s Ljubljana, 30. januarja 1997 ☆ številka 3 ☆ letnik 56 Kot nam je danes, 15. januarja, povedal predsednik stavkovnega odbora Zlatarne Celje Friderik Kralj, so se delavci tega podjetja danes vrnili na delo. Enotedensko stavko so prekinili, ker se je nadzorni svet odločil za sanacijo Zlatarne in ker so včeraj dobili zamujene plače za november. Stavkovni odbor se bo še naprej pogajal tudi o izpolnitvi drugih zahtev delavcev. Najtežje vprašanje bo plača za december, za katero še ni denarja. Položaj 270 zlatarjev in Zlatarne bo bolj jasen po skupščini delničarjev, ki bo zadnje dni februarja. Ta bo morala potrditi zlasti vsebino sanacijskega programa, ki je zaenkrat še skrivnost. ■BHBHI Si V PODJETJIH BIVŠEGA TAMA POSLUJE 14 NOVIH PODJETIJ S1432 DELAVCI Preberite na 3. strani Predsedstvo ZSSS je ta teden obravnavalo problematiko izhajanja Delavske enotnosti. Kot nam je povedal Rajko Lesjak, sekretar ZSSS, so zadovoljni zlasti z odzivi naročnikov. Številni namreč pravijo, da je vsebina časopisa zelo blizu tistemu, kar sindikalni zaupniki potrebujejo pri svojem delu. Predsedstvo ZSSS je zadovoljno tudi zato, ker je kriza v uredništvu, kijoje povzročil potop bivšega izdajatelja, premagana. Čeprav v časopis piše manj novinarjev, je bolj delavski. V predsedstvu menijo, da se mora v Delavski enotnosti s prispevki ogalašati še več sindikalnih funkcionarjev in tudi strokovnih delavcev. Vsem sindikalistom, ki se spopadajo s težavami pa priporočajo, naj o njih obveščajo naše uredništvo. POJASNILO IN POVABILO BRALCEM V prihodnjih številkah bomo skušali nameniti še več prostora sindikatom dejavnosti. Njihovo delo bo predstavljeno na posbenih straneh, tudi v prilogah. Sindikati dejavnosti niso pokazali velikega navdušenja za ustanovitev nove družbe, ki naj bi izdajala Delavsko enotnost. Ker so dali več pripomb na osnutek družbeniške pogodbe, jo bodo v predsedstvu ZSSS skušali izboljšati in še enkrat ponuditi v razpravo in odločanje. Takrat bo tudi jasno, kdo bodo družbeniki novega podjetja TRI S. V predsedstvu seštevajo plačila faktur za prve tri številke Delavske enotnosti. Plačila bodo pomembno vplivala na odločitev o ustanovitvi podjetja in izhajanje časopisa. Začasni izdajatelji bodo namreč vedeli, koliko imajo stroškov in kako jih bodo pokrivali. Prav zato predsedstvo poziva vse sindikalne zaupnike, bralce in tudi druge člane Svobodnih sindikatov, naj naročijo svoj sindikalni časopis. Vedo namreč, da je pravi način za potrditev nove uredniške politike Delavske enotnosti le naročanje nanjo. Mi v uredništvu pa bomo skušali narediti še več, da bi vsebino časopisa približali delavstvu. Franček Kavčič, v. d. odgovornega urednika Pogajanja počasi napredujejo liv ^ Kot nam j® povedal Gregor Miklič, so predstavniki sindikatov podpisnikov splošne kolek-. n® pogodbe za goSpodarstvo danes uskladili protokol o svojem obnašanju na pogajanjih z delo-stn i- ^roto^°'Je Potret>er> zlasti zato, da ne bi posamezni sindikati zaradi prestižnih hotenj iz-°Pali z zahtevami, ki bi pogajanja oteževala. Pogovor s predsednikom državnega zbora HeE> Jutr' Je predviden (že dvakrat preloženi) pogovor vodstva ZSSS s predsednikom držav-pre Z.bora Janezom Podobnikom. Dušan Semolič in njegovi sodelavci bodo Podobnika skušali .Pričati, naj v program državnega zbora uvrsti tudi novo delovnopravno zakonodajo, ki naj bi cnito izboljšala pravno varnost zaposlenih. Vprašanje za ministra Toneta Ropa Prod • Založba Bonex je ta teden objavila oglas, daje »Nova delovnopravna zakonodaja« že na-dasaaj' Navedla je tudi avtorje knjige. Ministra ze deloToneta Ropa sprašujemo, kako je mogoče, $e]„ 0 2a delavce žgočo problematiko lahko že tržijo, čeprav je sindikati niso mogli niti videti, kaj e Proučiti. F. K. KDO JE Zveza Svobodnih Slovenije Prejšnja sobota je za dobri dve stotniji slovenskih smučarjev minila tudi v znamenju sindikalnih »dirk«: na Kopah nad Slovenj Gradcem so bile prve zimske igre KNG, na Dobovcu nad Trbov- | IjamipajebiložetradicionalnoprvenstvoObmočne | organizacije ZSSS Zasavje. Na »gasilski« sliki | so najboljši zasavski veleslalomisti s »sprem- I stvom«; več o tem, kdo je koga, pa v Sindikal- ° nem zaupniku. | 30. januarja 1997 iEDEMMLV SINDIKATIH Nič nenavadnega Piše: Rajko Lesjak To, kar seje dogajalo, kar se inkar se še bo dogajalo v politiki po volitvah, nekaj tega pa tudi že prej, ni nič nenavadnega. Ravno nasprotno. Nenavadno bi bilo samo to, če bi dobili vlado vseh strank, dobili bi spodnji in zgornji dom parlamenta, vlado narodne enotnosti, dobili bi vlado SZDL. Zakaj pa potem sploh volitve? Nenavadno tudi ni, da gledalci (vodici) te velike igre ne vidijo, kaj se dogaja za kulisami in kdo so prišepetovalci in kaj prišepetujejo. Če je kaj nenavadno, je to, da pač davkoplačevalci vse to plačujejo z davki in da je ta cena za de-mokracjo pač prevelika. Težko je verjeti, da so bili programi strank oziroma programske točke nepremostljiva ovira za oblikovanje vlade narodne enotnosti. Pustimo tudi to idejo narodne enotnosti, ker v to sicer nihče ni verjel, in prav je imel ali so imeli. Zagotovo pa ravno to, ravno te namišljene razlike pridejo prav za javnost, za volilce... Pri teh pogajanjih je šlo za delitev ministrskih stolčkov, šlo je za oblast. To je preprosto treba povedati. Zato tudi so volitve. Ravno tako bi to počela pomladna trojka, če bi imela en glas več, s to razliko, da brez ideje z vlado narodne enotnosti, ker bi bil njihov odgovor preprosto vprašanje: zakaj pa vlada narodne enotnosti? Za tako vlado ne obstaja en sam samcat razlog, in prav bi imeli. Sicer pa do te ideje sploh ne bi prišlo. Tudi trditev, da smo sedaj in da bomo tudi jutri, ko bo izvoljena vlada z minimalno podporo v državnem zboru, volilci razdeljeni na dva pola oziroma levo in desno, se ne izide. Preprosto ne moremo biti, ker programsko in tudi siceršnje obnašanje strank ter njihov pragmatizem daje vedeti, da niti stranke točno ne vedo, ali so na levem ali na desnem polu. In v strankah tudi ni prevelike gneče s članstvom. Za sindikate pa tako in tako ni dobra močna vlada, ker se take ne da stisniti, ne da se je omajati ali morebiti celo vreči, ko gre za socialne, delovnopravne in ekonomske interese delavstva. Praviloma so močne in stabilne vlade za te interese - če sta pravi besedi in ne zlorabljeni - slepe in gluhe. Pred nami pa so za delavstvo pomembne reforme, pomembna zakonodaja, od delovnopravne, pokojninske do zdravstvene, pogajanja o socialnem sporazumu, tudi siceršnje pogajanje z delodajalci itd. Spogledovanje politikov, njihovo leporečenje in njihova pozornost na lasten politični marketing v dnevih, ki so za nami (in bodo zagotovo še naprej), ni nič drugega kot spretno tlakovanje poti do oblasti. In vse to je legitimno, je del demokracije. Ali pa je vse to početje moralno, pošteno, načelno, omikano - to pa pri tem tako in tako nič ne šteje in nič ne velja. Machiavelli pravi: “Nikar ničesar ne povej, celo prijatelju ne, česar ne bi hotel povedati sovražniku, kajti prijatelj lahko kadarkoli postane sovražnik. In nikar ne reci ničesar zoper sovražnika, česar ne bi hotel reči zoper prijatelja, kajti sicer boš nekega dne v težavah. Ko ti sovražnik postane prijatelj, boš v zadregi." Zato so politiki vselej na preži. Čim bolj so izkušeni, tem manj boste našli v njihovih besedah, v njihovih izjavah, zoper koga govorijo in za koga govorijo. Njihove besede bodo vselej bolj in bolj neoprijemljive, zato da ne bodo v težavah, ko se prijatelj sprevrže v sovražnika, ko se sovražnik spremeni v prijatelja. In politika se spreminja kakor vreme, vsak dan, nikoli ne veste, kakšno bo. Politik je kakor vrvohodec. Ko začuti, da bo padel na levo, se takoj premakne v desno, in to se ponavlja in ponavlja, dokler ga ne vrže z vrvi. Izbira torej nasprotja, da ustvari ravnovesje. Politika je kakor hoja po vrvi. In v politiki j e cilj zmaga, ne resnica. Namreč, polovičnih resnic ni. Resnica je cela, ne moreš je imeti v drobcih, ne moreš je imeti vdelih. Kadar je cilj zmaga, je resnica žrtvovana. Kadar je resnica cilj, lahko žrtvuješ zmago. Pri politiki gre za zmago, in za to je šlo v teh nočnih urah, v teh dnevih in mesecih, ki so za nami. Zagotovo pa tega še ni konec. Nič nenavadnega. Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime:............ Naziv podjetja ali ustanove:. Naslov:.... Podpis naročnika: Marjan Ferčec, sekretar Sinlesa, o lanskem delu in o letošnjih načrtih KAKO POVEČATI UČINKOVITOST SINDIKATOV Sindikat Sinles je (za zdaj) med redkimi sindikati v ZSSS, v katerem so se lani odločili sindikalno članarino povišati na en odstotek. Naj večji del pridobljenih sredstev je namenjen sindikalnemu skladu, s čimer je postavljen temelj za močan sindikat te dejavnosti. S sekretarjem Marjanom Ferčcem smo se pogovarjali o lanskem letu in o letošnjih načrtih, oziroma nalogah, ki čakajo Sinles. »Podjetja v naši dejavnosti so imela lani največje probleme z neustreznim tečajem tolarja, saj so večinoma izvozno usmerjena. Tepla jih je tudi visoka cena kapitala, kot že vrsto let prej. Posledice so bile zapiranje tovarn in izgubljanje delovnih mest. Lani se je zmanjševanje števila zaposlenih na srečo zaustavilo in morda je to dober znak za naprej,« je začel pripovedovati Marjan Ferčec. V lesnopredelovalni industriji je bilo lani precej podjetij v težavah, za eno pa seje po treh letih srečno začel stečajni postopek. Radovljiško družbeno podjetje Mira, kjer so izdelovali pohištvo po meri, je v lanskem decembru le dočakalo stečajnega upravitelja. Pred tremi leti so v podjetju prenehali s proizvodnjo, vseh 35 zaposlenih seje z direktorjem vred razglasilo za presežne delavce. Ostal je samo nek invalid, ki ga med presežne delavce niso mogli uvrstiti, ker gaje pred tem ščitil zakon. Zaradi zakona, ki pri nas ščiti invalide, bolne, itd. pred krutostmi tržnega gospodarstva (kamor sodi tudi razglašanje delavcev za presežne), ni mogel postati presežni delavec in je moral ostati v podjetju, ki je že pred tremi leti ustavilo proizvodnjo. Vsak dan je hodil potrjevat svojo prisotnost v podjetje, dela in plače kajpak ni bilo. Stečaja pa tudi ni mogel oklicati sam, ker bi moral iz svojega žepa poravnati sodne pristojbine za ta namen. Zakon je pač zato, da ga spoštujemo, so menili vsi, ki bi lahko, a res niso mogli, ne da bi ga kršili, invalida odrešili brezplačnega statusa edinega zaposlenega v mrtvem podjetju. Pred mesecem dni je bil stečaj le uveden. »Posledice gospodarskega položaja smo čutili tudi v sindikatu,« je nadaljeval Marjan Ferčec. »Kršitev delavskih pravic je bilo precej, največ pa finančnih: izplačevanje regresov v več obrokih ali celo v bonih; zamujanje izplačila plač v povprečju kar za ves teden (res pa je, da so bile v naši dejavnosti plače dokaj stalno izplačevane); značilnost naše dejavnosti, da nekatera podjetja izplačujejo tudi do 40 odstotkov manjše plače, kot je dogovorjeno po kolektivni pogodbi, je zdaj manj pogosta; redkokateri delavec pa se odloči, da bo podjetju izstavil zahtevek za poplačilo razlike do višine plač po kolektivni pogodbi; v podjetjih zaposlene silijo, da delajo več nadur, kot je po zakonu dovoljeno (to kaže tudi na slabo organiziranost podjetij), pri tem pa nastajajo težave zaradi izplačil in odreditve časa za malice.