
Šmartno pod Šmarno goro. Dne 13. septembra so prišli na shod našega izobraževalnega društva gg. bogoslovca Erjavec in Bo-lenec ter g. stud. iur. Rupnik. Mnogoštevilno občinstvo je pozorno sledilo predavanju g. Erjavca o zmoti socialnih demokratov, »komunizmu«. V debato so posegli gg. predsednik, Rupnik in Dolenec ter navzoči udje, ki so o tej točki že marsikaj čuli. Zadovoljni s tem shodom smo se zahvaljevali za podučno predavanje g. Erjavcu. Prav kmalu zopet kaj podobnega! — Naši mladeniči, zbrani v izobraževalnem društvu, so se pričeli živahno gibati, in upamo, da bo njihovo navdušenje prineslo novega življenja in novih moči v našo mlado organizacijo. Preteklo nedeljo, 20 sept.. je prišel na shod izobraževalnega društva predavat šentviški gospod kaplan Zabret o telovadbi. Z njim je prispelo lepo število šentviških mladeničev telovadcev. Govor g. Zabreta je naše mladeniče tako navdušil, da so sklenili takoj ustanoviti svoj telovadni odsek. Priglasilo se je že 27 mladih fantov, ki so izvolili sledeči odbor: predsednik Jan. Cesar; tajnik Štefan Virk; blagajnik Jan. Žagar;^ odborniki: Franc Dermastija. Anton Kreč. Luka Novak. Našim vrlim mladeničem kličemo: naprej po poti poštenosti in izobrazbe, da postanete kdaj vrli možje, ki boste svojemu narodu v ponos! Kar vas je še v fari našega mišljenja, pridružite se! — Telovaditi bodo pričeli naši »orli« takoj v soboto v dvorani stare šole. Mladeniči, pridite polnoštevilno! Poučeval bo v začetku načelnik šentviškega telovadnega odseka, br. Zavodnik. -Iskreno zahvalimo g. Zabreta in slav. telovadni odsek šentviški na obisku. V kratkem vrnemo. Na zdar! — Dne 1. oktobra se tukaj otvori državni kurz za pletarstvo in vrborejo. Zato ie nedeljo, 27. septembra županstvo sprejemalo učence v prostorih stare šole. ki bodo pohajali v ta kurz. Učenci morajo za vse drugo sami skrbeti, le pouk imajo brezplačen.
Dobrova, dne 15. septembra. Smrtna kosa nam je pobrala vzor-moža in zvestega pristaša S. L. S., g. Franceta Cerne, posestnika v Kozariah št. 7., starega šele 46 let. Blagi pokojnik je bil vedno prav krotko-milega, a odločno krščanskega značaja. Bil je v vsem napreden gospodar, blag soprog svoji ženi, skrbni occ svojim otročičem, za katerih pravo in resnično krščansko vzgojo je skrbel nad vse. Njegova hiša je bila hiša miru, družinske ljubezni m prave krščanske sloge. Bil ie v vsakem oziru sosed-vzor. ki ie vsakemu rad prihitel na pomoč z dobrini svetom in tudi dejanjem. Za svojo osebo je bil zelo skromen. Ob vsakih občinskih volitvah bil je izvoljen v odbor; v tem se mu je večkrat ponujala županska čast, ki jo je pa le enkrat pogojno sprejel za eno leto, v katerem je vodil vse občinske stvari v najlepšem redu na blagor cele občine na kar se je pa županski časti za vselej odločno odpovedal; občinski svetovalec je pa ostal do svoje smrti. Kot resnično magi moz bil je od vseh spoštovan in ljub-
Ijen, kdorkoli je imel opravka ž njim. Nenadna smrt prišla je ponj nepričakovano in hitro • Na Marijino rojstvo, dne 8. t. m., bil je zjutraj še čvrst in zdrav pri božji službi na Dobrovi, odk< der se je po dokončanem opravilu posebno vesel podal na svoj doni v Kožarje Nekoli ko pred 9. uro dojKildne pa toži iiaen- I krat, da mu postaja slabo in mu po eni roki nekaj mrgoli, ter prosi vode; predno se mu ;e mogla ta podati, je bil zadet od kapi, katera mu je ohromela vso desno stran popolno. Takoj so poslali po gospoda ; g. kapelan Valentin Kajdiž je vzel med slovesno službo božjo, ki jo je vršil prečastiti gcneralvikar. ameriški zlatomašnik g. Jožef br. Buh. sveto popotnico iz tabernakeljna ter hitel ž njo k bolniku doli v Kožarje, ki je bil še pri čisti zavesti in toliko govora zmožen,da mu je mogel podeliti vse svete zakramente za umirajoče. Kmalu potem je pa France zgubil popolnoma govor iu zavest; tak je (.stal d.> svoje smrti, ki ga ie rešila v nedeljo Imena Marijinega ob istej uri, kot ga je bil na Marijino rojstvo napadel nirtv< ud. Blagi France ie bil poseben častilec Marije: ob najlepših dveh Marijinih praznikih je on nastopil in dokončal svojo pot v našo pravo domovino. Med boleznijo so osobito občinski odbmiki hodili obiskovat bolnika in tolažit njegovo družino. Njegov pogreb je bil velikansk, da Dobrova še ni doživela takega. Uredil ga je g. Malavašič. T rupie iz hiše žalosti so spremljali trije p. n. gg. duhovniki, in sicer domači župnik Josip Plantarič in kapelan Valetin Kajdiž ter pater superijor Avguštin Campa iz Viča; pri mrtvaških opravilih v cerkvi in ob pogrebu pomagal je tudi p. n. g. župnik Josip Juvanec iz Borovnice. Sprevod jc poleg nebrojne množice no čelu spremljal občinski odbor in corpore, lovsko društvo dobrovsko ter g. Lavri-čeva rodbina iz Viča. Občinski odbor, lovsko društvo in g. Lavričeva rodbina priložili so na grob pokojnika vsak svoj krasni venec s primernim napisom v zadnji pozdrav. Blagi France, počivaj v miru! Vzorni družini Krpe-tovi pa iskreno sožalje iu sočutje ob bridki izgubi izglednega moža, milega očeta in skrbnega gospodarja.	Dobrovčan.
Iz Št Vida nad Ljubljano
g Hranilnica in posojilnica zelo lepo na-predjue. Dozdaj ima za 21.000 kron več prometa kot ga je imela celo preteklo leto. Za letošnje leto izda ob novem letu ličen računski zaključek, v katerem bo tudi koledar. V poročilu bodo priobčeni tudi inserati. zato opozarjamo naše obrtnike, da se poslužijo te poti do reklame. V poročilu priobčimo natančen zaznamek naših organizacij v St. Vidu. Člani hranilnice in posojilnice dobe poročilo brezplačno.
g Dobava krme po letošnji suši prizadetim je določena. Vsi posestniki, ki so se zaradi pounanjkanja krme že priglasili pri županstvu, naj se zglase prihodnjo nedeljo, 4. oktobra, v pisarni hranilnice in posojilnice, kjer bodo v to določeni možje zapisavali, koliko krme kdo želi prejeti. Hranilnica in kmetijsko društvo sta iz Ljubljane dobila nalogo v tem oziru vsem prizadetim iti na roko. Podpore za vso Kranisko je določene od visoke osrednje vlade 500.000 kron. Za to svoto se bo po posredovanju zadrug, včlanjenih v Zadružno zvezo v Ljubljani, v vsak kraj poslalo toliko krme, kolikor jo pripade na eno občino. V ta namen bo pisarna tukajšnje hranilnice in posojilnice odprta v nedeljo. 4. oktobra, od /. ure zjutraj do 12. ure in popoldan od 3. ure do 5. ure. Uradovali, to je oglase bodo sprejemali odborniki hranilnice in kmetijskega društva.
g Pod Šmarno goro. V nedeljo, 20. septembra so člani našega telovadnega odseka priredili izlet v Šmartno |)od Šmarno goro, kjer so se skupno udeležili popoldanske službe božje in nato občnega zbora ondotnega kat. slov. izobraževalnega društva. Na tem občnem zboru so vrli šmartinski mladeniči ustanovili svoj telovadni odsek, ki je začel takoj delovati. Po občnem zboru se je -az-vila na vrtu ondotnega župnišča prav ljubka prosta zabava, med katero so naši telovadci nastopili s prostimi vajami. Srčna hvala predsedniku novega odseka za prijazno pogošče-nje, vsem poštenim šmartinskim mladeničem pa naš bratski na zdar!
g Naši mladeniči hite naprej. Preteklo nedeljo se je pričela sezona za 1908/09. Na prvem sestanku je imel prekrasno in pomenljivo predavanje dr. Aleš Ušeničnik. Imel je nekaj nad sto poslušavccv, a imel bi jih trikrat več, ko bi se predavanje priredilo ob 3. uri, ne pa ob 5. uri popoldne. Zato prosimo predsedstvo čitalnice iu telovadnega odseka, naj se ozira na naše razmere in naj prireja predavanja ob nedeljah popoludne takoj po službi bržji. Velecenjenemu gospodu predavatelju pa najiskreneša zahvala za njegov velepomemben govor o zvezdi vodnici v življenju. o veri!
g Gledališki oder v telovadnici se bo polnilni ma prenovil. Izdeluje ga slikarski mojster M. Trpin. Prva igra, ki jo bodo mladeniči uprizorili, je povzeta iz življenja sv. Vida. Naslov ji je: »Sicilijanska cvetka ali zadnji dnevi mučenika sv. Vida«.
g Novoustanovlena ljudska knjižnica za Št. Vid in njega okolico je že nastavila svoje delo. V petek, dne 18. septembra, je imela svoj prvi rodni občni zbor, katerega se je poleg mladeničev T. O. udeležil tudi župan in več drugih mož. O pomenu knjižnice je zelo podnčno predaval predsednik Z. T. O. brat dr. Pogačnik. Odbor se je sestavil tako-le: Štefan Erman, predsednik; Alojzij Šetina, podpredsednik; Franc Brenk, Rok Kunovar Mici Skalar, Manica Černivcc in Frančiška Švajger, odborniki, oziroma odbornice. Člani knjižnice zamorejo postati samo člani društev. ki pripadajo katoliški organizaciji. Člane sprejema odbtr. Knjižnica je odprta ob nedelj.iii dopoldne od 9. ure do tri čet na 10. uro in od 11. do 12. ure za moške člane, popoldne od 3. do 5. ure za ženske člane. Svoj sedež ima pri »Kraljiču«. V teh urah so v knjižnici članom na razpolago tudi mnogoteri časopisi.
