SP v težavnostnem plezanju 6. in 7. septembra. Komisija za gorske športe je sredi oktobra organizirala plezalni tabor Zasavje, katerega namen je bil spo- znavanje s plezalno disciplino kot sa- mostojno disciplino ali kot trening za zimski alpinizem, plezanje z orodji v zasavskih plezališčih, druženje plezalk in plezalcev, ki jih ta zvrst plezanja navdušuje, ter prenos znanja in izku- šenj na mlajše plezalce. Komisija za turno kolesarstvo (KTK). Člani KTK so bili v zadnjem času zelo dejavni; pripravili so številne novosti na Slovenski turnokolesarski poti (STKP), med drugim je poleti študentska delovna brigada Študent- ske organizacije Univerze v Mariboru markirala STKP med kočo Planinc na Pohorju in Košenjakom na Kozjaku, jeseni pa so začeli označevati STKP med Cerknim in Golaki nad Ajdovšči- no, na Solčavskem in v Smrekovškem pogorju. Planinska založba. Izšel je nov turno- smučarski priročnik Turno smučanje prekaljenega avtorja Toneta Golnarja, ki se s turnim smučanjem ukvarja že 40 let, je vodnik PZS, mednarodni pla- ninski vodnik in alpinistični inštruktor. Priročnik priporočamo v branje prav vsakomur – začetnikom kot osnovna literatura, izkušenim oračem snega pa kot opomnik in osvežitev znanj. Novembra izide knjiga Triglav je naš, novo delo neumornega raziskovalca slovenske planinske zgodovine in našega člana uredniškega odbora Dušana Škodiča. V njem nazorno opisuje dejavnosti SPD in nemških podružnic, v ozadju katerih se kažejo groba nacionalna trenja in zakulisne špekulacije, ki so se prenesle tudi v gore. PZS je povabila na odprtje otroške- ga igrišča pri Planinskem domu pri Gospodični na Gorjancih in poročala o svečanost ob 70-letnem jubileju odprtja slovenske poti na Mangart. 9. festival Brati gore se na pobudo Stalnega sekretariata Alpske kon- vencije vsako leto odvija ob medna- rodnem dnevu gora, 11. decembru. Svoje letošnje dogodke registrajte na spletni strani www.alpconv.org do 30. novembra. Festival European Outdoor Film Tour bo tudi letos v Sloveniji, in sicer v Celju 23. novembra, v Kranju 24. novembra, v Ljubljani 25. novembra in za zaklju- ček ponovno v Kranju 29. novembra. Zdenka Mihelič V SPOMIN Stanko Lodrant (1927–2023) Pojdem tja čez daljne gore, ki nasproti mi bleščijo, ki vrhunci se jim sivi v zarji jutranji zlatijo. (Janko Kersnik) Stanko Lodrant se je rodil leta 1927 na Prevaljah kot drugi v družini z de- setimi otroki. V času Kraljevine Ju- goslavije je zaključil pet razredov osnovne šole na Prevaljah, nižje razrede tedanje osemletne gimna- zije pa v Mariboru. V letih 1941–1945, ko je bila Mežiška dolina priključena nacistični Nemčiji, je bil Stanko dijak višjih razredov gimnazije v Celovcu. Med leti 1946–1950 je študiral kemijo na Univerzi v Ljubljani. Naslednjih polnih štirideset let (1950–1990) je bil Stanko profesor kemije na Gimnaziji Ravne na Koroškem. Obdarjen je bil z mnogimi talenti. Bil je legenda ke- mijskega uma, njegov sloves se je širil daleč čez meje gimnazijskih zidov. Naravoslovec, kemik, citrar, ljubitelj planin, pronicljiv in občutljiv pisec, opazovalec, govorec, motivator …, vse to ga je poosebljalo. Dijaki se ga spominjajo kot prijaznega pedagoga, korektnega, a milega ocenjevalca znanja. Stanko je znal mlade akti- virati, dal jim je priložnost za široko razmišljanje, za povezovanje področij in bogato popotnico v svet znanj, idej, mišljenja, odprtosti, zmožnost širjenja sveta kot dojemanje notranje ne- skončnosti. Ljubezen do gora mu je bila položena že v zibelko. Ob 60. obletnici Planin- skega društva Prevalje (leta 1979) je v Koroškem fužinarju zapisal: "Danes morajo planinska društva najti poti v šole in tam razširjati svoje ideje, ne pa se razburjati, da mladina ne pride k odborniku, ki je določen za mladin- ska vprašanja.'. In tako je Stanko tudi deloval; na gimnaziji je vodil planin- ski krožek, dijake in dijakinje je vodil po planinskih in alpinističnih poteh domačih gora Uršlje, Pece, Raduhe, Olševe, Julijcev in tudi po Balkanu. To so bila nepopisna doživetja. Te poti pa niso bila zgolj družabna potepanja, spremljala jih je učiteljeva poučna, domoljubna in vzgojna namera, da v gore ne hodimo le z nogami, temveč tudi z glavo in srcem. "Ne gre za bitko z goro, gre za bitko s samim seboj in svojimi vrlinami in svojimi slabostmi. Čutiš svet, čutiš Zemljo, Sonce, veter, vse diha in te omamlja. Da doživljaš življenje sámo, hrepeniš po sreči in njenem dosega- nju, da postajaš boljši človek." Stanko Lodrant je bil eden najvidnej- ših članov v planinski organizaciji na Koroškem. V obdobju, ko je bil pred- sednik PD Prevalje (1977–1987), je društvo pripravilo vso potrebno do- kumentacijo za gradnjo prizidka pla- ninskega doma na Uršlji gori, ki je bil v letu 1984 tudi dograjen. Bil je eden izmed sooblikovalcev prevaljskega alpinizma. S svojim vsesplošnim kul- turnim znanjem je deloval z opremo in ilustracijami v almanahih PD Pre- valje, objavljal je v Koroškem fužinarju, Planinskem vestniku, njegove števil- ne lesoreze srečujemo ob planinskih poteh na Uršljo in na Brinjevo goro. Prejel je svečano listino Planinske zveze Slovenije, bronasti, srebrni in zlati častni znak PZS in priznanja PZ Jugoslavije, častni znak Telesnokul- turne skupnosti Ravne na Koroškem in številna priznanja s pedagoškega, čebelarskega in kulturnega področja. Težko je v nekaj vrsticah strniti bogato zapuščino Stanka Lodran- ta, saj zanj na vseh področjih velja Aristotelova misel "Užitek pri delu ustvarja odličnost." Dragomir Benko, PD Prevalje 76