« »Ena večjih tem lanskega leta je bila odpoved kolektivne pogodbe. V vašem sindikatu ste menda ugotovili, da so delodajalci nepremišljeno in mimo dogovora odpovedali panožno kolektivno pogodbo...« »Sindikat Sinlesa seje odločil, da bo sprožil kolektivni spor pred delovnim in socialnim sodiščem kljub podaljšanju veljavnosti kolektivnih pogodb. Menimo, da so delodajalci pri odpovedi ravnali napak, saj bi po določilih kolektivne pogodbe dejavnosti morali pred odpovedjo drugi strani ponuditi pogajanja. Predloga za pogajanja pa vse do danes nismo dobili.« »Uvodoma ste poudarili, da je Sinles med redkimi sindikati v ZSSS, ki so povečali članarino in odločitev tudi izvajajo. Kako delite članarino?« »Največji del, 31,9 odstotka, dobi lani ustanovljeni sindikalni sklad. Trideset odstotkov ostane sindikatu v podjetjih, območnemu sindikatu smo namenili 18,48 odstotka, sindikatu dejavnosti 13,67 ter ZSSS 5,95 odstotka nove članarine. Odločili smo se, da se sredstev na skladu ne bomo dotaknili vsaj dve leti. Potem jih bomo začeli uporablja- Marjan Ferčec: V podjetjih ostane približno 30 odstotkov sindikalne članarine, kije razpršena na več kot 150 žiro računih. Za sindikat bi bilo zelo dobro, če bi to članarino skoncentrirali pri Delavski hranilnici in jo plemenitili s hranilniškim instrumentarijem. Potem bi jo sindikat lahko res učinkovito uporabljal. ti za plačevanje raznih oblik nezgodnih in prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj delavcev (delodajalci ukinjajo zavarovanja) in za druge namene. S članarino pa se bomo ukvarjali tudi letos. Podjetja namreč članarine ne uporabljajo vedno najbolj učinkovito. Trideset odstotkov članarine leži na več kakor 150 žiro računih. Sindikate v podjetjih (moram dodati, da vsak uporabnik članarine o trošenju svojega deleža odloča samostojno) bomo skušali prepričati, da bi bilo koristno članarino skoncentrirati na računu pri Delavski hranilnici. Ne le, da bi bilo tako poslovanje cenejše, vsak žiro račun je namreč treba banki plačati, pač pa bil denar tudi oplemeniten z naložbo na odpoklic ali celo na daljši rok. Zdaj samo tri naša podjetja vso članarino nakazujejo na račun pri DH, kjer potem opravijo delitev po posameznih namenih. Združeno članarino bi lahko tudi učinkoviteje uporabili za organiziranje socialne pomoči članom sindikata, za razne oblike njihovega izobraževanja in usposabljanja. Zaradi tega se nam zdijo težnje neka- terih sindikatov dejavnosti, da bi za svoje članstvo uvedli posebne žiro račune po območjih, neustrezne.« Sinles bo imel v letošnjem letu kar veliko dela. Ferčec nas je opozoril na nekatere najpomembnejše naloge. »Menim, da bodo sindikati imeli veliko dela s sklenitvijo nove krovne pogodbe o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju za svoje člane. Mi smo za letos sklenili takšno pogodbo z zavarovalno družbo Adriatic, saj seje krovna pogodba ZSSS iztekla. Dosegli smo za članstvo ugodnejše pogoje in nižjo ceno... Največ energije pa bomo najbrž potrošili za sklenitev nove kolektivne pogodbe. Ob obstoječem sistemu izobraževanja in usposabljanja članov svetov delavcev in nadzornih svetov, ki ga vodi ZSSS. bomo v našem sindikatu dodatno in ločeno organizirali seminarje po območnih odborih in tudi v podjetjih.« Prihodnje leto bo kongres sindikatov. V Sinlesu bi radi že letos razjasnili vse “politične” usmeritve glede bodoče organiziranosti in delovanja sindikatov. Sile bodo usmerili v krepitev delovanja zvezo sindikatov, največjo pozornost pu bodo posvetili čim večji učinkovitosti zveze. »Že nekaj časa opozarjamo, da ni dobro podvajati organov na ravni zveze,« je pogovor sklenil Maijau Ferčec. »Razmišljamo pa tudi o čim boljši organiziranosti našega sindikata. Zato se zavzemamo za to, da bi bili naši aktivisti na terenu zaposleni pri Sinlesu in ne več na območju. To pomeni, da bi se ti ljudje ubadali samo s problematiko zaposlenih v naši dejavnosti in ne kot jena območjih zdaj, ko se sekretarji območnih sindikatov ubadajo i vprašanji vseh sindikatov.« Boris RuHe,i Np!:::: £::£::Ž' \ W k, M PREJELI Sindikalni molk Proletarski internacionalizem je sicer ž.e davno iz. mode in v tranzicijskih državah bi vsakogar malone križali (ponekodbrezmalone), če bi si drznil uporabiti ta termin. Pa vendar človek s kolikor toliko razvitim socialnim čutom ne more ostati neprizadet, ko gleda prizore iz. Južne Koreje, ko policija brutalno obračunava s stavkajočimi delavci. In ta stavka ni kar tako. Južno ko rej s ki delodajalci in vlada so samo uzakonili in do absurda prignali predloge GZS in Združenja delodajalcev Slovenije. Seveda na tak način in s takimi sredstvi pri nas na srečo idej Jožka ČukaČuka in njemu podobnih še vedno ni možno vsiljevati delavcem, je pa kar nekaj privatnih »gaz.d« in novodobnih ekonomski čudotvorcev, ki ravnajo še slabše, kot je po novem dovoljenojužnokorejskim delodajalcem. Absurdno pri vsem je, da delodajalci, ki vseskozi samo tarnajo zaradi precenjenega tolarja, kar sicer drži ne zahtevajo zaščite domače proizvodnje zaradi dumpinga. V nasprotju s tem smo lahko slišali, daAlpina seli svojo proizvodnjo v BiH in celo v Indijo, kjer je cena delovne ure petdeset centov in manj. To pomeni, da delavec v Indiji stane manj, kot je treba pri nas neto izplačati samo za regres za prehrano. To morda v Indiji morda za koga celo pomeni rešitev temeljnih eksistenčnih težav (rešitev pred smrtjo od lakote), vendar, ljubi menedžerji, nikar ne hodite pred slovenske delavce s takšnimi argumenti, dokler niste sami poskusili preživeti s tako plačo vsaj en mesec. Kdor se mora za obstanek na tržišču boriti s takimi metodami in s takimi plačami, je bolje, da bi šel že včeraj, in ne štele jutri, v stečaj. Nobeno izsiljevanje delavcev in vlade takšni proizvodnji ne more pomagati, še posebno, ker delavci niso slepi in gluhi, da ne bi videli, kam pes taco moli. Ne samo blaginjo slovenskih delavcev, tudi za ugled slovenske drža'/6 bi bilo bolje, da se v takšne podvige ne bi spuščali, sicer si z določiUf slovenske ustave, kjer piše, da je. Slovenije socialna država, tako) obrišemo kraj, kjer hrbet izgubi svoj6 pošteno ime. Tako kot ne smemo dopustiti, w bi Slovenija postala lohnland N Nemce in Avstrijce, tako ne sme za nas postati niti BiH ali Indija o^1 kdor koli drug. Najlažje je pač deliti dividende in reševati neperspektivno proizvodnjo z. izsiljevanje"' delavcev, ker selitev proizvodnje pomeni nič drugega, ne pa z. invef tivnostjo in znanjem, ki po zatrjevanj11 delodajalcev kar puhtita iz njih. I? o prednostih tranzicije naj govori)1! tisti, ki nosijo njeno breme, in ne ib"' ki so si na njen račun čudežno op°' mogli. Nakladanje nemškim delavce"' o njihovi lenobi ter pridnosti in skn") nosti slovenskih, pa spet slovenski"' delavcem o njih in Korejcih, le-te" o njih in Filipinci je jara kača p1" votne akumulacije! Dovolj je bilo že vsega! Tugomer Kušl""[ Laze 72, Logcd"1 ipknffia PHitfttlMf Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja Svet ZSSS, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel; 310-760 • v. d. odgovornega urednika Franček Kavčič, tel. 313-942,13-16-163 • Časopis urejajo: Marija Frančeškin (Življenjska razpotja),TomažKšela (Sindikati), Damjan Križnik (Sindikaln1 zaupnik), Boris.Rugelj (Na tržnem prepihu), Bora Zlobec (lektorica), Brane Bombač (tehnično urejanje in prelom), Sašo Bernardi (fotografija) • Jožica Anžel (tajnica) • Naročnina 321-255 • Posamezna številka stane 150 tolarjev » Žiro račun 50101-678-47511 » Tisk: Dnevnik, Ljubljana, Kopitarjeva 6 30. januarja 1997 II I V PODJETJIH BIVŠEGA TAMA POSLUJE 14 NOVIH PODJETIJ S1432 DELAVCI , Pol leta po uvedbi stečajnega postopka za mariborski Tam '•J odvisne družbe posluje na lokaciji bivšega Tama 12 sklado-v’h in dve zasebni podjetji. Čeprav nova podjetja še iščejo svoje ^esto na tržišču, vendarle v glavem spoštujejo pravice dela-Vcev. K temu je veliko prispeval tudi sindikat kovinske in elek-.roindustrije, ki se je dosledno boril za pravice delavcev. Zato Je danes 77 odstotkov zaposlenih v novih družbah članov Skei. Odkar je na pristojnem sodišču v Mariboru stekel stečajni posto-za delniško družbo Tam iz Maribora in za 15 od nje odvitih družb, je minilo že pol leta. ‘•k pred uvedbo stečajnega postopka je sklad za razvoj v sodelovanju z vlado (ministrstvom ^gospodarske dejavnosti in mi-jiistrstvom za delo) ter sindikatom ^'vinske in elektroindustrije v ^'ji, da bi ohranil zdrave progra-rric Tama in zagotovil socialno Varnost čim večjemu številu dedcev, na lokacijiTama ustanovil Vec novih podjetij. Da bi kaj več 12vedeli o razmerah v katerih dolnjo delavci v novih podjetjih, spto se pogovarjali s predsed-^kom konference sindikalnih podružnic “Skei - sindikat družbe Tam” Dragom Gajzerjem. ^vanajst skladovih in t*Ve zasebni podjetji Na lokaciji bivšega Tama Posluje sedaj 12 skladovih po-Jehj in dve zasebni,” pojasnjuje rjfngo Gajzer.V podjetjuMPP vozila je zaposlenih okoli 107 delavcev, ki proizvajajo zlasti Kamione in avtobuse. V podjetju ni stekla velikoserijska proizvodnja, temveč vozila proizvajajo zlasti po naročilu. Podjetje MPP Tehnološka dpfema, ki daje delo in kruh Pfeko 205 delavcem, zlasti iz