Iz kamniškega okraja
Z Brda. Dragi »Domoljub« ! Sicer si nisva stara znanca, majhen kotiček mi pa že dovo-liš! Upam, da dobiš od sedaj naprej tudi od nas češčejih dopisov, zlasti iz našega katol. društva. To se je zadnji čas začelo veselo gibati. Mlado je sicer, a je priredilo že precej predavanj. Zadnji dve predavanji sta bili zgodovinski in sta se poslušalcem posebno do-padli. — V nedeljo, 13. septembra, pa je^ društvo priredilo svojo prvo predstavo. Cenjenim bravcem »Domoljuba« gotovo ustrežem, ako jim stvar bolj obširno razjasnim. Po lita-nijah so se zbrali farani v veži župnišča, ki pa za toliko ljudi ni bila dovolj velika. Mnogo jih je moralo iti domov. Zbranih je bilo nad 200 ljudi. Vse je hotelo videti in slišati, kaj da so se naučili naši fantje. Prvi so bili na vrsti naši domači pevci, ki so z Nedvčdovo »Naša zve/da« občinstvu zelo ugajali. Nato je v kratkem, a navdušenem govoru razjasnil občinstvi: namen društva in njega prireditev, naslikal potrebo lastnega doma ter razjasnil program naš ustanovitelj društva, gosp. dr.
Captidei,. nakar mu je občinstvo hrupno aplavdiralo in »Zivio« klicalo. Nato je še nastopil mešan zbor iz Rov z veselo pesmijo »Pozdrav«. — Pričela se je igra »Pri grajski kapelici«, katero je pisatelj res dobro zadel. Vsi igralci, ki so izvečine prvič nastopali, so dobro igrali. Po vsakem dejanju jim je občinstvo močno ploskalo. Po dobro izpadli igri sta zapela domači mešani zbor in mešani zbor iz Rov še vsak po eno pesmico. Na koncu se je občinstvu zahvalil g. dr. Capuder. Zadovoljno in veselo se je vračalo občinstvo domov, ki je danes izvečine prvič videlo igro. Slišalo se je: Celi dan bi rad tu poslušal! Malo potrpljenja, kmalu vam postrežemo z drugo igro, a sedaj v zimskem času je neprikladno, ker nimamo svojega d ma. Zato naj nam bo sedaj prva skrb, da pridemo kmalu do lastnega doma! Najtoplejša zahvala bodi izrečena na tem mestu vsem našim dobrotnikom, ki so nam pomagali ali sploh kaj dobrega storili za naše društvo, zlasti č. g. župniku, ki nam je dovolil, da se smemo zbirati v njegovih prostorih pri predavanjih in igrah. Vseh pa osebno ne morem imenovati, ker bi jih bilo preveč, zato pa: Bog živi vse naše dobrotnike! — Kakor se vidi. ne spimo, marveč se živahno gibljemo, in na enak način bomo nadaljevali svojo pot. »Vremena Kranjcem bodo se zjasnila!«
g Moravške novice. Ljudska hranilnica in posojilnica vrlo napreduje. 230.700 kron prometa v dobrih treh letih, ni mala stvar. Zastonj so se trudili nasprotniki ugonobiti jo, koj v začetku. Oovoričenjc kake jezikave klepetulje ni imelo uspeha. Ljudstvo ni več tisto, kot je bilo preje; doba klečeplaziva pred liberalci je minula. Včasih so se solnčili za kulisami napredka, a danes so razkrinkani. Ljudstvo jih pozna. Zato naj počenjajo, kar jim drago, pomnijo naj, da so pred sodbo ljudstva — pred sodbo tistih mož, ki so jih pometali nekdaj raz občinskih stolov. Sedaj zastonj zabavljajo, zastonj se tožarijo, zvezda jim je otenmcla. Tista peščica v Tomanovem salonu nas ne bode komandirala. Zato, možje, spoznajte že enkrat geslo: »Svoiji k svojim!« — Oklenite se trdno naše ljudske posojilnice! Tukaj stno tako domači: enega duha in ene misli. Tukaj raste moč za vaše koristi, moč velikanska in nepremagljiva, da bodo liberalci strmeli. Naj vam bode ljudska posojilnica neko središče, kamor se zatekajte v potrebi Zato živela naša ljudska posojilnica!
g Kaj si upa financar v kinetski hiši?
Ali ima kmet prijatelje? Seveda! Ti uže zna-lii kmetski »prijatelji« se pokažejo le o posebnih prilikah, kadar jim gre za koristi. Takrat odpirajo svoje usmiljeno srce. Njih prijaznost • pa ne traja nikdar dolgo. Marsikak oholi libe-ralič je ob volitvah taka duša: kristjan .ie, v Boga veruje, v cerkev hodi itd. Kakor hitro pa mu obrneš hrbet, mu zakrkne tudi ljubeznivo srce. In takrat išče maščevanja. To nam kaže naslednji dogodek. Zgodil se je nekje v nioravških hribih, v priprosti kmetski hiši. Posestnik ima kuhalno pripravo za žganje. Pride financar in zahteva tablo. Posestnik izjavi, da o tabli še nikdar slišal ni. Financar mu razjarjen zažuga, da ga ovadi, ako je ne pokaže. To je posestnika slednjič ujezilo, jel je nekoliko glasneje govoriti. Ni se ustavljal, samo prosil je, naj ga ne naznani. Takrat pa se financar razkorači. Iz nožnice je potegnil _ meč z besedami: »imam te pravico razse-kati«. — Financar je posestnika res ovadil, čez teden dni je bil pozvan pred sodišče. Tu je videl, kako ga je hotel financar na vsak način ugonobiti. Baje se mu ni posrečilo. Nas stvar v celoti ne briga, vendar pa se surovemu postopanju financarja čudimo. Radovedni smo. kdaj je slavna finančna direkcija odre-
dila pretiti z mečem! Pač mnogo si upa finan-ear v kmetski hiši.
g Suša je v moravški dolini grozno gospodarila. Otava je zelo slaba, po- hribih je skoraj ni. Ajda je majhna in redka. V nedeljo, 13. septembra, jo ie pokončala huda toča. Zlasti prizadete so vasi: Dole, Podstran in Gorica. Iti je bilo toče, kakor da bi bil zapadel sneg.
g Slavno?* v Mengšu. Trg Mengeš — kakor vselej - je tudi 20. septembra pokazal, da je zaveden in da so vsi prebivavci v lepem sporaztimljenju. Ze v soboto večer so bile vse hiše okrašene z narodnimi, cesarskimi in papeževimi zastavami in zvečer je l il celi trg lepo razsvetljen. Domača godba je priredila mirozov po trgu. bakljado so pa preskrbeli vrli ognjegasci. Pred Marijinim kipom, kateri je bil krasno razsvetljen in ga je dičil slavolok z napisom: »Brezmadežno spočetje sem«, se je nabralo mnogo vrlih Mengšanov, katerim je č. g. kaplan Mrkun v lepem govoru povedal, zakaj so pred 50 leti verni stari Mengšani postavili to-le znamenje brezmadežni kraljici. Domača dekleta so pa s svojimi čistimi glasovi prav lepo zapela več kitic prelepe pesmi litrske Matere božje. V nedeljo zjutraj je bilo pa na vse zgodaj vse pokonci ter so se vsi pripravljali za slavnost. Došli gostje in domačini so se zbrali v krasnem društvenem domu — na katerega je lahko ponosen vsak zaveden Mengšan — ter ob desetih odkorakali skupno v cerkev k sv. maši v sprevodu, kateremu je načelovala godba, za godbo takoj bojevniki iz Bosne in Hercegovine, za temi so korakali domači ognjegasci, za ognjegasci pa telovadni odseki katerim je poveljeval priljubljeni načelnik gosp. Vojteli Jeločnik. Sprevod so zaključili udje katoliškega izobraževalnega in podpornega društva. Cerkveni govor je govoril č. gospod kaplan Mrkun in daroval tudi sveto mašo. Med sveto mašo je pa domači godba prav dobro igrala, da smo prav občudovali mogočni fortissimo in nežni pianissimo. Po službi božji šel je sprevod v istem redu, kakor v cerkev, pred cesarsko lipo. kjer je govoril slavnostni govor g. Vekoslav Ravnikar, c. kr. poštar iz Ljubljane. Po govoru so zopet vsi odkorakali v društveni dom, kjer se je takoj pričelo živalTno vrvenje, akoravno se je prava popoldanska slavnost pričela šele ob treh z igro: »Za letovišče«. Vsi igralci so prav dobro p< godili svoje vloge, posebno če se pomisli, dt-, so se vloge razdelile šele pred enim tednom, ene celo šele v četrtek. Občinstvo je vse igralce pohvalilo s ploskanjem. Brav dobro je uspel tudi komičen prizor: »Kmet in fotegraf«, tako da se je občinstvo prav dobro nasmejalo. — Po igri je bila javna telovadba, katera je izborno uspela. Telovadbo je z že znano spretnostjo vodil naš brat Vojteh Jeločnik. Občinstvo je z zanimanjem sledilo vsaki kretnji vrlih telovadcev, posebno pa še telovadbi na različnih orodjih. Mladim bojevnikom kličemo: Le tako naprej! Vedno kviš-ko do vzvišenih ciljev! Na zdar? — Po telovadbi je bila tombola in prosta zabava. To je bilo veselo vrvenje. Mengšani so tekmovali, kateri bi zamogel več storiti v povzdigo slavija Bosebno se morajo pa še pohvaliti domača dekleta, katere so prav pridno stregle lačnim in žejnim gostom. Niti enega kislega obraza se ni videlo, vse se je pošteno veselilo v bratski ljubezni. — Oodba, petje, različni govori, vse se je lepo vrstilo, kakor mora biti na taki res narodni veselici. — Ker bode ta veselica dala gotovo tudi precej dobička za vzvišeni namen, za bolnišnico v Mengšu, se mora slavnostnemu odboru izreči vsa pehvala, da je tako častno rešil svojo težavno nalogo.
