Za poduk in kratek čas. Potovanje r Rim, Neapol in domu. VIII. Od mesta Pesara naprej se železnica suče vedno tik morja tija do Ankone. Prekrasen ti je tukaj razgled ob jasnem vremenu. Male ladjice ribičev in mo5ne barke različne velikosti jadrajo svojo pot po nevarni morski cesti. Železnica vdere mitno Sinigaglie, kjer so bili sedanji papež Pij IX. rojeni 13. maja 1792; in po kratki vožji si na kolodvoru v Ankoni. Bilo. je ob 10 v no5i, ko dosperao. Odpeljamo se v mesto, si poiščemo oštarijo, kjer za drage denarje dobimo pienociš5e. Drugo jutro pred odbodom v Loreto, kolikor je 5as pripustil, pregledamo mesto, ki prijetno leži na hiibu tik jadranskega« morja; broji 46.000 stanovalcev, med njimi je 6000 židov. Mesto Ankona slovi zarad močne trdjave  na morju in suhem. Izpod zelene trate na bregu  strelajo topovi obrnjeni na morsko planjavo. Dežela, mesto in trdnjava je spadaia pod vladarstvo rimskega papeža, a 1. 1860. so vse Pijemontezi v krivicni vojski pograbili. Med starinami zasluži imenovan biti iz marmorja zidan slavolok, 1. 112. po Kristusu od riinskega starešinstva postavljen cesarju Trajanu na zahvalo, da je postavil novo brodarsko zavetje,  ali luko. Kedar pridemo na kolodvor, se za5udim, ko ga vidim; ves je zanemarjen, zamazan, razdrt po dolgem in širokem. Ves 5as potovanja mu nisem našel enakega. Človek misli, da ima pied seboj kako ogersko kolibo. 0 pol deveti uri 7. aprila se podamo proti Loreti. Okolica, po kteri smo se peljali, je uepopisljivo lepa in ljubezniva. Prijazni hribi leže na levo in desno; zdaj tu, zdaj tam gleda v dolino na izbranem kraju sezidano mesto. Viuska trta je razrijala nježne popke, niandeluova drevesa z rudečiui cvetom okinčana so ponosno razgrinjala šibke veje. To krasoto gledaje senjal sem od zemelj- nkega r»ja. Dttma sem zapustil na mestih še do kolena debel sneg in tu se je že vse veselilo pomladaaske krasote. Ob 7» 10. se vlak vstavi; bili smo pod hribom, iz kterega prijazno romarja vabi belo zidovje mesta Loreto. Srce si poželi hitra kriia, da bi brez odloge zamoglo v sv. hišici Matere božje, pred Marijo, ki je prebižalše grešnikov, razlejati pobožna čutila. Pri izstopu u& kolodvom popotnika obsuje z neznaniia kriSaujem celi roj vetturinov ali fiakarjev. Drug od drugega buje upije, drug od drugega za boljšo ceno peljati panuja, z bi5i mabajo in pokajo; skoro bi miBlil, da sroo pvišli med briganta (tolovaje). Da bo uadlegovanja konec, se z enirn, ki je- najhnje pritisk-oval ib upil: soltauto un fianco per tutti, — sanio en frank za vse, pogoaim. Bilo nas je troje, zasedemo omazano in cusravo ko5ijo, vozač pa z bičem potegne po koži mišavih koajev in jim dopovč, da je 5as odriniti, in kakor se ,je dalo tako snjo drdi ali proti mestu. Zanimiva posebnost je tukajšoa obleka moškega spola; nikjer na potovanju nisetn opazil kaj enakega. Čiez drugo oblaeilo nosijo dolgo beloplatueuo srajco brez rokavov, da jib po letu vro5iua piebudo ne »adleguje. Moj potni tovariš se je precej kislo «bžal. Dreguem ga rekoS: židane volje bodi, vsaj sva že raod bregušarji pesničarji! Že v Ankoni smo bili svarjeui, da ne premo v ktero bodi gOKtilnieo. Na Laškem sploh oštarijasi iz svoje bolj lastue ljubezui tujcu na dno inoaoje fegMJo; najbolj slovijo v tej zadevi piebivalci Lorete. Če kakega neskušeuega ptička vjamejo, ga dobro estiižejo. Zdaj te imam, si misli gladovni oštir, za prvo- in zadnjok.at: toiaj ga vleče, kolikor »amore. Kršcanska ljubezen se ve drugaSe uči! Na* vozač postavi kočijo k najbujšeniu oderuhu. Vse trlo se jih je pri vratih obojega spola; marljivo so se nam priklaujali iu hinavsko pozdiavljali, da bi nas pod svoje bude škarje dobili in ostrigli. Komaj se izvijenio sitnej prijaznosti, ter se uaravnost obrnemo proti cerkvi Marije lavretanske. (Nastavek pribod.) Smesničar 13. Gospodar: 0, ti uičvredni blapec, lenub, nisi vieden, da te soluce posije. H1 a p e c: Prav imate, o5e, ravuo zato sem se v senco vlegel.