lvše Orodjarne, se ukvarja s Proizvodnjo orodij in strojegra-nJo. Kvalifikacijska struktura ra.Poslenih v tem podjetju je e ntivno visoka, saj imajo po-e§ kvalificiranih delavcev tudi ,e*'ko tehnikov, inženirjev in ^rrjgih strokovnjakov. Podjetje ecJi del proizvodnje izvozi, dela W tudi za potrebe drugih podjetij na lokaciji Tama. ^ podjetju MPP Karoserije e ,aj manj kot 180 delavcev Proizvaja zlasti karoserijske dele, k; v° za podjetja na lokaciji p^ega Tama kakor tudi za tuje v podjetju MPP RTI, v ka-Uk^ie zaposlenih 42 ljudi, se Va ar)ajo z različnimi raziska-• i’11 na področju avtomobilske ustrije in s homologacijami gospodarskih in tudi drugih vozil. beri)12 na naravo delaje izobraz-‘ shuktura zaposlenih visoka. ^odjetjeMPP Livarna daje y ,? ln kruh 147 delavcem, j 'k° Proizvajajo, zlasti pro-liti°^e 'Z s've *n aluminijske Pan*2 Z? dalijanske in nemške nerje, pa tudi za domači trg. d v PodjetjuMPP Inženiring po^0.104 delavci. Dejavnost °lxM^a so storhve mehanske elave in strojegradnja. Zano«a°d)ietju MPP Gonila je laj0 f enih 264 delavcev, ki desko! ^Pnnentezaavtomobil-Prcvi • astr‘j°- Svoje proizvode de| a-laJ0zlasti naBližnji vzhod, 0 pa tudi na domačem trgu. Poslufe 3ieHN?PP Ra2V°f k‘Za' viširi • • ae*avcev, predvsem z razv ln V*S0^° izobrazbo, dela na trek')!ncrn področju tako za po-Ta^aPodjetij na lokaciji bivšega p‘ kakor za tuje partnerje, kater JetjeMPPTAM STAN, v uPravi'r!J(iZap<)slcnih I51-iudi’ ^■anetn2mStl stanovanja, ki so nosil - Tamova)nat0 Pa so jih pili n 'stanovanjskepraviceodku- 1 stanovanjskem zakonu. PodjetjeMPPTehnične službe ima48 zaposlenih, ki skrbijo za oskrbo z energijo in opravljajo vzdrževalna dela. Podjetje MPP Poslovne storitve ima 49 zaposlenih. Opravlja v glavnem računovodsko-fi-nančne storitve za skladova podjetja in druge partnerje, poleg tega pa tudi storitve na področju informatike. Invalidsko podjetjeMPP STP pa zaposluje 127 delavcev, ki v podjetjih na lokaciji bivšega Tama skrbijo za varnost premoženja, za delovanje telefonije, za ekspedit pošte, organizirano pa imajo tudi gasilsko službo. Na lokaciji bivšega Tama poslujeta tudi dve zasebni podjetji. V podjetju BIS MARK. dela 105 ljudi, večinski lastnik pa je tujec. Podjetje proizvaja motorje in komponente zanje in jih v glavnem izvaža na Bližnji vzhod. O sodelovanju pa se pogovarja tudi z nemškim partnerjem. V drugem zasebnem podjetju TRONIC pa dela sedem ljudi, ki opravljajo izjemno zahtevne meritve in raziskave. Obe podjetji sta bili privatizirani, ker republiški razvojni sklad za te programe ni bil posebej zainteresiran. TVi četrtine delavcev je zaposlenih za nedoločen čas “V vseh podjetjih na lokaciji bivšega Tama je zaposlenih 1432 delavcev (med njimi za nedoločen čas več kot tri četrtine ali natanko 1082 delavcev), ki v glavnem dobivajo plače redno,” pravi Drago Gajzer. “Okrog četrtina jih prejema plače po kolektivni pogodbi, tri četrtine pa od 2 do 5 odstotkov nižje plače. Prizadevamo si, da bi se plače postopoma dvigovale tako, da bi se v najkrajšem možnem času dvignile na raven, ki jo določa kolektivna pogodba. Večina podjetij izplačuje plače v dneh, ki so določeni s kolektivno pogodbo. Kadar prihaja do zamikov, ti ne presegajo pet do šest dni. Razlog so likvidnostne težave. Vodstva podjetij se v primeru zakasnitve izplačila plač o tem prej dogovorijo s sindikati.” Daje tako, je veliko prispeval tudi Skei. Taje ob ustanovitvi novih podjetij terjal, naj za zaposlene v njih veljajo kolektivne pogodbe iz poslovnega sistemaTam, vse dokler ne bodo sprejete nove podjetniške kolektivne pogodbe in da naj v novih podjetjih ostane v veljavi sistematizacija iz poslovnega sistemaTam, dokler vsako podjetje zase ne bo sprejelo nove. Na ta način je Skei zaščitil interese delavcev in ni dopustil, da bi se njihove pridobljene pravice zmanjšale. Še posebej pomembno pa je, da so na zahtevo Skei delavcem ob zaposlitvi v novih podjetjih priznali pravice iz delovne dobe, ko so delali v poslovnem sistemu Tam. Nova podjetja še iščejo svoje mesto na trgu Ali to pomeni, da so se nova podjetja s svojimi proizvodnimi programi uspela uveljaviti na tržišču? “Čeprav nova podjetja v glavnem uresničujejo pravi- Drago Gajzer: “V Sindikat kovinske in elektroindustrije v podjetjih na lokaciji bivšega Tama je vključenih 77 odstotkov delavcev.” ce delavcev, žal to še ne pomeni, da so vsa na trgu tudi že našla svoj prostor pod soncem. Podjetja še iščejo svoj tržni položaj, saj vlada na tem področju v Evropi izjemna konkurenca. Poleg tega republiški razvojni sklad kot lastnik svojim podjetjem ne nudi ali ne more vedno nuditi dovolj podpore pri zagotavljanju obratnih sredstev in različnih kreditov, brez katerih podjetja v tej panogi ne morejo uspešno poslovati. Res pa je, da se nova podjetja na trgu srečujejo tudi z nezaupanjem, kije dediščina preteklosti. Zaupanja si na tržišču ni mogoče povrniti čez noč. Kljub vsemu pa se stvari postopoma premikajo na bolje,” pravi Drago Gajzer. Poleg zaposlenih v novih podjetjih na lokaciji bivšega Tama je okoli 80 bivših tamovcev zaposlenih še v delniški družbi Tam v stečaju inv 15 odvisnih dmžbah v stečaju oziroma pri 16 stečajnih upraviteljih. “Tudi ti delavci prejemajo plače po podjetniški kolektivni pogodbi, kije veljala v poslovnem sistemu Tam. Najbolj kritično bo za nova podjetja takrat, ko se bo začel stečaj delniške družbe Tam in odvisnih družb bližati koncu. Takrat bodo morali namreč stečajni upravitelji prodati premoženje bivšega Tama. Če nova podjetja, ki bodo do takrat že privatizirana in dokapitalizirana, ne bodo zbrala dovolj sredstev za odkup prostorov in strojev, ki jih imajo sedaj v najemu od delniške družbe Tam in odvisnih družb v stečaju, se bodo znašla v izjemno resnih težavah. “Realno je mogoče pričakovati, da se stečaj Tama ne bo hitro končal. Do takrat se bodo verjetno manjše skladove družbe že uspele privatizirati (morda tudi z delavsko-menedžerskim odkupom), velike pa si bodo poskušale poiskati strateške partnerje, ki bi jih dokapitalizirali in jim s tem omogočili nakup osnovnih sredstev.” Stečaj in terjatve delavcev Sindikat kovinske in elektroindustrije v novih podjetjih na lokacijiTama ne skrbi samo za zaposlene, temveč tudi za bivše delavceTama. “V stečajnem postopku smo vložili teijatve za 3833 delavcev in naših članov ter še za 220 članov, ki so imeli terjatve še iz drugih naslovov. Na sodišču so bili naroki za preverbo terjatev v vseh podjetjih v stečaju razen v dveh. Stečajni upravitelji so delavske terjatve priznali, a vendar ne v brutu, ampak v neto znesku (priznali so delež, ki ga morajo dobiti delavci, ne pa tudi davkov in prispevkov, ki naj bi jih dobila država). Tako bodo delavci dobili prednostno poplačano razliko neizplačane plače do izhodiščne plače po kolektivni pogodbi, kakor to veleva 160. člen Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Kako bo stečaj tekel naprej in kakšna bo stečajna masa, pa je danes nemogoče napovedati,” pojasnjuje Drago Gajzer. Skei ni vrgel puške v koruzo Stečaj delniške družbe Tam in odvisnih družb je prizadel tudi zaupnike in funkcionaije sindikata kovinske in elektroindustrije v Tamu, saj so morali na zavod za zaposlovanje tudi štiije delavci, ki so delali za Skei. Kljub temu tako omenjeni štirje delavci kot številni sindikalni zaupniki niso vrgli puške v koruzo, temveč so delo nadaljevali. Tako so že septembra uspeli organizirati podružnice Skei v dvanajstih novih podjetjih, nato pa so se te povezale v konferenco, ki se imenuje “Skei - sindikat družbe Tam”. “Uporabi tega imena stečajni upravitelj ni nasprotoval. Nasploh moram reči, daje sodelovanje med Skei in stečajnim upraviteljem korektno. Za ohranitev starega imena smo se odločili, ker smo tako bolj prepoznavni, po drugi strani pa smo prihranili tudi precej časa in denarja, ki bi ga sicer potrošili za nepotrebne administrativne izdatke,” pojasnjuje Gajzer. “Pri Skei - sindikatu družbe Tam smo ustanovili in registrirali tudi delovno skupnost, v kateri smo sedaj zaposleni štirje delavci oziroma funkcionarji Skei. Manjši del sredstev za delovanje delovne skupnosti zagotavljamo iz sredstev članarine, večji del pa iz naslova pogodbenega razmerja s podjetji in z drugimi dejavnostmi.” Kako delavci cenijo delo in boj Skei za delavske pravice v minulem izredno težkem obdobju in v novih podjetjih, pa najbolje pove podatek, da jih je 1112 ali 77 odstotkov članovSkei. Tomaž. Kšela DELAVCI TOVARNE REZALNEGA ORODJA S PREVALJ $0 NEVERJETNO POTRPEŽLJIVI Delavci Tovarne rezalnega orodja (Tro) s Prevalj imajo kar veliko razlogov za proteste. Podjetja jim je dolžno plačo za november in devet desetin lanskega regresa, nam je povedal predsednik Skei v podjetju Zvonko Topler. Velik del zaposlenih nima več denarja za preživljanje, zato so dobili pomoč pri Rdečem križu in občinskem centru za socialno delo. Težave imajo tudi s poslovodstvom, saj so prejšnjega direktorja zaradi velike izgube razrešili, novi, kije prišel iz Maribora, pa še ni sestavil celotne vodstvene ekipe. Za nakup večinskega, 51-odstotnega deleža Tovarne rezalnega orodja, kije bila po otvoritveni bilanci vredna nekaj manj kot 500 milijonov tolarjev, so zaposleni in bivši zaposleni uporabili le certifikate. Med pripravljanjem programa je bilo nekaj manjših zapletov, vendar seje kasneje vse uredilo, odkupili so celo delež enega od svojih kooperantov. Vse lansko leto so poslovali z rdečimi številkami. Ko je izguba oktobra dosegla 50 milijonov tolarjev, so direktorja Jožeta Goloba razrešili. Zamenjal gaje Marko Košir, ki je iz Maribora pripeljal tudi najožje sodelavce. Eden od njegovih svetovalcev vsak delovni dan računa po 400 mark. Tisti, ki opravlja finančne posle, pa je za trimesečno delo izstavil račun za 800.000 tolarjev. Čeprav Košir še ni podpisal individualne pogodbe, si izplačuje pet povprečnih plač zaposlenih v tem podjetju. Bivši direktor je še v Troju, vendar Topler ne ve, kam naj bi bil razporejen. Križaje tudi v petčlanskem nadzornem svetu, saj je njegov predsednik Drago Mežnar odstopil. Mežnarja, ki je svet vodil iz Ljubljane, so kandidirali zaposleni. Za njegovega naslednika je direktor predlagal člana občinskega sveta Marjana Berložnika, kar naj bi bilo v