h raznih kraiev Gorenjske.
g Blagoslovljenje nove kapele pri Sveti Heleni (Dolr.ko). Dne 4. oktobra, na Rožni-vensko nedeljo, se bo blagoslovila nova, krasna kapela pri Sv. Heleni. Kapelo je po, stavil Mariji v čast in vernikom v spodbudo vil mladenič Janez Vode, kateremu je pred več leti izprosila Marija zdravje. Bil je enajst let bolan in izgubil je že vse upanje, da bi ozdravel Zatekel se je k Mariji in ta mu je izprosila pomoč — zdravje — pri Bogu. V znak vedne hvaležnosti je sklenil na lastne stroške postaviti Materi božji lepo kapelico na mestu, kjer je preje stalo leseno znamenje. Več let je delal in se trudil sam — in danes stoji kapelica Matere božje v vsej lepoti in krasoti, ki dela čast častilcu Marijnemu. — Zato želi vrl mladenič, da bi se mnogo ljudstva udeležilo te lepe slovesnosti ter tako počastilo Marijo kraljico, pomoč kristjanov. Za vse udeležence se bodo brale tri svete maše in ravno tako tudi za tiste, ki so brezplačno kaj pc magali pri delu za kapelico K obilni udeležbi vas vabi vse častilce in častilke Mrrijine Janez Vode, vnet častilec Marije Pomočnice.
g Bralno društvo v Naklem je priredilo zadnje čase izvirno igro: »Zdravnik-malik« in žaloigro: »Sinovo maščevanje«. — Občni zbor je bil v nedeljo, 27. septembra, ob pol -i. uri popoldne v kaplaniji.
g Iz Reteč pri Škofji Loki. V nedeljo, dne 20. septembra, je priredila »Kmečka zveza« za kranjski okraj pri nas javen shod. Zborovanje otvori g. župnik J. Meršolj s pozdra-vom na mnogoštevilne zbrane zborovalce domače župnije. Udeležba skoro vseh mož in fantov dokazuje, da so se začeli tudi kmetje zavedati in da hočejo z združenimi močmi zahtevati rešitve iz svojega skoro obupnega stanja. Nato poroča g. poslanec Demšar. Poslanci S. L. S., združeni na Dunaju v »Slovenskem klubu«, so se vedno potegovali za kmečke koristi. Pojasnjuje naredbo glede uvoza živine iz Srbije v našo državo. Ontenja, kaj je storil »Slovenski klub«, da bi se kmetu zlajšal krvni davek, vojaško breme. Tudi so poslaltci stavili predlog, naj se napravi v vojašnicah kmečki tečaj. To mi<?el so poslanci že davno sprožili, zdaj pa pricaplja »Kmeto-valecv in jim ta predlog nasvetuje, kakor bi se bil rodil v njegovi glavi. Deželni zbor tudi dela za kmeta in bo še več mogel delati, kadar bode po novih volitvah okrepljen. Gosp. poslanec dr. Krek poljudno razlaga o carini, potem, kako neumno je dolžiti kmeta, da je oderuh. Vsi tisti, ki kmeta zatirajo, so podobni njemu, ki žaga vejo, na kateri sedi. Ako bo prišel državni zbor do rednega dela, se bode rešilo vprašanje o zavarovanju za starost. V deželnem zboi . očejo staviti c l og, naj bi se kmečki dolgovi nič več ne intabulirali, temveč naj se amortizujejo. V to svrlio se mora napraviti domač bančni zaved, ki bo z nizkimi obrestmi posojeval. Da more kmet umeti tok časa, potrebuje izobrazbe; taka se mu daje v izobraževal, društvih. Zato nasvetuje. naj bi se še v Retečah ustanovilo. Zbo-rovalcem je bil ta nasvet všeč, in gotovo jih bo mnogo pristopilo, kadar se ustanovi. — G. župnik iz Selc. T. Rožnik, podučuje zborovalce o umni živinoreji, napravi hlevov, umetnem gnojenju in konečno pozivlje zborovalce, naj bi se še za loško okolico ustanovila »živinorejska zadruga« in napravil »kmečki tečaj« po zimi, slično kakor v Selcih. — V imenu zborovalcev se domači župnik zahvali govornikom in jih pozivlje. naj svojo hvaležnost govornikom skažejo zlasti s tem da ob času volitev stoje vsi kakor en mož za S. L. S. in da vsakemu kandidatu »svobodnih kmetov« pokažejo hrbet. Z živahnim odobra-
vanjem se je skoro tri ure trajajoči shod zaključil. Sedaj pa na delo! — Po shodu so se še nekateri posvetovali o pletarstvu in vrbo-reji. o uravnavi Sore in napravi postajališča
v Retečah.
g Iz Mavčič. V nedeljo, dne 27. septembra se ie vršil občni zbor prostovoljnega gasilnega društva v Mavčičah. Odbor se je sestavil tako-le: Matija Jeraj, načelnik; Franc Jenko, podnačelnik; Alojzij Sežun, tajnik; hrane Rozman, blagajnik ; J. Vidic, V. Sušnik, A. Rozman, odborniki. Namestnika: Fr. Toni in (i. Jenko. Novemu društvu želimo mnogo uspeha, naj se razširja, naj se razcvita. Bogu v čast, bližnjemu na pomoč!
g »Kmečka zveza za kranjski okraj«. Od-borova seja »Kmečke zveze« bo v ponedeljek dne 5. oktobra, pri Balantu v škofji Loki in sicer popoludne ob pol 4. uri. Na dnevnem redu bo razgovor o deželnozborskih volitvah ter o izvršitvi pomožne akcije po suši oškodovanim.
Dolenjske novice.
Belokranjske novice.
d V Podzemlju so bile dne 14. sept. občinske volitve, ki jih smemo imenovati burne. Več nego polovica občine namreč že davno ni bila zadovoljna z dosedanjim občinskim gospodarstvom. »Nadučitelj in njegov zvesti oproda župan, morajo ven iz odbora,« to so bile besede, ki so dajale duška r.ezadovoljno-sti. Pa se je osnovala na tihem stranka, ki je hotela pt dreti dosedanje gospodarstvo le treh vasi in nadučitelja. ki je bil pravzaprav gospodar v občini. Ta nova stranka je hotela na čelu občine vnetih in odločnih mož ter odbornike v vsaki vasi. številu prebivalstva primerno. Res so postavili kandidate, le da je prišla v njih vrste tnalo pozno edinost. Pri volitvi se je ta stranka čvrsto držaia, in le z najvišjo večino osem mož so nasprotniki še zmagali v tretjem razredu. V drugem razredu je bila večina še manjša. Njih zmaga je torej jako klavrna, posebno še. ker so odločili v tretjem razredu Mazzelletovi liberalci iz občine Oradac. Druga stran pa ni iskala zunanjih zaveznikov, ker se ji to ni zdelo lepo. Stari gospt da rji (v eni vasi jih je zopet kar devet), ki se vedno bolj pogrezajo v brezverski liberalizem. četud1 mnogi tega ne čutijo, bodo torej še tri leta gospodarili. Kako bo pa potlej, se bo videlo.
Iz àt Ruperta.
d Na Veselo goro je napravila izlet dekl. Marijina družba v Šmihelu v nedeljo, dne 13. sept., kjer je imel sv. mašo in govor gospod kaplan šmihelski. Pripeljali so se kar na vozovih. Itnela ie družba prijeten dan.
d Hranilnica in posojilnica se je preselila iz kaplanije v svojo lastno hišo pred cerkvijo (poprej Pavlinovo). Napis: Hranilnica in posojilnica pove vsakemu, kje naj naloži denar, ali si ga tudi izposodi, če ga potrebuje. Odprta je hranilnica in posojilnica ob nedeljah dopoldan in v četrtkih dopoldan. Ce je pa kaka sila,
se ustreže tudi ob drugem času. Posojila se dajo za naprej tudi fari Dole, Mirna, Mokronog, Št. Janž na vknjižbo in na poroke. Ljudstvo, združuj se Bogu v čast, sebi v pomoč!
n Nagla smrt je zadela dolgoletnega ključarji- na Veseli gori poštenega Franceta Strinole iz Praprovč. Našli so starčka mrtvega na njivi. N. v m. p. !
n Tako |e prav, da se je zganila pravica in resnica, pred katero beže ponočni čuki in
sove v Št. Rupertu kar bosi in gologlavi čez plotove in zidove ali pa popadajo v vodo in k ropi ve. Vsak pošten človek odobrava ta korak županstva in oblasti.
Iz litijskega okraja.
d Vače pri Litiji. Uredništvo »Domoljuba« izjavlja, da se je v številki 38 napadlo radi ntpoznanja razmer našega somišljenika jurista Alojzija Juvan. člana katol. akad. društva »Zarja«. Prosimo dopisnike, naj osebne stvari puščajo v domačih krajih.
d Iz Zatičlne se nam piše: Zeljno smo pričakovali 27. t. m., ko se je imela obhajati v naši fari nova maša našega rojaka. Saj pa tudi že deset let nismo imeli nove maše kakega domačina. Zadnja novomašnika sta bila gosp. Podobnik, sedanji župnik v Gojzdu, in gosp stolni vikar Potokar. Zato tem večje veselje ko se je čulo, da bo bral prvo sveto mašo salezijanski duhovnik č. g. Alojzij Kastelic (in ne Kovačič, kakor je poročal zadnji »Domoljub«). Od vseh krajev so prihiteli verniki in napolnili našo opatijsko cerkev, ki se šteie med največje tia Kranjskem. V lepem sprevod»! — bilo je nad 4U svatov z družicami — smo se pomikali v lepo ovenčano cerkev. Tu je imel slavnostni govor zatiški rojak gospod stolni vikar Potokar. Navzoč je bil poleg zastopnikov Salezijancev tudi č. gosp. katehet Smrekar iz Ljubljane, ki je poleg g. profesorja dr. Janežiča pripomogel g. novomašniku, da je prišel v Turin v salezijanski zavod. Med gosti je bil zatiški nadučitelj g. Kovač, ki je kot učitelj in tedanji župan pomagal, da je prišel g. Kastelic v sirotišnico v Marijanišče, kjer biva njegova teta sestra Barbara, ki je bila tudi pričujoča s svojo sosestro na novi maši. Cerk' eno slavnost je močno povzdignila navzočnost mil. g. opata Gerarda, ki se je udeležil sv. maše v svojem lepem belem ornatu na opatijskem sedežu. Obed se je vršil v dobro znani gostilni pri Fricu. Po slovesnih litanijah se je dala po g. Rovšeku slikati na samostanskem vrtu vsa družba z mil. gosp. opatom. — Gospodu novomašniku želimo obilo blagoslova pri njegovem delovanju v sale/iianskem zavodu na Rakovniku pri Ljubljani.
Iz raznih kralev Dolenjske.
d Iz Škocijana pri Mokronogu. 22. sept. popoldne je pričelo goreti v Goriški vasi. Ogenj je upepelil dvema posestnikoma gospodarski poslopji, dva svinjaka, dva kozolca in čebelnjak. Pogorela je tudi vsa mrva. Nesreča je hotela, da sta pogorela ravno tista dva posestnika, ki sta pogorela že pred petimi leti. Zažgali so otroci.
d Iz Loškega potoka. Junaško Skazo še sedaj držijo pri hranilnici v Travniku. Pravijo, da si ne upajo dobiti bolje moči za tajnika. Kaj pravite, kako da jim je tako na srce prirastel? Saj se ne morejo ločiti od njega, kljub obljubi, katero so storili zastopnikom vasi (na katero danes župana zadnjič opominjamo) in kljub resnici, da je že nek sodni uradnik zabrusil, da sramota za občino, ki tako človeče med seboj trpi. Svoj stalni kvartir ima v Travniku na št. 68., kjer imajo še zupa-nijski pečat in ga bodo imeli še nekaj mesecev. Druge kvartire pa fantu kar mcnjujeio in stalno se zateka na št. 68. pod okrilje očeta župana (?!). V Dragi so mu poprodali vse perje in mož se je zopet zatekel k nam. Ali je to v ponos hranilici in njenim članom, da se more ponašati s tako skazo?!
d Iz Loškega potoka. Kar smo dolgo ze želeli ir' iskali, se nam je izpolnilo. Dobili smo delavsko knjižico. Koliko koristi in dobrega se nam je s tem dalo, to zamore preceniti le oni, ki je bil že sam Hrvatar. Koliko si s tem
prihranimo denarja pri vožnji! Legitimacije v enostranski polovici Hrvaški in Ogrski niso hoteli poznati, kar nam je bilo v veliko škodo. Tako smo dobili znižano vožnjo iz Rakeka v Zagreb, a obratno pa ne. Z delavsko knjižico pa jo bomo po vsej državi. Slišimo, da se je ta ugodnost nam dobila od glavarstva po trudu našega skrbnega kaplana g. Škulja in dež. poslanca g. Bartola. Gospodu poslancu kot gospodu kaplanu kličemo z iskreno zalivalo: Bog Vaju živi v delu za ljudstvo! — Potoški Hi vata rji.
[Notranjske novice.
Vipavske novice.
n Št. Vid pri Vipavi. Šentvišci, Podražani, j Ložičani in Vrabeljci smo si ustanovili lastno posojilnico in hranilnico. Posojilnica-ma-tica v Vipavi je veliko pripomogla do gospodarskega povzdiga- vipavske doline. V novejšem času sta ji začeli pomagati posojilnici v Šturij! in na Colu. Za naš gornji konec doline je pa zadnji čas začela poslovati naša novoustanovljena posojilnica, ki smo jo postavili v svoje središče, v Št. Vid. Svoje prostore ima v občinski hiši in posluje vsak terek od 8. do 10. ure. Oklenimo se torej lastne posojilnice!
v Jubilejifo slavlje na Slapu. »Kat. slov. izobraževalno društvo na Slapu pri Vipavi si je uvrstilo dne 20. septembra zlat list v svojo društveno kroniko. Na ta dan je bila blagoslovljena njegova društvena zastava — krasno delo sester karmeličank v Mariboru. Na modrem polju (težak svileni dainast) se blesti zlata lira, obkrožena z lepo vezenim vencem. V belo polje pa je vdelano preiepo vezeno Je-zosovo presveto srce, obdano od zlatih žarkov. Na vrhu zastave se blesti zlat križ — znamenje rešenja in zmage. Zastava ima tri trakove. Na enem je napis: »Z Bogom za izobrazbo!«. na drugem pa označenje društva. Beli trak nosi napis: »V jubilejni spomin Franc Jožefa I. in zlate maše Pija X. Lahko rečemo, da tako krasne zastave nima nobeno vipavsko društvo. — Ob drugi uri popoldne je bil v cerkvi blagoslov nove zastave; obred je izvršil gospod dekan vipavski. V lepem in jedernatem govoru ie omenjal najpopred pomen zastave za društvo. Boj je naše življenje, sovražnikov se ne manjka, pa nič se ne boj-mo. Srce Jezusovo je zmagalo na križu in zmagali bomo tudi mi, če se bomo zvesto držali zastave Srca Jezusovega. Na to govornik poživlja društvenike, naj prisežejo zvestobo zastavi križa, to jih bo rešilo in ko jih bo zastava spremljala na pokopališče, bodo njih duše že srečne v raju, ako ohranijo zvestobo zastavi do smrti. Nato se je zastava razvila in po cerkvi se je ozrlo z zastave na nas presveto Jezusovo srce in kutnica je pripela trakove na zastavo. Zlasti ganljiv je bil prizor, ko sta se sestri - zastavi, šturska in uška po-sestrili s svojo novo slapensko sestrico. Za tem so bile pete litanije presv. Jezusovega Srca in blagoslov z Najsvetejšim. Potem pa smo se podali na veseiični prostor. Tu je pozdravil društveni tajnik navzoče goste. V prvi vrsti seveda kuiuico zastave gospodično Hn-bovo pozdravil navzočega visokorodnega gospoda grofa Lanthierija, vrle telovadce vipavskega odseka, ki so došli vsi v uniformi, pozdravil zastopnike katol. slov. akademikov »Danice« in »Zarje« in vsa navzoča društva vipavska in zastopnike iz solnčne Goriške in vse druge goste. Navzoč je bil tudi naš vrh Janez I avrciiL. ' iNato pa vdariio loziški tamburaši cesarsko pesem. Zdai so pa začeli kazati naši vrfi Slapenci. kaj znajo. »Mi v grobi smo« . • ■ tako so začeli z ono krasno Alja-
ževo »Na dan!«, in ko je pesem izzvenela, je pričalo glasno ploskanje, da Slapenci niso več v grobi, da so že vstali, da so v luči. Pesem »Rožmarin« pa so morali ponavljati, tako je ugajala. Tudi Aljaževa »Domovini« je žela burno pohvalo. Krono petja pa je dobila Vo-laričeva »Na dan, Slovan!« Vse je bilo presenečeno, da je kaj takega mogoče na Slapu. S takim zborom se sme pevovodja pokazati v vsakem mestu in ne bo ga treba biti sram. In kaj naj rečem o igri? Vsem je ugajala in glasen plosk je pričal, da se ni nihče dolgočasil, ampak se vsak prav pošteno zabaval. Zlasti ga je pihnil kakor vselej vrli slapenski Andrej Čurk. Tudi tamburaši so moško vršili svojo nalogo in želi živahno pohvalo. Tako je bilo na Slapu. Lepo je bilo, to je splošen glas. Vrlim Slapencem pa kličemo: »Le tako naprej, kmalu se zopet oglasite, k vam bomo vsikdar prišli z veseljem!
v Demonstracije. Tudi naša Vipava kaže slovensko lice. Vsi nemški napisi so prebelje-ni. Samo c. in kr. sodnija ima še napisano, da hoče soditi tudi še nadalje nemške hudodelce in c. kr. davkarija ima tudi še napis, da se ne bo branila nemškega denarja. Vsi drugi nemški napisi so izginili. In prav je tako. Živeli zavedni Slovenci! Kdor zaničuje se sam, pediaga je tujčevi peti. Zložimo se torej proti skupnemu sovragu!
v Na naslov Bohinjcev in sploh Gorenjcev. V Vipavi imamo vina dosti, zlasti letos bo izvrstna kapljica, vi pa hodite v Istro jxinj. Ali ni to grdo in sramotno? Svoji k svojim, k bratu brat, Kranjec h Kranjcu. Le kar začnite precej, boste videli, da boste zadovoljni vi in vaše ljudstvo. Do tedaj niti ne veste ne, kaj je dobro in pristno vino. Upamo, da ta naš klic ne bo glas vpijočega v puščavi. Storite torej svojo narodno dolžnost!