interesu lokalnih oblasti. Nekateri menijo, daje ta rešitev povezana tudi z iniciativo za ustanovitev nove občine Prevalje. O zamenjavi nadzorni svet še ni odločal. Zakaj jeTro posloval z rdečimi številkami?Toplermeni, da zlasti zaradi premalo donosnega dela. Večino njihovih izdelkov, rezalnega orodja za obdelavo lesa in plastike, namreč delajo za različne trgovske hiše, zlasti za Eeco iz Nemčije in Tehnoimpeks iz Ljubljane.Tro je med največjimi tovrstnimi tovarnami v Evropi. Del opreme je sodoben, saj je bila kupljena v zadnjih dveh letih. Ker tudi pod novim vodstvom podjetje ne posluje donosneje Marko Košir skupščini delničarjev predlagal štiri možne »rešitve«. V narekovaju so zato, ker so za zaposlene vse zelo neugodne. Koširje med drugim namreč omenil programirani in navadni stečaj. Delničarji so se še najbolj ogreli za delitev podjetja na holding in tri nova hčerinska podjetja. V ta projekt pa naj bi z dokapitalizacijo vlagali tudi glavni partnerji. Vse to je bila le ustna informacija Zvonko Topler, predsednik Skei v Troju, meni, da je potrpežljivost delavcev posledica strahu pred izgubo delovnega mesta. delničarjem, ki jo je Košir kasneje dal tudi v pisni obliki. Po tej varianti, ki naj bi bila do konca februarja pripravljena za odločanje, bo iz podjetja, kjer je sedaj še 310 zaposlenih, moralo oditi 120 presežnih delavcev. Ti naj bi dobili odpravnine in vse drugo, kar je predvideno v zakonu in kolektivni pogodbi. Ker je Tro brez denarja, Topler v takšno možnost ne verjame.Tovarna rezalnega orodja je po neuradnih podatkih zadolžena za 70 do 80 milijonov tolarjev. Plače so začele zamujati sredi lanskega leta, najprej deset dni, od oktobra pa že več kot za mesec dni. Septembrske plače so bile le zajamčene. Namesto regresa so dobili le bon za 10.000 tolarjev. Zaradi tega je socialni položaj zaposlenih hudo kritičen, pravi Topler. Najhuje je družinam, ki imajo v Troju po dva zaposlena zakonca. Večina delavcev je izčrpala vse rezerve, odvisni so le od pomoči centra za socialno delo in Rdečega križa. Topler se v imenu prejemnikov pomoči zahvaljuje Zmagi Prošt in Ireni Fras, ki delata na centru za socialno delo, hvaležen je tudi MetiApohal z Rdečega križa. Skei je lani organiziral le dve enodnevni stavki. Prvič, septembra, zaradi regresa, decembra pa zaradi zamude plače. Ko so na zadnjem zboru zaposlene vprašali, ali so za stavko, seje večina odločila počakati do 31. januarja, ko naj bi dobili zamujeno novembrsko plačo. Če plače ne bo, bodo tega dne ustavili delo, pravi Topler. »Čudim se, zakaj so ljudje tako potrpežljivi, prenašajo tudi šikaniranja, premeščanja, grobosti. Mogoče zato, ker smo večinoma domačini, ki raje potrpimo, kot da bi tvegali izgubo delovnih mest. Nekateri imamo še kakšen drug vir za preživljanje.«Tako meni Topler, ki vse to doživlja tudi sam. Z novim direktorjem seje kot predsednik edinega sindikata v podjetju dosedaj srečal le trikrat. Pobudo za zadnje srečanje je dal župan občine Ra-vne-Prevalje, ko je izvedel, da plače zelo zamujajo. Franček Kavčič 30. januarja 1997 :%!!i 'Sl Sl SEDEM D\[ V SINDIK ATIH DEZINFORMACIJ NA PRETEK, PRAVIH INFORMACIJ - NIČ! Iti Cis dobri partnerji Na razširjenem sestanku izvršnega odbora ZSSS profitnega centra Nanos Postojna, ki so se ga poleg direktorja Milana Bajžlja udeležili tudi »Ljubljančani« Dušan Semolič, Brane Mišič, Sandi Bartol, Bojan Kramar in Katja Galof, naj bi prejšnji petek sprejeli »dokončno stališče« svobodnega sindikata do predvidene reorganizacije Poslovnega sistema Mercator. Vendar je ostalo zgolj pri nameri, saj niti do začetka dolgo napovedane seje od uprave niso dobili nobenega gradiva, potrebnega za kakršno koli odločanje. Kotje že v intervjuju za prejšnjo številko Delavske enotnosti povedal predsednik svobodnega sindikata profitnega centra Nanos Dušan Djordjevič, so s lem sestankom nameravali razčistili vse mogoče govorice, »kaj bo z nami«, ki ob napovedani reorganizaciji Poslovnega sistema Mercator niso zakrožile le po Nanosu, temveč po vsej Postojni. Prvo šušljanje, da naj bi se njihov prehrambeni del (pre)selil v Ljubljano, je namreč po dveh mesecih »razglabljanj« med »dobro obveščenimi« že preraslo v »dejstvo«, da bodo vsi skupaj prodani-Merkurju. »Zatoježe skrajni čas, da nam uprava pove, kaj namerava z Nanosom,« je predsednik Djordjevič ponovil tudi na tem sestanku, hkrati pa pojasnil, da se s tem apelom ne spušča v poslovno politiko - »ta je pač v domeni uprave« -, ampak izraža zgolj »skrb za delavce in delovna mesta ter njihovo čast in dostojanstvo«. V podobnem slogu je nadaljeval tudi Sandi Bartol, predsednik Sindikata delavcev trgovine Slovenije. »Naš globalni interes je vsekakor ohraniti vseh 65.000 delovnih mest, kolikor jih je v slovenski trgovini, zato ob vsaki reorganizaciji kakšnega podjetja nismo le dolžni, temveč imamo po zakonu in kolektivni pogodbi tudi pravico zahtevati odgovore na vsa vprašanja, ki so kakor kol i povezana z usodo za-poslcnih,« je dejal in dodal, da so pri tem na Mercator še toliko bolj pozorni, ker je pač edini od velikih poslovnih sistemov v slo- ^ venski trgovini, kije »preživel« tranzicijski proces. c Direktor Milan Bajželj, ki je I v zadnjih dveh letih potapljajočo 5 se Nanosovo barko popeljal iz g stomilijonskega minusa v »pozitivne« vode tekočega poslovanja, omenjenih govoric ni mogel kategorično zanikati. Je pa prepričan, da so za dokončno rešitev nujne spremembe konceptov, ki naj bi šle po eni strani v smer združevalnih procesov, po drugi pa v večjo specializacijo. Upoštevajoč tidve globalni usmeritvi, so razmišljali, kaj bi bilo za Nanos najbolj perspektivno Brane Mišič, kije po svojih kanalih prišel do gradiva in ga ocenil »za konfuzno in prerha-lo strokovno«, je bil še ostrejši. »V kolektivni pogodbi, ki še velja, črno na belem piše, da sindikat mora (!) dati svoje mnenje o reorganizaciji,« je najprej pojasnil, nato pa predlagal, naj se »urgent- JZ J j“ ttU',M'n te rne,u ■ kjer poleg RAZPRAVA PO RAZPRAVI - Brane Mišič, Dušan Semolič, Dušan Djordjevič, Bojan Kramar in Kristjan Sever (z leve proti desni) so si imeli veliko povedati še po končanem sestanku v postojnskem Nanosu. no« sestanekonferenca sindikatov Mercatorja, zavrne koncept reorganizacije, ker ne zagotavlja večje učinkovitosti, in o tem obvesti nadzorni svet.Takoj, »že jutri«, pa naj bi se začeli organizirati tudi delničarji, ki jih je v Mercatorju »ogromno« prav iz vrst delavcev. »Potem bomo v tem orkestru končno tudi mi zaigrali, ne pa zgolj ,tancali’...« »Vaje« naj bi se začele v petek (31. t. m.), ko bo izvršni odbof sindikata obvladujoče družbe Poslovnega sistema Mercator razpravljalo reorganizaciji. Seveda, če bo dobil zahtevani material..• D. K- i »i I.AV.5K \ I1KAMLNK A ,1 <,,, I iiihljau.i. !’:i!nia(inov.) 4 SKLEP O OBRESTNIH MERAH ZA MESEC JANUAR 1996 Povprečna stopnja rasti drobnoprodajnih cen za preteklih 6 mesecev TOM = 0,5% VEČ INFORMACIJ - Bojan Kramar, Sandi Bartol in Dušan Djordjevič (z leve) v pogovoru z direktorjem profitnega centra Milanom Bajžljem (desno), kije z dobrim gospodarjenjem v zadnjih dveh letih Nanos rešil pred potopom. ^^4 Socialdemokratska stranka Slovenije \ , S uti at Democranc Partv o/Slovenia vodstvo M-NANOS glavni direktor Postojna. 2I.l. 1997 IZJAVA ZA JAVNOST! OO SDS Postojna je bil na svoji zadnji seji, dne 20.1. 97, seznanjen s strani predstavnikov sindikata "NEODVISNOST - KNSS M-NANOS POSTOJNA" s trenutnim stanjem v podjetju "M-NANOS POSTOJNA" in prizadevanji predstavnikov sindikata . Predsedstvo OO SDS Postojna je po raspravi soglasno podprlo prizadevanja elanov sindikata in vseh zaposlenih za ohranitev grosistične dejavnosti s povdarkom na PREHRANI. Predsedstvo OO SDS odločno nasprotuje potezam vodstva "P.S. MERKATOR" za ukinitev zgoraj navedene dejavnosti, saj bodo takšne odločitve v najkrajšem času privedle do povečanja brezposelnosti v občini Postojna in ogroženosti eksistence zaposlenih in njihovih družin v tem podjetju. V vednost: - NEODVISNOST - KNSS M-NANOS POSTOJNA - predsednik občinskega sveta Postojna - župan občine Postojna. Josip BAJC - vodstvo M-NANOS (glavni direktor) - predstavniki javnih medijev, ki so nastanjeni v Postojni Predsednik OO SDS Postojna Vojko BAUMAN - POLITIZACIJA REORGANIZACIJE - Nad »trenutnim stanjem« v Nanosu je zaskrbljena tudi postojnska organizacija Socialdemokratske stranke Slovenije... - tako znotraj Mercatorja kot tudi v slovenski trgovini nasploh, in prišli do ugotovitve, da bi bilo namesto grosistične dejavnosti na tem mestu še najbolj smotrno odpreti specializirano trgovino s tehničnim blagom. »V teh načrtih so bili upoštevani vsi zaposleni,« je zatrdil in tako posredno zanikal govorice, da bi zaradi reorganizacije prišlo do odpuščanja delavcev. »Kar se pa tiče govoric o Merkurju, je moj odgovor: ne vem! Sodim pa, da bi Mercator v sodelovanju z Merkurjem dosegel veliko...« Predsednik ZSSS Dušan Semo-lič seje strinjal, da se nekaterim organizacijskim spremembam ne da upirati, če naj podjetje preživi. »Ker pa ni več mogoče zanikati, da reorganizacije puščajo za seboj tudi posledice, so, da bi se izo-gnili negotovosti med ljudmi, posledično pa tudi takšnim ali drugačnim govoricam, ki vse skupaj samo še zapletejo, nujno potrebne točne informacije. Biti obveščen je minimalna pravica delavca in sindikata,« je opozoril in dodal, da je te informacije pričakoval že na tem sestanku. Pa ne od Bajžlja, temveč »od onih« iz Ljubljane. »Zato bi rekel, naj sindikat drži upravo v nekakšnem ,pressingu’ ,in to vse dotlej, dokler ne bo dobil točnih informacij.« Obrestne mere za bančne vloge občani pravne osebe hranilne vloge na vpogled : 2.00% vezane hranilne vloge T+ 6% do T+7.5% vezane vloge : - do 30 dni T+ 0% T+ 0,0% - od 31 do 90 dni T+ 6% T+ 5.0% - od 91 do 180 dni T+ 5.5% - od 181 dni do enega leta T+ 6.0% - nad 1 leto T+ 7.5% T+ 7.5% Obrestne mere za posojila občani pravne osebe obročna posojila na : - 6 mesecev T+ 9.00% T+ 9.00% -12 mesecev T+ 9.00% T+ 9.00%' - 15 mesecev T+ 10.00% T+10.00% -18 mesecev T+ 10.00% T+10.00% - 24 mesecev T+ 10.00% T+10.00% - 36 mesecev T+ 10.00% T+10.00% Posebej ugodna posojila vam nudimo za dopuste v vseh slovenskih zdraviliščih in slovenskem primorju z obrestno mero: T+00.00% OBČANI, SINDIKATI, DRUŠTVA, DRUŽBENE IN DOBRODELNE ORGANIZACIJE, MAJHNE PRAVNE OSEBE, VARČUJTE SVOJA SREDSTVA V DELAVSKI HRANILNICI, DA BOSTE USTVARILI POGOJE ZA PRIDOBITEV POSOJILA SEBI, VAŠIM ČLANOM IN ZAPOSLENIM DELAVCEM. ZA VARČEVANJE PRIZNAMO NAJVIŠJO MOŽNO OBRESTNO MERO, ZA POSOJILA ZAHTEVAMO MANJ KOT DRUGI. Bančne vloge občanov, društev in dobrodelnih organizacij ima Hranilnica zavarovane. Vse potrebne informacije lahko dobite na sedežu hranilnice ali po telefonu na štev • 061 316-881, 312098 Pričakujemo vaše sodelovanje S spoštovanjem 30. januarja 1997 m:ih.