Idrijske novice.
n Sapo jim ie zaprlo. Deželni odbor je prepovedal prezidavo čitalnice v Idriji. Naši liberalci pa so dalje zidali. Kar se napove dež. odbor. Kakor bogat oče skliče vse mogoče zdravnike skupaj, ako mu edini sin zboli za pljučnico, tako so sklicali mestni očetje vse vedeže z dopusta in odišle poglavarje, naj jim pomerejo postaviti čitalnico. Fa nobeden pa-dar ni prinesel pravega zdravila. Tako se kaznuje strast.
n Podirati znajo naši nasprotniki. V Sp. Idriji se je pred kratkim osnoval telovadni odsek. Ta jim je trn v peti. Pregovarjajo telovadce, naj odstopijo. S tem pa ne bodo škodovali naši stvari toliko kot mislijo. Trdni, zavedni mladeniči se ne dajo premakniti, če pa kakšen vetrnjak odleti, ne bo odsek za to propadel.
n V Sp. Idriji je blagoslovil novo šolsko poslopje dne 20. t. m. gosp. dekan Arko. Poslopje je čedno, a bo kmalu premajhno.
n Otroški vrtec je bil odprt v Idriji v hiši gosp. vodje Vogelnika.
n Prekratke so bile počitnice nekemu tu-kajšujemu učitelju. Tako se je malo okrepil v teh mesecih, da si še v začetku šole ne upa v cerkev, ker mu baje škoduje zrak.
n Potlačilo ie 19. t. m. v jami nekega rudarja. Sedla ie nanj »šala«.
n Veselico je priredila »Kat .del. družba« dne 27. sept. v pivarni.
u Iz Zirov. Sami odlični gostje nas obisku- </ jejo v Zireh. V sredo, dne 16. t. m., je prišel gosD. deželni odbornik dr. Evgsn Lampe v spremstvu gosp. nadinženirja in državnih poslancev dr. Žitnika in Gostinčarja ter deželnega poslanca gospoda Lavrenčiča ogledat si pn.jecirani vodovod na Dobračevi ter izpeljavo ceste skozi Soro po Brekovcah. V gostilni na Dobračevi se ie zbralo lepo število
naših mož. ki so eg. poslancem povedali svoje želje in težnje. Dobračevski vodovod je za-gotcvljen in cesta skozi Soro se bo pričela v najkiaišem času graditi. Tako delajo naši poslanci. ki za ljudstvo nimajo samo besed, ampak tudi delavne roke.
Iz raznib krajev Notranjske
11 Iz Matenievasi. Satansko hudoben ali skrajno zabit mora biti človek, ki je poslal v »Slov. Narod« z dne 19. sept. 1908., št. 217., notico: »Neveljaven testament«. — Govori o neveljavnosti testamenta, pa niti ne vč ne, kaj testament obsega, ali če mu je to znano, pa naravnost laže. Trdi namreč, da je imel pokojni »premožen kmet« »starše in brate« in da se je na te le pičlo spomnil, cerkvi pa je zapustil, čujte — 4000 kron, reci štiri tisoč kron. Remžkar (?) je obračal, sorodniki so pa obrnili (ker so baje vložili tožbo zoper testament). To so same neresnice in podla zavijanja! Umri: Ivan Cimerman je imel stariše. kakor jih pač ima vsak človek, a ti so mu že pred več kot 12 leti umrli. Imel je tudi enega brata: Štefana, ki je pa odšel v večnost že leta 1899. Povsod gleda ven laž, kakor ježu bodice! Rečeni pokojnik je zapustil tudi lepili 4000 K. a ne cerkvi sv. Ivana v last, s katero bi smela v svoje namene razpolagati, marveč to denarno svoto je odmeril za ustanovljene sv. maše. ki naj bi se brale v prid njegovih mrtvih starišev in sorodnikov in za mrtvo njegovo ženo in za njega samega. Ali ni to naj- j plemenitejši namen, ki ga je imel ranjki s to zapuščino? Njegova poslednja odredba najjasneje kaže. da je imel zamrli Ivan Cimerman kakor poprej tako tudi za časa svoje oporoke trezen, prevdaren razum in ljubeče srce, kakršne lastnosti bi želeli tudi lažnjivo-hudob-nemu piscu »Narodove« objave. Ali ni smei zapustnik kot postaven gosjx>dar svojega premoženja s tem v oporoki odločevati po svoji najboljši razsodnosti in neovirani volji? G. Remžkar (?) ni nič »obračal«, ker prvič to pri testamentu ni dopustno, drugič je pa že pokojnik sam zadosti krepko obrnil, tako, da če ima pravica še kaj veljave, mora obstati pri pravilno in jasno izrečeni poslednji volji Ivana Cimerman. katerega so v življenju in bolezni najmanj poznali tisti, ki hočejo sedaj pr^ko najresneje volje ranjkega s »tožbo, katere uspeh bo za sorodnike gotovo ugoden« (tako piše »Narod«), priti do jednakih deležev z drugimi, katerih se je zapustnik že iz hvaležnosti malo bolj spomnil. — Dopisnik piše tudi nekaj o »kimovcih«. Prepričani smo, da bi imel ravno on sani in ljudje njegove vrste najrajši čim več kimovcev na svoji strani. Sicer pa: Sram ga bodi! Resnici čast!
n Pozor pred zavarovalnimi agenti! Ker naša slovenska, poštena »Vzajemna zavarovalnica« vrlo napreduje in uživa velik ugled med našim ljudstvom, ker je cena in poštena, zato pa lovijo agenti raznih čifutskih zavarovalnic na razne načine naše ljudi, da se pri njih zavarujejo. Neki gospod je nekje na Notranjskem kupil hišo. Zavarovana je bila preje pri neki tuji zavarovalnici. Ker preneha vsaka pogodba, ako dobi nov lastnik v j>osest zavarovano stvar, zato je prišel agent k temu gospodu, ki je hišo kupil, in ga prevaril, da se je nevede za novih deset let zavaroval. Pomolil je temu gospodu zavarovalno polo, rekoč mu, naj se podpiše na polico, kjer je zavarovalna pogodba prejšnjega lastnika, češ, če bi bila hiša v tem času, da se napravi nova pogodba, pogorela, bi dobil zavarovalnino prejšnji lastnik. Tako je agent vjel in prevaril tega gospoda, da se je za deset let pri njem zavaroval. — Liberalna in »neodvisna« poštenost! — Vse može-posestnike opozarjamo, da ne delajo nikakih pogodb s tujimi agenti.
Kdor ima kai opravka z zavarovanjem, nai se obrne do gospoda Miha Dovgana v Kose-zih, ta t Titi bode že uredil in mu svetoval, ka-I ko se ima ravnati, nikar pa naj nihče ne podpisnic kakih polic, da ga ne vjamejo.
n Prodaja naših vžigalic v reški dolini vrlo napreduje. Gospodarsko društvo je že spravilo v promet sedem zabojev ali 35.000 škatljic! V zalogi jih pa ima šele od 1. maja! Pripomnimo pa, da jih rabi komaj polovica doline, kaj bi pa bilo, če bi jih vsi! Vendar 1 jih ljudje pridno zahtevajo: »Tistih dajte, ki jih »Domoljub« priporoča«. Da bi se naši Ijud-j je tudi dosledno ravnali po vsem, kar jim »Dr moljub« priporoča, pa ne kupovali pri liberalnih trgovcih, pa bi bilo še mnogo boljše v vsakem oziru. — Nekaj liberalcev v Bistrici zabav lja, da ne bodo kupovali naših vžiga I lic, ker jih izdeluje nemška tovarna. Pripotn-i iiimo, da slovenska tovarna ne dela nobenih, ker slovenske tovarne šc ni! Tudi Cirilove dela nemška tovarna!
Iz raznih krajev.
Sv. Ivan pri Trstu. V nedeljo, dne ft. sept. odkriii so spominsko ploščo v spomin stoletnice na hiši slovenskega pisatelja in zgodovinarja tržaškega, Josipa Godiua Vrdelskega. Napis na plošči se glasi : »V tej hiši se je roJil dne 20. marca 1008. Josip Godina Vrdelski, pisatelj slovenski in zgodovinar tržaški. Postavili ob stoletnici rojstva tržaški Slovenci«. Slavnost se ie vršila povsem liberalno in tega ne moremo odobravati. Slavnostni govor je imel akademik Mirk. Potem je bila veselica s plesom. Skrajno nesramno je. da se s plesom časti spomin pokojnikov. — Pokojni Godina je bil eden prvih buditeljev tržaških Slovencev, izdajal je dva časnika, in sicer: »Ilirski Pri-trorjan« in »Tržaški Ljudomil«. Spisal je tudi «Zgodovino Trsta in okolice« ter svoj življenjepis. Dalje veliko koristnih gospodarskih knjig. Izkazal se je vernega Slovenca s tem, da je dal na svoje stroške prnoviti svetoivan-sko cerkev. — Slava njegovemu spominu!
Revmatična
Dobro zavrvnil. Grmkov Matija je bil v Ljubljani in je videl gručo ljudi pred frančiškanskim mostom. »Kaj imajo ljudje tam, da jih je toliko skupaj?« vpraša mimoidočega gospoda. »Krava je izlegla jajce,« ga podraži gospod. »Iz katerega se gotovo izleže tak vol. kot ste vi,« mu io zabrusi Matija.