\t dm v siMiikff ih Ig _____________________________________________________ SINDIKALNE KRITIKE CEUSKIM ŠEJKOM SO ZALEGLE Pogovor, ki gaje prejšnji četrtek sklical Skei Zlatarne Celje, je opozoril zlasti na obnašanje “ank, ki naj bi sanacijo tega podjetja dosedaj podpirale s figo v žepu. Albert Vodovnik je celjske ankirje imenoval šejke, ki se igrajo s usodo 270 delavcev in blagovno znamko celjske zlatarje. Predstavniki bank - naj večjih upnic - se sestanka niso udeležili. Le SKB seje opravičila, Ceš da ni več v nadzornem svetu in da položaja zato ne pozna podrobno. Predsednica nadurnega sveta Branka Kostič je sindikalistom obljubila le, da bo ta organ naslednji dan obra-yjaval predlog sanacije. Če ne bo dobila podpore, se bodo lahko odločali le o stečaju. V petek J® nadzorni svet sporočil, da so se odločili za sanacijo. Kot nam je sporočil predsednik Skei in stavkovnega odbora Friderik Kralj, so zaposleni po izplačilu plač ta torek stavko prekinili. Iz razprave na četrtkovem Pogovoru povzemamo le glavne IT)isli o položaju podjetja in v njem zaposlenih. Friderik Kra-j- »Enoinpolletna sanacija ni oala nobenih sadov. Ker zapo-s‘eni nimajo dela, podjetju stavka ne povzroča nobene škode. Ker plače zamujajo ali jih sP'°h ni, je socialni položaj za-P°slenih katastrofalen. Delavci ne niorejo plačevati položnic in [uSih obveznosti, so na robu .^uPa. Državnim podjetjem, ki ■j1” Za neporavnane položnice °zijo, sodišča takoj ugodijo, klavci pa morajo na rezultate syojih tožb čakati več let. Čeprav aismo dobivali plač, smo dela-1 in ohranjali delavsko dostojanstvo. Pred dvema letoma smo eri0 plačo dobili v dveh delih, ^raduegaje podjetje obračunalo ^jšo dohodnino. Prišel pa je < ®aeun, mnogi ne vemo, kje . , nekaj deset tisočakov za doPjačil0. Čeprav nam gre za nohte, delavci stečaja ne bomo zahte-Valh četudi to nekateri od nas Pričakujejo. Vemo namreč, da bi ob stečaju država in upniki dobili vse, le delavci bi ostali brez vsega. Stečaj bi razpršil tudi terjatve do naslednic bivše zvezne države. Delavci smo ostali, šefi pa so odšli, prej pa poskrbeli zase. Zapisnik SDKje obležal v nekem predalu, podobno usodo so dočakale policijske ugotovitve,« je Kralj zaključil. Takšno politiko Skei Zlatarne Celje je odločno podprl Albert Vodovnik,predsednik Skei, in nadaljeval: »Finančni lobi želi ob asistenci politike Zlatarno zlomiti, da bi jo lažje privatiziral. Meni osebno je direktor sklada zagotovil, da bodo pomagali Zlatarni; enako direktor Banke Celje. Tisti, ki so me vprašali, ali naj sanacijo zaupajo direktorju Maroltu, se na zlatarstvo sploh ne spoznajo. Daje sanacija možna, pravi tudi predsednica nadzornega sveta. Tudi minister Metod Dragonja do sanacije nima zadržkov. Kdo torej onemogoča reševanje podjetja, ki lahko preživi skoraj tristo delavcev. Če se nadzorni svet ne bo odločil za sanacijo, bo Skei poskušal še prek držav- nega zbora in državnega sveta.« Ker so tem Vodovnikovim ugotovitvam nekateri ugovarjali, je kasneje dodal: »Če bančni in drugi šefi, v Celju jim pravijo šejki, predsedniku vlade obljubijo sanacijo, kasneje pa ravnajo drugače, gre za krizo vladanja. Če bodo tako nadaljevali, bodo delavci morali biti bolj revolucionarni.Tragedijaje, da se stavke še ne bojijo. Morali bomo delati tako, da seje bodo bančni šefi začeli bati.« Branka Kostič, predsednica nadzornega sveta Zlatarne in tudi podsekretarka na ministrstvu za gospodarske dejavnosti, je povedala, da sanacijo podpirajo tudi zunanji lastniki, ki naj bi se vanjo tudi vključili. Prav oni naj bi zagotovili zlato za enomesečno proizvodnjo. Za sanacijo je potrebno tudi dezin-vestiranje - odprodaja poslovne stavbe - vendar mora del kupnine ostati za zagon proizvodnje. Nepoplačane terjatve bank bo država zavarovala s poroštvi. Druge dolgove bo treba reprogramirati. Banke naj bi naredile to, kar že dve leti obljubljajo. Friderik Kralj, predsednik Skei Zlatarne Celje Sanacija je v zamudi prav po njihovi zaslugi. Ministrstva so izpolnila vse svoje obveznosti. Tudi z delavci bo potreben sporazum, saj bi tožbe za neizplačane plače in dmge prejemke sanacijo ogrozile. Člani nadzornega sveta bodo odločili tudi o dokapitalizaciji, ki pa naj bi bila izvedena šele po sprejeti sanaciji. Prodaji blagovne znamke se bodo skušali izogniti. Če pa nadzorni svet ne bo za sanacijo, bo možen le stečaj, je zaključila Kostičeva. Rudi Špes, predsednik sveta delavcev, je najprej povedal, da so se težave Zlatarne začele pred več leti, vendar sojih šefi skrivali. »Zlatarna dolguje delavcem kar 500 milijonov tolarjev. Ker so zaposleni v podjetje vložili tudi svoje certifikate, so oguljufani tudi zanje. Vsi upniki bodo dobili vse, le delavci naj bi ostali brez vsega. Tudi občina nas ni dovolj podprla. Tudi vodstvo Zlatarne je bilo premalo odločno in naivno. Čeprav v sanacijskem programu piše, da mora tretjina kupnine za poslovno stavbo ostati Zlatarni, banke računajo, da bodo dobile vse. Ko so hipoteke na premoženje postale vnovčljive, so se banke začele obnašati drugače, sanacija zato ni uspe-la.«Tako je zaključil Špes. Boris Marolt, sedanji direktor Zlatarne, pa je nadaljeval: »Ker s sanacijo zamujamo, je položaj slabši kot pred 18 meseci, ko smo jo začeli. V Zlatarno sem prišel, ker sem Celjan, hotel sem nekaj narediti. Konkurence se zelo zavedamo, vendar mi državi plačujemo prav vse, novi uvozniki zlata in nakita pa se temu zelo izogibajo. Dva člana nadzornega sveta več ne opravljata svojih funkcij in ju je treba zamenjati. Problem Zatarneje tudi, daje ne upravljajo lastniki, ampak upniki. Zlatarna ima še vedno preveč delavcev.« Dušan Burnik, podžupan celjske mestne občine: »Zaradi izjemnega položaja bi morali sklicati skupščino lastnikov. Celje ni na slabšem kot Maribor, saj je brezposelnost precej manjša. Število delovnih mest v gospodarstvu se bo tudi letos zmanjšalo za tisoč, bo pa 600 več zaposlenih pri zasebnikih. Banka Celje krepi svojo moč in stavi le na dobra podjetja. Zlatarna potrebuje 250 milijonov tolarjev, zlato za enomesečno proizvodnjo zanjo zato ni rešitev.« Sekretar območne oragani-zacije ZSSS Lado Kaluža seje pridružil kritikom bank. Menil je tudi, da bi spremembe zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji olajšale položaj podjetij, tudi Zlatarne. Socialnega sporazuma s sindikatom podjetja ne bo težko skleniti, saj so le delavci dosedaj držali besedo. Franc Knafeljc, predsednik območne gospodarske zbornice, je v nasprotju z Burnikom menil, daje brezposelnost na celjskem območju zelo visoka. Lani so imeli kar 60 stečajev. Za Knafeljca so naložbe v proizvodne zmogljivosti edina svetla 4 točka na celjskem območju. Kritiziral je tudi banke, češ da z uničevanjem podjetij izgubljajo komitente. Franček Kavčič Konferenca medregijskih sindikalnih svetov ZA DEMOKRATIČNO IN SOCIALNO EVROPO ZA POENOTENJE PRAVIC ZAPOSLENIH, NE GLEDE NA DRŽAVNE MEJE Evropska konfederacija sindikatov je 21. januarja v Luksemburgu organizirala konferenco medregijskih sindikalnih svetov. Obravnavali so gradiva za medvladno konferenco držav članic Evropske unije, ki naj bi bila predvidoma julija letos. Sprejeli so tudi resolucijo, v kateri so glavne zahteve in predlogi za medvladno konferenco. y začelku tega tedna se bil okviru koordinacije sindikatov elovne skupnosti Alpe-Jadran /rstu dvodnevni seminar. Na nJern so sindikalni voditelji ^odnjih držav obravnavali vj^nja pravne in socialne lOsti delavcev ter vloge in ornena svetov delavcev v ^nacionalnih družbah, ki ki iv° S.V0ic obrate v državah, dara" clanice Evropske gospo-p junije. I oleg predstavnikov dveh s 0Vcaslc'b sindikalnih central so elovaii ge sindikalisti jz KalijS^e’ ^at^arsbe, Avstrije in (o ^ Zveze svobodnih sindika- ude£,Kcni'"sc;.sescmi?arja ^ 'czui sindikalisti iz podjetja "kcl-Zlatorog Maribor, kije petodstotni lasti avstrijskega ter JaIIenkel, predstavniki In- trgov'l,a 'n ^‘ncI‘*cata delavcev \rVlne S'ovenije. niv iSe,ninarJu so bili Stevil- c^pji sindikatov multina: ...... ___,......... obm? In s'ndikalisti njihovih . sporazumovinsocialnegapart-nov‘.lOV v državah v lako ime- nerstva. zlastj1' tranz'c'j'- Poudarjali so Po tem, kar smo slišali, lahko delaj naIno.st izenačitve cene trdimo, da imamo v primerja-Zahtcv |.rugil1 Pravic delavcev, vi s sosednjimi državami naj-nih in 3 1 soPocaotenjesindikal- bolje urejene socialnopartner-^altii?0^™^3*8^ Pravic v ske odnose. Na boljšem smo tudi Siedc at'10nalnih družbah, ne zaradi kolektivnih pogodb ter v Svoje ,1°’v kateri državi imajo njih opredeljenih pravic dela- nedelav-ate m V zaposIe' vcev-Sindj?Cj. S skupnim sporočilom, ki smo a 'sti, predvsem iz ga udeleženci seminarja sprejeli, držav v tako imenovani tranziciji, so kritično spregovorili o svojih delodajalcih, za katere trdijo, da se do delavcev večkrat obnašajo vzvišeno in arogantno. Najhuje pa je, da težijo k znižanju že tako nizke cene dela in drugih pravic zaposlenih. Nad takšnim početjem niso navdušeni tudi vodilni sindikalisti teh mednarodnih družb: Zavedajo se, da bi z nizko ceno dela delavcev v državah, ki še niso članice Evropske gospodarske unije, dolgoročno bile ogrožene tudi njihove pravice. Zanimivo pa je, da so se s stališči sindikatov, ki so bila izražena na tem seminarju, strinjali tudi predstavniki deželne •trgovinske zbornice, deželni odborniki in tržaški župan Ric-cardo Illy, Predstavniki sindikalnih central posameznih držav so na srečanju predstavili svoje izkušnje pri sklepanju in izvajanju kolektivnih pogodb, socialnih smo se odločno zavzeli za poenotenje pravic delavcev v mul-tinacionalnih državah, ne glede na to, v katerih državah imajo svoje obrate. Sklepe in stališča udeležencev seminarja bodo dobili tudi udeježenci delovnega srečanja, ki bo prihodnji mesec v Celovcu in se bo na njem zbralo 300 podjetnikov. Predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in Sindikata delavcev trgovine Slovenije, smo tudi ob tej priložnosti navezali stike s sindikati sosednjih držav in opravili vrsto koristnih pogovorov. Sandi Bartol Na konferenci je sodelovalo več kot 300 predstavnikov iz 34 medregijskih sindikalnih svetov in sindikalne skupnosti Alpe-Jadran. Delegacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki sojo sestavljali Branko Mišič, Bogdan Godničin Pavle Vrhovec, je na konferenci sodelovala v okviru medregijskega sindikalnega sveta Slovenije in Furla-nije-Julijske krajine. Ta svet je eden redkih v Evropi, kije bil ustanovljen med državo članico EU in državo, ki je kandidatka za vstop v EU. Predstavniki medregijskih sindikalnih svetov so se v razpravi zavzeli za socialno in demokratično Evropo in izrazili podporo razširitvi Evropske unije z državami Srednje in Vzhodne Evrope. Kljub načelni podpori pa so nekateri menili, da bi pred kakršnim koli povečanjem Unije, morali doseči uravnotežiti finance, zaposlo- vanje in gospodarstvo. Na tej podlagi naj bi prpravili novi sporazum Evropske unije. V razpravi so ostro nasprotovali sedanji politiki vlad držav članic EU, ki zagovarjajo monetarno stabilnost za vsako ceno. Poudarjali so, da vlade pogostokrat uporabljajo monetarno unijo kot argument za zmanjševanje socialnih izdatkov, namesto da bi politiko usmerile v ustvarjanje novih delovnih mest in zaustavljanje rasti brezposelnosti. Menili so, da želja po monetarni uniji slabša drugi cilj, to je Unijo kot gospodarsko in socialno zvezo. Največ pozornosti so razpra-vljalci namenili zaposlovanju oziroma odpiranju novih delovnih mest. Menili so, daje treba dati Evropski uniji moč, instrumente in sredstva za to, da bo lahko izvajala realno zaposlovalno politiko, koordinirano na ravni Evrope. Te koordinacijske postopke naj bi vključili v novi sporazum Unije, da bi zaposlovanju dali enako težo, kot ga ima monetarna unija.Ta koordinacija bi se morala kazati tudi v tako imenovanih evroregijah, saj prevelike administrativne in institucionalne, ovire regionalnim oblastem onemogočajo večjo vlogo pri reševanju zaposlitvenih problemov. V mnogih regijah sicer že obstajajo pobude za odpiranje novih delovnih mest, kot sta EURES-Crossborder in Interreg II. Ti dve pobudi sta zaenkrat le informacijski vir, i zaposlovalne politike še ne uresni-čujeta.V vse koordinacijske postopke in nove zaposlitvene projekte morajo biti obvezno vključeni vsi socialni partnerji! Predstavniki medregijskih sindikalnih svetov so vdiko raz- pravljali tudi o Evropski uniji kot socialni uniji. Zahtevali so, naj novi sporazum vključuje osnovne socialne pravice, pravico do kolektivnih pogajanj, sindikalnih akcij in stavk. Sporazum naj bi priznal tudi pravico organiziranja in združevanja prek državnih meja. Medvladna konferenca naj bi sprejela socialni protokol, ki bi socialnim partnerjem dovolil sklepanje medpa-nožnih in panožnih kolektivnih pogodb na ravni Evrope. Vse to bi olajšalo delo delavcem iz obmejnih področij, pa tudi tistim, ki delajo samo sezonsko. Uveljavljanje pravice do organiziranja in združevanja bi omogočilo vsakemu posamezniku, da se včlani v sindikat, kije član Evropske konfederacije sindikatov. Dovoljeno bi bilo tudi dvojno članstvo: v državi bivanja in državi, kjer član dela. Podjetniške in panožne kolektivne pogodbe v evroregijah pa bodo morale veljati za vse člane sindikalnih organizacij, ki so članice Evropske konfederacije sindikatov, neodvisno od tega, v katero sindikalno organizacijo je delavec ali delavka včlanjena. Predstavniki medregijskih sindikalnih svetov so opozorili še na en velik problem delavcev v evroregijah: na eni strani ni koordinacije med davčnimi sistemi držav članic EU, na drugi pa je koordinacija programov socialne varnosti zagotovljena s Pravili EU 1408/71. Z drugimi besedami to pomeni, daje socialna varnost obmejnih delavcev določena z dvostranskimi sporazumi med državami. V tistih državah, kjer so odtegljaji od plač osnovni vir napajanja sistema socialne varnosti, že manjše spremembe sistemov obdavčevanja povzročajo obmejnim delavcem velike probleme. Zato .so države članice EU pozvali k usklajevanju davkov, ki so namenjeni financiranju socialne.varnosti. Pavle Vrhovec 30. januar 1997 Kako deluje Evropska unija (6) Socialni laSog-vodilno načelo EU l! socialni Evrool Socialni dialog, sodelovanje socialnih partnerjev, je našlo zagovornika in spodbujevalca že v Evropski skupnosti za premog in jeklo pred 30 leti. Takrat je Jean Monnet, pobudnik prvih korakov k evropski enotnosti, želel v proces sprememb v skupnosti vključiti socialne partnerje, še posebno sindikate. Socialni dialog je tako instrument za sodelovanje med državami članicami na področju socialne politike. Da gre za zelo pomembno nalogo, je zaslediti iz določb ustanovitvene pogodbe iz leta 1957, ki ima v pravnem smislu pomen izvirnega prava Skupnosti. Če iščemo primerjavo v Sloveniji, bi po pomenu lahko določila Piše: Metka Roksandič pogodb primerjali z ustavnimi določbami. Tako je v tej pogodbi Evropski komisiji določena naloga, naj si prizadeva za sodelovanje držav članic na določenih področjih socialne politike in naj pridobi mnenje Gospodarskega in socialnega odbora pred izdelavo svojega mnenja (118 člen). Prav tako mora Komisija razvijati dialog med menedžmentom in delom na evropski ravni (118. b člen). Nadaljnje postopke socialnega dialoga, njegovo formalno vključitev v postopke odločanja v skupnosti in naloge Evropske komisije je določil Sporazum o socialni politiki med državami članicami Evropske skupnosti iz leta 1992. Ni dvoma, daje socialni dialog med partnerji na področju socialne politike eno vodilnih načel Evropske unije. Vzpostavljeni so mehanizmi na ravni skupnosti, prav tako socialni dialog poteka na nacionalni ravni - ravni držav članic. Vse države srednje in vzhodne Evrope, podpisnice pridružitve-111 nih sporazumov, bodo morale socialni dialog v svojih državah ne lil le upoštevati, ampak tudi spodbujati. Ocena o socialnem dialogu Ul v Sloveniji bi bila zelo različna, odvisno od strani, s katere bi prihajala. III Vladna stran bi se pohvalila z delovanjem ekonomsko- socialnega sveta na državni ravni, delodajalci bi pokazali kolektivne pogodbe na vseh ravneh. Ocena sindikatov bi bila povsem nasprotna. Dejansko stanje v Sloveniji ni v ničemer primerljivo z razvitostjo socialnega dialoga v vseh strukturah delovanja skupnosti na področju socialne politike. Takšno stanje pa ni le v Sloveniji. Poljska vlada se v Evropski uniji rada pohvali z razvitostjo socialnega dialoga, lil pa jih kolegi iz sindikata Solidarnost javno demantirajo. Pravijo, da jih njihova vlada uporablja za fasado socialnega dialoga nasproti Evropski uniji, v resnici pa jih bolj malo vpraša za mnenje. Tudi slovenska vlada bolj malo razmišlja o potrebnosti socialnega dialoga kot stalnega orodja za doseganje skupnih ciljev na področju socialne politike na vseh ravneh življenja in dela, še po-, sebej pa pri vključevanju Slovenije v Evropsko unijo. Strategija ekonomskih odnosov Slovenije s tujino - od pridruženega do polnopravnega članstva v Evropski uniji, kije bila objavljena v Poročevalcu Državnega zbora RS novembra lani, v ničemer ne vključuje sindikatov kot predstavnikov dela v te procese. Čeprav je poudarek dan strategiji ekonomskih odnosov, je nemogoče prezreti odsotnost socialnega dialoga. Slovenija se ne vključuje le v mednarod-III ni pretok blaga, storitev in kapitala. V Evropski uniji gre tudi za prost pretok dela in ljudi, za posledice vključevanja našega gospodarstva v te tokove in zaposlenost, za socialno politiko, reformo pokojninskega sistema, ki je pri nas predstavljena v takšni obliki, kot daje to pogoj za članstvo v EU, in še in še. Sindikate čaka še dolga pot in veliko dela, da bo tudi v Sloveniji socialni dialog uveljavljen kot nujnost in samoumevna pot za boljše življenje. sindikalni '"IN n m1 rv Prvi del januar 1997 1. Dnevnice §§! - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 j||| - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 lili - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča dve uri po njem) 1.218,00 p|| 2. Kilometrina (od 1. 1. 1997 dalje) 25.50 §|! 3. Ločeno življenje 49.158,00 4. Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano 12.290,00 Drugi del V drugem delu objavljamo povprečno plačo za obdobje avgust-oktober 96 kot IH osnovno za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 78.782 SIT. 1. Jubilejne nagrade 11 -za 10 let 39.141,00 11 - za 20 let 59.087,00 HI -za 30 let 78.782,00 2. Nagrada ob upokojitvi 236.346,00 3. Solidarnostne pomoči 78.782,00 Vir: Zavod RS za statistiko Strokovna služba ZSSS Opomba: Objavljena višina nagrade ob upokojitvi je rezultat kolektivnega pogajanja. Sprejeta sprememba uredbe Vlade RS o stroških, ki se priznavajo kol odhodek (Ut: I. RS, št. 7/95), pa omogoča to nagrado do višine treh bruto plač v gospodarstvu RS. Dopolnilni podatki V skladu z zakonom o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996 (Ur. 1. RS, št. 34/96) v sindikalni listi objavljamo podatke, potrebne za izvajanje sporazuma: 1. Minimalna plača za mesec oktober, november in december 1996 55.942 SIT 2. Regres za letni dopust je v uspešnih podjetjih možno izplačati do višine povprečne plače v gospodarstvu za zadnje 3 mesece v bruto znesku; povprečna plača v bruto znesku za obdobje avgust-oktober znaša 122.897 SIT . Strokovna služba ZSSS BO KAJ ALI NE BO NIC »t, s -"»Ss Če bo vse po sreči, bo morda že te dni znano, ali bo okrog 90 delavk in delavcev Predilnice Laško, ki je od lanskega marca v stečajnem postopku, dobilo izplačane prijavljene terjatve do svoje »fabrike« ali ne. Stečajni senat jim jih je sicer že priznal, a kaj, ko je Predilnica ostala brez osnovnih sredstev, nad stavbami pa za nameček teče še denacionalizacijski postopek. Tako podjetje nima česa prodati, da bi prišlo do kupnine, s katero bi poravnalo terjatve delavcev... Zgodba o laški predilnici je dokaj zapletena, predvsem