Primae A) sredstvo h zdrave inbolne otroke kakorhidi za bolnem želoda. Obvaruje in odstranjuje otročjo drisko io Munirai fa Knjižica: Otroška hranitev zastonj pri NESTLE Dunaj I. Biberslrasse 11.
Steckenpferd-Ii Uno-mlečno-milo
NajmilajAa mil« ia ko*«. u«lr«*b;a «nòna i	onil
Premalo jih je. Gospa: »Kaj, gospod. Vi hočete svoje zasebno poučevanje ustaviti?«
—	Učitelj: »Da, ker ie premalo poslušalcev!«
—	Gospa: »Saj ste vendar rekli, da so se i>o-slušalci podvojili«. — Učitelj: »Seveda. Poprej je bil eden, sedaj sta pa dva«.
Deklice in dečki!
se razvijajo krepki in močni in 7gube vse slabo ti, če jim poskrbite potrebno posebno
hrano v obliki
2250
Scottove emulzije
najboljše okrevajalno sredstvo, ki se je v 32 let li od zdravnikov kakor tudi od babic najtopleje priporočalo.
Scottova emulzija
je sladka kakor Crème -in lažje prebavljiva kakor mleko.
znamko - ri- cena originalne steklenice
Pristna le s to
bičem — garancijskim /nakom Scot-tovega ravnanja.
2 K 50 vin.
Dobi se v vseh lekarnah.
ŽITNE CENE.
Cene veljajo za prodajo blaga od strani kmetovalcev.
Za 100 iklogramov.
Ljubljana, 29. septembra.
Pšenica, domača .......22.50
Rž ............18—
Oves ............17.50
Ajda, črna..........20.50
Ajda, siva...........20.—
Proso, rumeno.........16.—
Proso, belo..........17.—
Ječmen ......< ... . 17.—
Fižol, koks, novi........30. —
Fižol, mandalon, novi......28.—
Fižol, ribenčan.........27.—
Vrtnarski pomočnik in učenec
se takoj sprejme pri I. Wider, vrtnar. Ljubljana.
2129 3-1
- Kdor hoče pristni nanoiki -
et» mir let"»
obrne naj se na zalogo nanoftkaga sira v
Vipavi. Podružnica Frano Skapin. Prodaja se 382 na debelo in na drobno.	1—1
Zovžllte
vsak dan likerski kozarček dr. HommeUa Haematogen neposredno pred kosilom I Dobili boste slast do jedi, živčevje se Vam ojači utrujenost izgine in naglo se povrne telesni počutek. Zahtevajte pa izrečno pristni dp. Rommel • ov Haematogen in zavrnite ponarejanja I	1953 26— I
Izjava.
2394 1-1
V	»Slovenskem Narodu" od 21. septembra 1908 je omenjeno v notici „Kakšne pomočnike imajo naši nemški trgovci", da sta najina trgovska pomočnika, Küher in Mascek, demonstrirala proti Slovencem. Po najinih informacijah se je samo trgovski pomočnik Küher res tako daleč izpozabil, da je žalil narodni čut slovenskega občinstva. Ta trgovski pomočnik je moral včeraj, ko sva izvedela o njegovem žalostnem postopanju, — zapustiti najino službo. Tako se utegne zgoditi vsakemu najinemu sotrudniku, ki bi se ne vklanjal najini odločni volji, ohraniti najino firmo „Schneider & Verov-šek" prej ko slej slovansko.
Cenjeno občinstvo bodi overjeno, da se je gori označeno, obžalovanja vredno dejstvo zgodilo brez najine vednosti in volje in da imajo tudi tisti inorodni najini uslužbenci, ki jih radi pomanjkanja domačih moči vpričo velikemu v najini trgovini po trebnemu številu morava imtti, strog nalog, tako postopati, kakor zahteva značaj slovenske trgovske firme.	2394 l—l Zajedno sva nakazala za ranjene žrtve nedeljskega večera znesek 100 K, da tudi na ta način nekoliko opereva nepremišljeni čin bivšega najinega uslužbenca.
V	Ljubljani, 25. septembra 1908.
Schneider & Verovšek
kot družabnika firme.
Priznana dobra delavnica sz
IZDELOVANJE OBLEK
p« mari kakor tudi vseh uniform po najnovejšem 1760	kroju.	«
Priznano »olidno blago in zmerne cene. Dobro blago v zalogi kakor tudi vzorci v največji izberi.
V obilna cenjena naročila se priporočam vele-spoštovanjem
Leopold Rajmer, krojaiki mojster, Metlika.
100.000 pooblanih butare
= zobotrebec s
ae odkupi naenkrat. Kdor jih ima v zalogi naj se pismeno izglasi v Ljubljano na upravništvo .Slovenca«, in naj poSlje natančen svoj naslov, in potem se bode z dotičnim trgovcem pismeno dogovorilo. 2366 1- 1	______
Hvnrllo!
sredstvo »lovil 'n pri tisočerih rodbin.h preizkuien
mrup Pojil«»™«
tekoč - v praških In doz.h - «I » obrne "p^fflii prof. Girolamo Pagliano v Florencl, VI« K«nao (Odd. 220.) Priznani« In prospekti ««toni In fir«.f J
nem i«»lop»tvu tvrdka prof Girolamo Kaguano .
Herzig, Duna], 1X.|4. L0bllchg..se 4 (Odd. «0.)
Naok O.brauok
Milijoni gospod, i d dam
rabijo ,Feeolin'
Vprašajte sv,.jega zdrivnika, ni li ,Fetolln* najboljše ko-smetitno sred.Ivo za koto, lase in «obet Še tako malo čist obraz In ie grše roke postaneio takoj arlstokratlčno line in lične z uporabo ,Fee-ollna'. - .Feeolln' je iz 42 naiplemenitejših in svetih zeliti prirejeno angleško milo. Jamčimo, da po vporabi .Fee-ollna' brez sledu Izginejo viakl izrastki In gube, ogrel, rdečica Itd. feeolln' je najboljše sredstvo za čiščenje las in njih ohra-njenje, preprečuje izpadanje las, plešo in bolezni v glavi. Zaveiemo ae povrniti denar, če bi kdo ne bil popolnoma zadovoli.n s ,Fee-ollnom'. Cena kosu K I, 3 kosi K 2 50, 6 kosov K 4. 12 kosov K 7 Pošilja M FEITH nasi. Duna), Marlahllferstrasse št. 45t dobiva se tudi v mnogih drogerljah, parfumerijah in lekarnah monarhije 2176 4-1
Pufcke!
Lancaster .	od K	26—
Flobert|)uike	. ,	8 50
Pištole . .	. .	>50
Samokre I .	» •
Popraveceno.Hustrovani
cenik franko. 2370
F Dušek. Opočno 123, Čechy.
Hočete li fini rum?
tedaj naročite 1 stekl. Ia. Jam. rum-esence za lahkotno samoizdel 5. litr najiin Jamaika-ruma 1 K 20 h. — 1 stekl. liker-esen-ce za samoizdel vsake vrste 3 lit. najfin. liker, kot: alaš-kreme, altvater, šar-treze, magador, karlovar, kislec, sep. kralj. Kaiser-birn. esenca K1-20.3 stekl. le 3 K. pošilja posamno stekl. le proti naprej vposl. denar, (tudi v znamkah) 3 steklenice tudi po povzetju frank, na vsako poŠto z nat. vporabn, navodilom	2054 17-1 Hitschmann-Essenz-Erzeugung Humpo-letz 61 Češko.
Tisoči priznalnic !
50 mark
teden, plače
ali 50-60% provizije dobi vsak, ki prevzame zastopstvo mojih okov in blaga Iz aluminija. — Tudi kot stranski zastuiek Izurjenost v stroki ni potrebna. Vzorci zastonj in Iranko. Dopisuje se nemški Rudolf Klöckner. Erbach : od Weiterwaid. 1—I
„ČAS"
znanstvena revija, izhaja 10 krat v letu in «tane po 5 K na lelo. Naročnino prejema apravniitvo v Ljubljani.
aoAstaanBMCD
Josip Janko
urar v Kamniku
Velika ulica, priporoča veliko zalogo žepnihin stenskih ur, budil-nic, verižic, prstanov, uhanov, brošev, kakor tudi vsakovrstnih očal po zelo nizki ceni. Popravila, tudi najtežavnejša, zvršim vestno pod poroštvom.
2411 1-1
CCKMSUKWO
Čudita ae!
4 pare čevljev za T k'aa
Vsled nakupa velike zaloge čevljev te prodaja le kratek caa po čudovito nizki ceni. 2 para čevljev za gospode In 2 para dam-sklh na trak z močnimi podplati, močno okovani, z izredno lino usnjatopeto. zeloeleg., najn.fas., močni Velikost v cm. Vsi i pari le 7 K. Pollila po povzetju. Zamena dovoljena, tudi denar nazaj
■.Kaufler, KrakovlOD.
IzurlenI agenti
se iščejo v vseh krajih za obisk zasebnikov Dobra In trajna služba. Visoka provizija eventuel. stalna
plača. Ponudbe na: W. W esmaier, H u, tpos'I. 1865 München I. 10-4
Na prodaj je
lepo posestvo:
7 minut oddaljeno od Tiebnjega, z njivami, travniki in gozdi. Tudi se proda živina, žito In vse premično blago. Cena 20.000 K. Več se izve pri posestniku Štepio Francetu v Prudofu pri Trebnjem
na Dolenjskem.	2263 3 -2
Josip Polak
Ljubljana, Sv. Petra cesta
_poleg .HOTEL LLOYD*._
Trgovina
rita na debelo in drobno. Založena popolnoma s svežim blagom pod nizkimi cenami. Ekeport doma&ega brinjevca, hru-
iovca in jagodovoa. Prodaja semenskega fižola pravega ribničana. 282 12—3
Otvoritev
nov
grad Rüdersdorf
_ blizu Fürstenfelda na Štajarskem
se vrši najkasneje dne 10. oktobra. Prijave za bolnike se sprejemajo že sedaj, Interesentje naj se obrnejo naravnost na S oskrbovalište v gradu Ruders-" dori pri FUrstenfeldu na Štajarskem.
iÄt:! Lastna glavnica K 354.645-15. j MM
•	immmrn * + *mmmmmmmmmm**mm.mm2
1 Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje. : Kongresni trg štev. 2, I. nadstr., od novembra 1908 naprej v lastnem domu, Miklošičeva cesta štev. 6
(za frančiškansko cerkvijo).
Ljudska posojilnica
.. — . i____t__I___. Jkt + t. i.Ln rl.
2379
Sedaj
sprejema hranilne vloge vsak de lavnik od 8. ure zjutraj do I. ure popoldan ter jih obrestuje po
brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
Stanje i log 30. janija 1908: K 14,225.912 ». - Denarni promet v leta 1907: K é4,812*03-92.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot golov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo, n ramine '"I" ^ na|a^je p'o poStj so poStno hrrani|ne položnice na razpolago.
Dr. Ivan Šuilerilt,
predsednik.
V Ljubljani, dne 30. junija 1908. Odborniki:
Josip Slika, stolni kanonik podpredsednik.
sn ffssrs* « ust äk ÄÄ^Ä^tSstwtS®

Dunafskej esenske modne specialitete |
Wiener Volkswarenhaus
Dunaj Vili. Aiserstrasse 63.	2395 2-1
Trgovsko sodno protokollrana tvrdka, ustanovljena leta 1892.
Naslikane novosti dn najfinejše izpeljave v zalogi. Vsak komad po nu-rl po isti ceni najskrbneje izvrSen Razpošilja natančno po puitnem povaetju
Prilika
Velour - flanelasta
nočna suknja, izredno umerjena z všivom in čipkami garnir.. zajamčeno perilna K I I'80.
Specialni oddelek za turiste
Obleka iz iodna /a turiste iz dobrega, neftremočlji-vega Iodna. solidno delo
K 17-55. i
Dein) plašč iz Iodna 110 cm doltf, nepremočljiv
IlucmuoiK. ntprcnniLijiv,
za gospode in jame. v vseh Umerjena jopica za jesen barvah K 9-80. s svj|en0 paso obrobljena Krilo Iz Iodna	IT |3'80.
lepo, lep kroj. vse barve
K 5*90. ; &
Angleški paletot, izredno trpežno K 9-80.
:: Potrdilo::
v vrednosti K 3*—.
Od 1. oktobra do 1. decembra 1908 se sprejme to le potrdilo w «rednosti K 3 — pri pismenih naročilih v najmanjšem znesku K 30'—, ki naj se pošlje naprej. Poleg tega prejme vsak — naročnik še koledar brezplačno.
Max Böhnel, 2409
Dunaj IV., Hargoretenstrosse it. 2719. Zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
Zahtevajte glavni cenik s 5000 slikami zastonj in pofttnint prosto.
	1
« >t/3	o (N
3 S	
D. s	C O
a. 3	t/>
g .	N O
•Ol	"J Jc
	N
Uj	C
>0)1	'E o
■ a	(J
K 5	o»
	s N
I«£e se mlin
v najem in nekoliko svetd zraven. Naslov pove upravništvo,Domoljuba'. 2295 3-1
- .v - --A; - >w ■	--iS" -	"rS" '
očem
denarja!
Oddelek za otroke:
Gerstlove specialnosti:
1 jesenski površnik K -4" — 1 Derby■• površnik K 28 1 modna obleka . K 28 — 1 obleka i/ kamgarna K 30 1 modne hlače K 7 5» 1 hlače iz kamgarna K 9 50
Kožuhi za mesto, kožuhi /a služabnike po vseh cenah -vrne denar.
Karol M & sinoul,
metati skozi okno in kupim pri
Gerstlu!
48 80
obleka za gospode obstoječa iz 1 (ierstl-p vrinik « najn.v moda i Oerstl-obleka (komplet I Oerstl hlače (posebe) 1 (ierstl-telovnik (modni, fantaz blago . — Najnovejša t i ona. vsaka velikost, vse skupaj K 4* 80
I obleka za šolo K 7 -I matroz- kostum . K 7 50 1 obleka za ml deničeK H'— 1 jopica za brod . K 9 — 1 pelerina . . K 7* -j l paletot za otroke
podložen ... K triov in gosposki , kakor tudi Športne ohleke, obleke /a turiste in Natančna i/vršila po povzetju na deielo /a ncugijajoCc se — Navodila za mero ali ilustrovani cenik zastonj.
kr. srb dvorni založnik
Duna], XV. Il
Pazite natančno na
ime in naslov.
IVI «ria hilf er strasse 136.
OerMl nima podružnice

Zaluzije
v vseh barvah, s platnenimi trakovi ali verižico, Irwnlro-lett od enostavne do najfinejše vrste, zaitorl Iz gradta s samo-navijalcem, Isti po ameriškem zislemu aii z gubami, le v najboljši kakovosti, odda|a
Ernst Geyer
llrtiuiiiaVf Češko Vzorci In ceniki zastonj in Iranko. Izurjeni in zgovorni njenti se sprejmi» proti najvišji proviziji.
M6 5-1
MBMMBBt****
Odlikovano. Ustanovljeno 1870 Vse vrste lovskih pušlt, dvocevk, rlsanlc, tro-cevk, samokresov, se ku
pl najceneje z najvišjim poroštvom naravnost od to-1289 varne orožja 52 12
Anton Sodia,
Borovlje, Koroško. Bogato Ilustrirani ceniki za?tonj In Iranko.
v.ižnta t
Zastonj pošiljam cenik
šivalnih strojev in koles iz kojega si naročite nov, dober in lep šivalni stroj že od 38 kron naprej :::
Lorenc Rebolj
1805 9_Glavni trg v Kranju.
v Ameriko in Kanado
>iajzložnejša najcenejša Ir najvarnejša
Cunard Line ^
Bližnji odhod iz domače luke
Trsta i Slavonija 13. oktobra, Panonia 27. oktobra,
Carpatia 10. novembra 1908 Is LIverpola: Lusitanija, (najboljši, največji in najlepši parnik svetal, 3/10., 24,10. Mavreta-nlja 10/10
Po|asnila in vožne kartepri Andrej Odlasek,Ljnb-Hana. Slomškove ul 25. blizu cerkve Srra lezusovega.
Naprod j je več rodovitnih večjih in manjših nncActoif v ™jlepših krajih slov.
posesiev Koro*ke.
Obenem sta naprodaj tudi dve dobro idoči nficliln! s Poscstv' ,er vsemi premični nami in živino. Cene posestev so jako nizke. 1707 11 Cenjeni kupci naj se blagovolijo obračati na Fr. Kamnikarja — Celovec, Victringor-strasse I, a.	__
g: Domačija ^
obstoječa iz hiše in drugih potrebnih gospodarskih poslopij (vse v dobrem stanu), dalje njive, travniki, gozd in 3 vinogradi, se prodajo iz proste roke. Hiša je na lepem prostoru ob cesti in jako ugodna prilika za gostilno in kupčijo. Cena 16.n0_0 K. Več se izve pri posestniku Francetu Erjavec v Tihaboju pri Sv. Križu poleg Litije 2330 2-1
Trakulja
se odstrani brez bolečin naglo in gotovo « CuO-praškl lekarja Vertes a.
Preizkušeno te nebrojnokrat. ter ima prednost pred vsemi drugimi sredstvi proti tra-kulji, da bolnika prav nič ne muči in ne slabi ter se mu ne pokvari želodec, kar se zgodi skoro pri vsakem
--—	enakem sredstvu, marveč p"-
spešl nasprotno prebavo, krepi želodec In niti tedaj ne škoduje, ako ni trakulje. Trakulia se odstrani z glavo vred v razpadi.m stanju, torej ni več mogoč zpetni razvoi '"kulte.
Na čem .poznamo, da ima kdotrakulo?-Po tem, da povzroča bolniku mnogotere '«""''v 'l. f i' krče v želodcu zoženie v tcl.su, bolniku se dozdeva, da se mu lot Hopčlč vzd'gava proti vratu, čut.zavljrneln stiskanje v spod delu telesa, vrtoglavost, p .mani-»nje ie a
meniaiì se z l.^oto, u.ru|enost delomržno,| .h rie (d
kot zunanji zna-i naj se omenijo: m"dr| ok.bani vrog oči, Izredno bela očesna »oža, bledo oblič|e shusan|e napihnjeno telo. Pri naročilu naj sc pove starost bolni'ov» I doz. CuO-praš ov proti naprej vposlatvi znes a K 10. Iranko se doblv. pri L. Verte, u lesarna pri ori", l.ugos št. 797, Banat.	2344 4-1
bialaaa postelj«
Ia Kila)« Nel} j
P«,«I|»K.*>
MM
^B^ErW tobr.airsi
"NUpi^ >|<m. É«».
ale. »II bla-■MB »Ia», im o» «•Iga t It «■ Unk» R ir-, K n -, K li la K II-- I Mit» «elf», ito» Uroka K l*-—, K it--, K ir-, K >1'—. Zfl.ralk «0 eni d.i., Ia cm Hrti K !•-, K I SO Ta M t-—, M ca dati, TO rn ilr»k K 4 SO In K S to. (itfelulen ta« pe kakršnikoli drugI otri. I-delnl modrocl ta iim» ta I p«. •ItJI* K 27" , bollii K M--. Polllji ■» poštnin« proite ne povzetja od K 10 — n»pr»|. Z». aie»|» »II n»z»| •< vzam» proti povrnitvi potnih stroškov.
Beatdlkt Sacbssl, Libai HO
•fi rissa ■» Ciltu.
Odvetnik d f. Anton Švigelj
uljudno naznanja, da je
2228
3-2
i otuorll svojo oduetnlSVo pisarno
v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22
(v poprejšnjih prostorih „Zadružne zveze").
mmwmmmm>m®mmmmmm
Iščemo nevest
ki si žele nabaviti opremo. Tudi razno blago /a dom kupite najboljše v tkalnici bratov Krejcar Dob uSka, št. 9103 Češko Prepričajte se in napravite majhen poskus, šest kosov r|uh, I. ma 15 » 200 cm velik K i5 40 fr. Vzorci bar-henta, cefirja in vseh vrst platnenega in bombažastega blaga franko.
2055 5
Za bolne! Za trpeče! Za zdrave!
Proti šc tako trdovratnim in zastarelim slučajem: revme, trganja, živčnih bolezni, glavo-in zo bo bo I a, bolečin v hrbtu in kitah, bodljajev, trganja po udih, bolečin v nogah, oteklin, hvali se v obče zajamčeni, na mnogih klinikah praktično preizkušeni, od blizu 1000 zdravnikov priporočeni takoj 2251	bolečine lajšajoči 16-1
Patentovan v vseh državah. Mnogkrat premovan Nedosežen po zdravilnem učinku! Uspeh iznenaden! Nad 3(30 zahvalnic. F.dina razpošiljalnica in tovarna: kemični laboratorij lekarja S. Edelmann-a v Boho-rodezany (via Lemberg) oddelek 26.
Franko se pošilia od S steklenic nadilje proti vposlatvi t>K »Ii po tovzet.u za 20h več, IU stekl franko OK, 25 «teki. Iranko 23 K.
Budilka z zvonilom
K 6-50 "
z bitno opremo liki zvonu.
1 kakovost, 3 uteži, bije pol in cele ure, budi z glasnim zvonccm, s ponoči svetečim steklenim clfernikom, v lepo poliranem okroglem okviru, 30 cm premer
K 6-50.
3 letno jamstvo. - Razpošilja po povzetju
Mohs Böhne!
1 >111111 j J v7..
Margaretenstr. 27/19.
Cenik s 50 0 slikami zastonj In franko.
Proda se
hišami
v Št. Vidu na Dolenjskem, pripravna za vsako obrt ali kakega upokojenca, stoječa iz treh velikih in 2 malih sob, 2 kuhinj in 2 kleti vse v najlepšem stanu, zraven lep sadni vrt, tik katerega teče voda. — Natančneje se izve pri lastniku v Št. Vidu na Dolenjskem št. 16._ 2406 1
Cerkvenik. oženjen. išče službe pri kaki farni ali tudi podružni cerkvi. Nastopi lahko takoj. Naslov: Janez Terdina v Preddvoru p. Tupaliče.
2339 3 1
DENAR
sam ne napravi človeka srečnega,ampak zdravje Kaj koristijo človeku milijoni, če se zraven čuti bolnega slabega,žalostnega; Komur ni pripu-ščeno se veseliti zlatega zdravja katerega mučijo ladležne in dolgotrajne bolezni kakor ner-voznoat, nevrastenia, bolečine v glavi in v hrbtu, težkoče v želodcu in črevesju, potrtost in vsakovrstne oslabelosti, ta naj poskusi od najuglednejših tu- in inozemskih
^___ ^ zdravnikov priznani
elektnCni teTesni'"aparat „Elektro - Vita«<zer" avstr. p. 23.912 o.g. 31.972 n.d.p. 181.785. s katerim se vsakdo lahko sam brez tuje pomoči elektnzira. Kdor se zanima za znameniti način zdravlienja, naj dopošlje spodajšnji kupon s polnim imenom in naslovom, na kar pošljemo 64 strani broječo ilustrovano
knjigo zastonj
I
.Abhandlung über moderne Elektro-Therapie'.
Elektro-terapevtlška ordinacija, Dunaj I, a/1, I. nadstr.
i
i
Kupon za brezplačno knjigo.
Na	27 /IX. 1908.
elektr oterapevtičko
ordinacijo na Dunaju,
Schwangasse 1, 1 tk. I. nadstr.
Prostra polljttc mi knjigo „Ein« Abhandlung ührr modernu Elektro-Tht- -rupie" gratis in franko pod zaprto kuverto. S
Ime : Nas'ov :
5000ur zastonj
Cenik pollimi brezplaci
vsakomur
no In.pott prollo.
Kron
Roik. pil. ! -■r«br. roak. 6'— telez . V -arebr. dvo|. plaič. . 8 —
Kron ur&znibal. 7'—
zbitj.n IV. « —
i budilko 10 — z godbo . i2-—
Izvirna Omega, Schaffhauaen, Glashütte, Hello»,
Amalia, c. kr prelzk od K 13, kakor tudi zlatnina In •rcbrnlna po izv.tov cenah. 3letno Jamstvo Zamena ali denar nazaj.
IV., Margaretcnetr. 27 76, v Ianni biii.	::
Zapriseieni cenilec in veičak — Največja in na|atarejta tvrdka. — Uatanovlleno R40 — 500C slik v katalogu ■:	zastonj In Iranko.	::
Mox Böhnel, Dunaj
Sprejme se takoj
v
ki ima zadostno šolsko naobrazbo, in je poštenega rodu ter ima veselje do trgovine, pri tvrdki Sla-voja Jenko dediói, trgovina z mešanim blagom v Podgradu, Istra.	2326 2—1
2328 Seno in slama 21
stisnjeno v bale, najboljše blago. ponudijo v množini po 200 stotov EwcldTr.ppert &.Co Stett n, Nemčija.
M^MvtjCmi kit Q03ia OC zgrajenimi »di^n^mi parniVj
iM^jeostopfliH: fr.Ccunig, j i ubij aria j^io^i» uiicc4lv 28
■	« jfJ^tM TU^I ponedele^.tortHbtednu. •
ßrazay
Francovo-žganje
je nad 40 let preizkušeno domače sredstvo, posebno proti migreni, in-fluenci, trganju, revma-tizmu, krepi oči, služi za izpiranje grla. Neprimerno izboren za masažo, najboljše preizkušen za :: ohranitev las :: Dobi se povsod, kjer ne,
naj se obrne na Brazay, Dunaj, 111/2 :: Löwengasse 2 a. ::
Zobotehnični atelje
Oton Seydl
v Rossuvi hiši nad prodajalno v Kranju Sprejemne ure vsako nedeljo in Dorcdeljek od 8 dopoldne do 5 popoldne.	2 '»6 10-1
r
M


Kje se dobe najboljši poljedelski stroji, kakor mlatilaice, gepeljni, čistilnice, preèe za sadje i. t d.?
1703	Edino le pri:

26 a
FR. STUPICA
v Ljubljani, Mar. Terezije cesta Ate«. I., Valvazorjev trg štev. 6.
In zakaj: zato, ker so dotični stroji: iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povsod jako priljubljeni. Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih potrebščin, portland-cementa, traverz, železniških šin in druge različne ieleznine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic


naročite cenik ar
zlatnina in «rekrnine,
ki ga pošljem zastonj In po-1370 itnine prosto. 26 17
Vali'«a zaloga ur, samo
švicarskega Izdelka. Vsaka ura je natančno preizkušena in se jamči. — Ne naročajte ur od tujib židovskih tvrdk, ampak obrnite le na tvrdko
FR. P. ZAJEC,
urar in edini zae <>pnlk tvicarske to. varne ur. — IJubUana, star. trg J«
Priložnostni nakupi
Nnmesto K 20' , samo K 3'0 (30 000 komadov prodanih) Itane lepa „Gloria" srebrna s plombo 36urna anker-remontolrna itpna ura,
prima kolesie z lepim vlavlr okrovjem s stk kazalcem in lepo pozlae ali posrebr vernico z obeskom, natančno Idoča zs samo K 3*50 Dalje ponu|am pozlačeno, 36urno ivele »rima hrlcarako kolesje) remont, uro z lepo pozlačeno veriiico za lamo K 5—. — z" »"ko ar0 triletno pismeno jamstvo. Po povzetju pollila :
Izvoz ur KOHANE, Krakov St. 48.
Ks nmita'sJofe denar aaraj - «.ogl so aaroflll po dsakrst.
b
tätUnÜki -v i^lmmAo Xaten itrlifo *\oòfx>, po omj' in msnasljiiHr potovali na/ a* obrnejo
nSimon^àOrtetelx^
v Jt/ubfruU ytblvòvcrsk* utic+20.
Istotam sprejemajo se dobri in zanesljivi zastopniki.


Sirolirt
Radi 1 zbornega okusa ga tudi otrod radi nžJrajo.
f' : ; x isfcjS&mt
s Pri pljučnih boleznih, katarih, oslovskem kašlju, škrofulozi, influeuci
preOtosjeto Statila „Itebe" itevi tal trttat.rfl to rfroslkl. li ratta IzkeUiaJa trt tor M^iijl rHHutt Meta.
Ker m ponujajo manjvredna ponarejanja, zahtevajte rcéno. Iz vii mi zavoj „Roche".
F. Hoffanann-La Rocho A Co.
Basal la Dunaj lil i, Neulinggatte 11. Ilaatr. broftura N. II. • bal
K	• .-.rt, .
»Tloehe
Dobi te na zdravn. predplt v lekarnah k K 4 - steklenica.
inko.
Udalattll odgovora! srtdnlk: Dr Igoacll Žltolk.
T likala .Kslotllka Tlakarsa".