pa žalostna. Mnoge delavke so v tovarni pustile več desetletij svojega življenja, potem ostale brez dela, nazadnje pa bodo, kot kaže, ostale še brez denarja, ki jim ga podjetje dolguje zaradi premalo izplačanih plač po kolektivni pogodbi. Brez plač za zadnj i mesec in pol dela pred uvedbo stečajnega postopka (marec 1996) so že ostale... Predilnica Laško je hčerinsko podjetje ljubljanske Dekorativne, kije zaradi močne (pre)zadolženosti leta 1992 prešla v roke Sklada RS za razvoj. Ta si jo je sicer prizadeval spraviti na noge, vendar brez uspeha, zato se je lani odločil za opustitev proizvodnje in prodajo premoženja. Seveda je to pomenilo konec tudi za Predilnico Laško, kije imela večino svoje proizvodnje vezane na Dekorativno, izpada pa ni mogla nadomestiti. Zal sojo delavke v Laškem odnesle veliko slabše kot njihove kolegice iz Ljubljane. Ko seje leta 1994 predilnica preoblikovala v d. o. o., je Dekorativna kot njena ustanoviteljica vložila v Laško za 1,5 milijona tolarjev kapitala. Na prvi seji novopečene družbe so sicer sklenili, da bodo osnov- na sredstva predal i v upravljanje predilnici, vendar pogodbe o tem niso nikoli podpisali. Tako so osnovna sredstva, ki so bila vseskozi pravzaprav last predilnice, v pravnem sanislu pripadla Dekorativni. Se dobro, da jih ta še ni začela prodajati... V soglasju z direktorjem Dekorativne, stečajnim senatom in stečajnim upraviteljem je bila že pred časom proti Dekorativni vložena tožba z namenom, da se osnovna sredstva Predilnice Laško prenesejo v njeno stečajno maso. Glavno obravnavo so opravili pred tremi tedni, dokončna odločitev pa naj bi bila znana prihodnji mesec. Če bo sodišče odločilo v prid de- lavcem, bo tako j narejena , eire| premoženja, nato pa izpeli-še javna dražba. V nasproCj|( primeru pa bo 90 delavk lavcev ostalo praznih rok j ^ dejali bi se lahko le izpl%c plače za lanski februar i^Or. lovico marca, za kar naj bi ‘dve denar z izterjavo nekaterih s(o, s dolgov in s prodajo trgovali ce Tekstilček v Laškem-:rn( »Zgodba bi zagotovo imela lepši konec, če bi bij1™5! dje, ki so zadnja leta vodil^aj dilnico, bolj dosledni in dni,« meni stečajni upra' | s< Zvone Hudej. O tem soPloyv pričani tudi vsi - bivši sl“i- £ Jek: ^>rv lor ta V DEKORATIVNI SO JO »ŠE KAR DOBRO« ODNESLI - Ker nikakor niso mogli iz večletne agonije, so se lani odločili za postopno ukinitev proizvodnje in prodajo podjetja, s tem pa po razpoložljivih podatkih iztržili kar za 200.000 mark več, kot bi, če bi Dekorativno prodajal likvidacijski ali stečajni upravitelj. Zato so jo mnogo bolje odnesli tudi zaposleni: iz kup- nine Dekorativne so dobili v povprečju za 5.600 nemških mark odpravnine. Na sliki: delavke Dekorativne, ki so med enim svojih zadnjih »šihtov« razmišljale, da iz vsega tega nebo nič, so zdaj dobile vsaj nekaj... VPRAŠANJA IN ODGOVOR1 ■ za razlago Splošne kolektivne pogc Komu koristi razbijanje sindikatov Vprašanje: Ali delavcu pripada dodatek za izmensko delo v poS^J pogojih dela tudi za dopoldansko delo? V Nemčiji se menda združujeta sindikata kovinarjev in tekstilcev, klasičnih industrijskih panog. Oba imata več sto tisoč članov. Združujeta se zaradi povečanja moči, kajti slejkoprej je moč sindikata v množičnosti. Pri nas poteka nasprotni proces. Ob splošnem medsebojnem ne-zaupnaju, socialnem razslojevanju, zagledanosti vase, nemara pa tudi liderskih ambicijah, nastajajo novi, ozko poklicni sindikati. Eden zadnjih primerov je sindikat pekov. Pobudnik prihaja iz Kranjske pekarne, zadaj pa je, po pisnem gradivu sodeč, Konfederacija Neodvisnost. In na kakšne limanice se lovi članstvo? Na obljubo beneficirane delovne dobe. Pekovski poklic je nedvomno težak. Stalno nočno delo in vračanje k ročnim opravilom zaradi konkurence in zahtev trga ljudi izčrpava. Želja po skrajšanju pokojninske dobe je razumljiva, še posebej v luči nekaterih drugih zgledov. Vendar je želja eno, realnost drugo. Če katera od sindikalnih central misli, da obstaja možnost doseči beneficirano delovno dobo za peke, potem naj bi začela postopek. Zato ni potrebno ustanoviti cehovskega sindikata. Če pa je cilj le po ovinkih pridobiti članstvo, od tega nihče ne bo imel koristi; še najmanj peki, ki naj bi zaenkrat plačevali dvojno članarino - novemu pekovskemu sindikatu in tistemu, katerega člani so bili pred tem. Kako dolgo in čemu? Dva od članov novega pekovskega sindikata sta mi ondan zatrjevala, da bodo benefikadjo zagotovo dosegli; da jim je gospod Tomšič pokazal neki dokument s podpisom ministra Ropa. Da je bila to najbrž le odločba o hrambi statuta ali Mnenje komisije: Dodatek za izmensko delo v viši ni 10 odstotkov gre dela le zadelo v popoldanski in nočni izmeni, kadar se delovnir ces izvaja v drugi in tretji izmeni oz. v turnusu popoldan in poit I Vprašanje: Ali je pravica do regresa za letni dopust vezana na pr do izrabe letnega dopusta ali na dejansko izrabo letnega11 pusta? Mnenje komisije: Drugi odstavek 1. točke 44. člena Splošne KP za gosp stvo določa, daje pravica do regresa za letni dopust vezah3! pravico do izrabe letnega dopusta. To pomeni, daje pogt,l| izplačilo regresa za letni dopust pravica do izrabe letneg3 , pusta (57. člen Zakona o delovnih razmerjih), ne pa deja1" izraba letnega dopusta. Vprašanje: Ali ima sindikalni funkcionar pravico do plačane odso zaradi udeležbe na sejah republiškega organa? Mnenje komisije: ; Po 32. členu SKP imajo sindikalni zaupniki pravico tl0 pravil novega sindikata, sem jim rekla; da tak podpis lahko dobi, kdor koli se spomni ustanoviti sindikat, in da to še nič ne pomeni v njihovih prizadevanjih za skrajševanje pokojninske dobe. Toda seme obljube je bilo posejano. Sejalec bo moral nositi odgovornost... Milena Sitar delovanja v organih sindikalnih central (združenj) in org3 j sindikatov dejavnosti. Njihova odsotnost se ne všteva v h j 1»V* IIV l W VI VZ111V7 O l O V. ’ .,1; ur po 1. alinei 1. odstavka 32. člena SKP. Tudi če ni kolekL/ pogodbe podjetja ali pogodbe o ugotavljanju pogojev z3 J dikalno delo med sindikati in organizacijo oz. delodajalce morali sindikalni funkcionaiji pravico do plačane odsotnosti i v dogovoru z delodajalcem. Pri tem je treba upoštevati p1 in interese sindikatov in zahteve delovnega procesa, prav Pl i pa tudi priporočilo št. 143 Mednarodne organizacije dej-'' ir«č, lahko sindikati te svoje pravice zahtevajo v razumnih ^ Zapisal: Bran6 l'Ve zimske igre KNG na Kopah Domačini !U BOLJŠI a Progi Kaštivnik, na Kopah pri Slovenj Gra-^so se člani sindikata KNG prejšnjo soboto po-■ |4(',V'^slalomu. Vabilu organizatorjev seje odzva-udeležencev, večinoma moških. Največ je bilo L s^> domačinov iz JC NTU Slovenj Gradec, Stek-Jlj6 lastnik in Heliosa. Dolenjce je Majda Ma-^ ^retarka tamkajšnje območne organizacije s> Pripeljala kar z avtobusom. lep smučarski center sedaj nima več prave-•dU^-Tudi obiskovalcev, če ne štejemo članov KNG, ciiktr 0 Prav veliko. Vreme na nadmorski višini 1400 ,)4 ?* i * * * vJe bilo, kljub turobni oblačnosti v dolinah, skoraj -|ji as sončno. Snežne razmere so bile za sindikalno iPOi0^ pravšnje. i jijvJanizatorjiso se potrudili, daje tekma potekala v |i4o Jern redu in dovolj hitro. Ker padcev skoraj ni roduhk SeVs' U(Jeležcnci domov vrnili zdravi. Poškodbe i ;mo0 'S-aknili ^ePr‘ P^esu> Kierso nekateri tudi skušali )|jfVečin iliinsk na le*le moški v tekmovalnih sku-viVse !nA so startali nekaj metrov višje. ‘l . L e nP' tekmovanja in tovariškega srečanja, bilo je 0,L;enJeSraški Nami, sta imela v rokah Vinko Per-,a . '7- JC NTU in Marjan Bari, sekretar območne ’ Pacijc ZSSS za Koroško. Iz vodstva KNG sta prišla redsednik Branko Bambič, ki je tudi tekmoval, J^rctar Pranj,, Krsnik. ilon' tr-'*C ^kmovalci iz vsake kategorije so prejeli Ista 6 'n ^°lajne- Vsi, ki so se uvrstili do sedmega 'arih' ^Ipktične nagrade, ki sojih organizatorjem tizakT^"3 P°djetja kemične industrije, lani' - '*U^n' s'ovesnost' seJe Branko Bambič zahvalil d |^. 0rjem in razglasil, da bodo igre odslej vsako H - an(Jidate za organizacijo drugih zimskih šport-aerPaje povabil, naj se čimprej prijavijo. IS Franček Kavčič m II KAJ DELAJO V republiških odborih Darja Cvelbar (št. 4) iz Krke se je takole spustila po progi. Damjana Bradač (št.16), Ivanka Vrhovnik (št. 9), Stanka Zalokar (št. 7) in Alenka Kuhar (št. 15) so pred startom ogledovale tudi druga drugo. II Franc Levec, TKI Hrastnik, je zasedel 9. mesto v skupini najstarejših članov. vaJ!" žcn*kc’sl«»P>na D: I. Marinka Tretjak (JC NTU, Slovenj Gradec), 2. ii',,i ■ ?ye,c [,'11 Kozmetika, Ljubljana), 3. Sonja Hajnšek (Krka, Novo me-il*"' ajana Markelj (Sava, Kranj), 2. Stanka Zalokar (Steklarna Hrastnik), loven; J? (j,ron1 ■ ečavar (Krka Novo mesto); skupina B: I. Darja Jelen (JC NTU, raxtniU ,dec)' 2'-Alenka ZuPan (Helios, Domžale), 3. Alenka Kuhar (Steklarna intoier L , Pina A: L Nataša Permanšek (JC NTU, Slovenj Gradec), 2. Natalija ftinšu- "ta. Novo mesto), 3. Suzana Hočevar (Krka, Novo mesto); ava k skuPina D: l. Vinko Pennanšek (JC NTU, Slovenj Gradec), 2. Andrej Valenčič ata j-*,’3' Peter Turk (Krka’ Novo mesto); skupina C: l. Leopold Jere (Stek-na B- iS Dlk.k Jbne Kos (Termo, Škofja Loka), 3. Branko Popič, Plastika; sku-Ravnik ,' Stenovec (Sava, Kranj), 2. Matjaž Senica (TKI Hrastnik), 3. Fran-Markorč , os’ D°mžalg);skupinaA: l. Peter Melanšek(JC NTU, Slovenj Gradec), V raz, °- n.c’ (Ter!no, Škofja Loka), 3. Jože Kašnik (JC NTU, Slovenj Gradec). tdioH ™>tvi ekip je zmagala JC NTU Slovenj Gradec, drugo mesto je pri- i najs "'Sl> iz Domžal, tretje paKrki iz Novega mesta. Nagrad za najstarejšega ti. ?_aa,reJ'S0 tekmovalko niso podelili le zato, ker se zanje ni nihče hotel prija- lo je ”najkrepkejšega« pa se je prijavil tekmovalec iz Heliosa. Omeniti mora-fgplil 'koin'^ Pcrmansek, ki je zmagal med najstarejsimi tekmovalci, po ‘J110 tucb sv°ii hčerki Nataši, kije bila prva med najmlajšimi. Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Na odziv pristojnega ministrstva še čakamo... Od naše zadnje informacije s področja panožnih kolektivnih pogodb se do sedaj ni kaj veliko spremenilo. Čeprav smo se z ministrstvom za varstvo okolja dogovorili za izdelavo analize septembrskih plač za komunalne dejavnosti in so podatki zbrani, do nje še nismo prišli. Zato smo sedaj ponovno upravičeno protestirali. Bomo videli, ali bo kaj odziva. Zataknilo seje tudi pri sprejemanju aneksa h kolektivni pogodbi za stanovanjsko dejavnost, vendar upamo, da bo do konca januarja to urejeno. Na decembrski seji republiškega odbora smo poleg aktivnosti za sindikat varnostnikov in detektivov obravnavali tudi druge or-ganizacijsko-tehnične zadeve in kadrovske dopolnitve v naših organih. Pri tem je mišljen naš nadzorni odbor, ki ga moramo zaradi odhoda dveh dosedanjih članov dopolniti. Dogovorili smo se, naj nova člana predlagajo panožni odbori iz Ljubljane in Celja. Odločili smo se tudi modernizirati našo administrativno opremo. Kupili smo prenosni telefon in telefonsko tajnico, ki bo beležila sporočila. Sedaj seje namreč dogajalo, da so se zadeve zavlekle tudi zaradi nujnih službenih odsotnosti sekretarja. Sklenjena je tudi nabava računalnika; zdaj zbiramo ponudbe. Vse to se bo seveda moralo poznati tudi v kvalitetnejšem delu. V prvem letošnjem biltenu, ki smo ga članom pravkar poslali, je že opaziti, kje je bil uporabljen sodobnejši stroj in kje izrabljen. V tem biltenu članstvo vabimo na seminarje s področja soupravljanja. Kot smo obljubili, bomo tistim, ki bi imeli zaradi enoodstotne članarine težave s stroški, pokrili polovico kotizacije. Miloš Mikolič, sekretar Sindikat upokojencev Pričakujejo živahnejši utrip Najanuarski seji izvršnega odbora Sindikata upokojencev Slovenije, ki jo je predsednik Ivan Kramer sklical na pobudo njegovih najbolj dejavnih članov, so že imenovane iniciativne odbore za sestavo območnih odborov sindikatov upokojencev Dolenjske, Gorenjske, Ljubljane z okolico in Goriške pozvali, naj si prizadevajo v svoje vrste povezati tudi delavce, ki se bližajo upokojenskemu stanu. »Lepo bi bilo, če bi pri tem lahko računali tudi na večjo pomoč panožnih sindikatov in območnih organizacij ZSSS,« je bilo slišati. Sindikat upokojencev se bo v tem obdobju največ ukvarjal s socialnimi vprašanji svojega članstva, pri čemer namerava pozorno spremljati zlasti načrtovane spremembe pokojninske in invalidske zakonodaje. Ves čas pa bo v okviru mreže ZSSS članstvu tako kot doslej kajpak nudil tudi brezplačno pravno pomoč. 11 lil IS Darja Jelen, domačinka iz JC NTU, je takole sprejela plaketo in kolajno za zmago e svoji skupini in absolutni konkurenci med ženskami. Svobodn i Sindilmli w Slovenije pkfer——_______________________________ ~ ,Ker nobena velika športna prireditev ne mine brez l' la.ni direktnVr0* tudl "a bobovcu ni manjkalo. Ljubo Cvar, Jernej :, telc (z leve em?n,arne in trboveljski župan Janez Malovrh ter Ci- vPaje Ves ?„! "osni) so bodrili vse po vrsti, za jakost njihovih * S eas leP0 skrbela Tjaša Logar (levo). Ne le kdo bo prvi, temveč kdo bo koga - to je bilo pravzaprav osrednje vprašanje pred začetkom prvenstva Območne organizacije ZSSS Zasavje, ki so ga pod pokroviteljstvom Cementarne Trbovlje prejšnjo soboto na Dobovcu vzorno izpeljali požrtvovalni člani smučarskega kluba Kum. Dobra petdesetina nastopajočih se tudi tokrat ni izneverila tej tradiciji, zato tekmovanje ni minilo le v znamenju bojev z načeto progo in neusmiljeno uro, ampak so mu celo dopoldne dajali svojevrsten mik predvsem prestižni dvoboji med sodelavkami in sodelavci posameznih podjetij ali družb. Naj se ve... D. K. NAJHITREJŠI - »Žejalo me je, pa sem hotel čimprej do cilja,« je svoj nastop »komentiral« Marjan Potrpin, najhitrejši med vsemi. REZULTATI-ženske, nad 40 let: 1. Dragi Skušek, 2. Marjeta Tomažin (obe Cementarna); od 30 do 40 let: L Alenka Sinkar (Trbovlje); moški - nad 50 let: 1. Igor Kos (TEVE Varnost Zagorje), 2. Franc Zakšek, 3. Marjan Dolenc (oba SGP Zasavje Trbovlje); od 40 do 50 let: 1. Jože Knez (Termoelektrarna Trbovlje), 2. Jože Skušek (Cementarna), 3. AntonTrampuš (IGM Zagorje); od 30 do40 let: 1. Marjan Potrpin (IBTTrbovlje), 2. Franc Sinkar (TIKATrbovlje), 3. Darjo Kamnikar (OrodjarnaTrbovlje); do 30 let: 1. Aleš Šintler (Cementarna), 2. Viki Knez (Termoelektrarna Trbovlje), 3. Drago Lunder (IGM Zagorje). SO ALI NISO!?! - Predsednik sindikata Cementarne Trbovlje Mijo Popovič (levo) je podelil priznanja najboljšim v najmočnejši konkurenci (moški od 30 do 40 let): Marjanu Potrpinu, Francu Sinkarju, Darju Kamnikarju, Radu Kločevšku in Branku Božjaku. IIP SKUSKI SPET ODLIKOVANI - Na vseh športnih igrah, kar so jih v »novejši zgodovini« organizirali sindikati, redno sodelujejo tudi Skuški. Družinsko čast je tokrat z zlato kolajno ubranila Dragica (levo), Jože (desno) je bil »odličen« drugi, Franc se je pa žal poškodoval, vendar tudi ni miroval; med slikanjem je pomagal pospravljati progo... ZARADI VIŠJE ČLANARINE SE ŠTEVILO ČLANOV SINDIKATA! KNG V PODRAVJU NI ZMANJŠALO - PREJ NASPROTNO , ur V kemični, nekovinski in gumarski industriji v Podravju delodajalci v glavnem spoštujejo kolektivno pogodbo. Zanimivo pa je, dajo tuji lastniki spoštujejo bolj kot domači. Sindikat KNG v Podravju sije zadal nalogo, da bo delavcem pomagal ustanavljati svete delavcev. “V minulem letu v kemični, nekovinski in gumarski industriji v Podravju ni bilo večjih socialnih konfliktov, zato našemu sindikatu ni bilo treba v nobenem podjetju v regiji organizirati stavke ali protestnega shoda za uresničevanje delavskih pravic. Člani sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije v Podravju smo se solidarno pridružili samo opozorilni stavki, kijojejeseni organizirala Zveza svobodnih sindikatov Slovenije za zaščito pravic vseh slovenskih delavcev,” pravi sekretar območne organizacije sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije za PodravjeDušan Detiček. “To pa še ne pomeni, da delavci v kemični industriji nimajo problemov. Največja težavaje v tem, daje v kemični, nekovinski in gumarski industriji zelo veliko delavcev razvrščenih v prvi in drugi tarifni razred, zato so plače v tej panogi v povprečju skromne.” Vsaka seja območnega odbora v drugem podjetju “V Podravju je v sindikat KNG vključenih 3500 članov, ki so organizirani v štirinajstih sindikalnih podružnicah v posameznih družbah. V Tovarni Marsikje imajo večje plače, kot jih določa kolektivna pogodba V Henken Ekolabu, kjer je zaposlenih 85 delavcev, imajo plače po kolektivni pogodbi, regres so dobili, poleg tega pa še 15.000 tolarjev božičnice in darila za otroke. V Swatyju, kjer dela 420 delavcev, imajo plače po kolektivni pogodbi, regres so dobili izplačan po delih, za novo leto pa so prejeli bon za 10.000 tolarjev. V podjetjuTreibacher Schleifmittel prejema 130 delavcev plače po kolektivni pogodbi, dobili pa so tudi regres. V podjetju Plastdispenzer v Ormožu prejema 230 delavcev večje plače, kot jih določa kolektivna pogodba, dobili pa so tudi regres. O izplačilu novoletne nagrade se še pogajajo. Tudi v steklarni Luminus iz Slovenske Bistrice, kjer dela 350 delavcev, plače presegajo določene s kolektivno pogodbo, regres so dobili v dveh delih (en del za lastninjenje), o izplačilu novoletne nagrade pa se vodstvo in sindikat še pogajata. Stodvajst delavcev MG Ruše ima večje plače od določenih v kolektivni pogodbi, regres so dobili, poleg tega pa so dobili še 80 odstotkov 13. plače. V Henklu Zlatorogu, kjer je zaposlenih okoli 430 delavcev (skupaj z drugimi družbami pa dela v sistemu preko 800 delavcev), imajo plače po podjetniški kolektivni pogodbi, regres so dobili, božičnico tudi, poleg tega je delodajalec pripravil darila za otroke, vsi delavci so dobili pakete, upokojenci pa posebna darila. V Agru iz Ruš prejema 80 delavcev plače po kolektivni pogodbi, dobili pa so tudi regres. Enako velja za 60 delavcev Impregnacije iz Hoč. Ker je bila omenjena seja, na kateri smo analizirali uresničevanje pravic delavcev, pred novoletnimi prazniki, se je morda do danes slika v kakšnem podjetju že malce spremenila, bistveno pa verjetno ne,” pojasnjuje Dušan Detiček. Veliko tujih vlagateljev Dušan Detiček: V Sindikatu KNG v Podravju deluje 3500 članov v 14 sindikalnih podružnicah “Za našo kemično industrijo očitno vlada dokaj velik interes pri tujih vlagateljih, saj so v večini kemičnih družb v Podravju večinski lastniki ali vsaj solastniki tujci oziroma tuja podjetja,” pravi Detiček. “Ob tem pa je treba povedati, da tujci spoštujejo naše zakona in kolektivne pogodbe ter uresničujejo pravice delavcev, kar pri domačih lastnikih ni vedno tako.” V Podravju imajo največ problemov v tej panogi delavci Garhilla iz Ruš in Power Flek-saiz Slovenske Bistrice. Čeprav zvenijo imena zelo tuje, lastniki niso tujci. “V obeh podjetjih imajo delavci probleme zaradi tega, ker izplačilo plač iz me- seca v mesec zamuja. Res paje, da ni problem višina plač.” V Impregnaciji v Hočah pa so pred nedavnim zamenjali vodstvo. “Zelo pozitivni razvojni trendi se kažejo v Swatyju, kjer novo vodstvo uspešno rešuje razvojne probleme in dileme, še zlasti pa v Henklu Zlatorogu, kjer zelo dobro sodelujejo lastniki podjetja, vodstvo in sindikati,” pravi Dušan Detiček. V sindikatu KNG so bili med prvimi, ki so članarino povečali na en odstotek od bruto plače. Kako so to sprejeli člani? “Dobro!” pravi Dušan Detiček. “Zaradi povečanja članarine člani niso izstopali iz sindikata, kakor so se nekateri bali. Prej bi lahko dušika v Rušah deluje poleg tega še konferenca sindikalnih podružnic, v katero so povezane tako podružnice sindikata KNG kot sindikata kovinske in elektroindustrije v tem največjem ruškem podjetju,” pravi Detiček, ki opravlja dolžnost sekretarja območne organizacije sindikata KNG že leto dni. “Doslej smo imeli v tem mandatu že šest sej območnega odbora. Vsako sejo imamo v drugem podjetju, kjer nas vodstvo podjetja in sindikalisti seznanijo tudi s poslovanjem podjetja in sindikalnimi problemi.Tako se med seboj vse bolj spoznavamo, zato tudi veliko lažje izmenjujemo izkušnje v prizadevanjih za uveljavitev delavskih pravic. Doslej smo imeli seje območnega odbora že v steklarni Luminus v Slovenski Bistrici, v Pinusu iz Rač, v TVB Swatyju, v Henklu Zlatorogu in v Sanformu v Rušah.” In kaj so člani območnega odbora ugotovili na teh sejah? “Ravno na zadnji seji, na kateri smo se pred novim letom sestali v podjetju Henkel Zlatorog, smo analizirali, kako v posameznih podjetjih spoštujejo kolektivne pogodbe. V Sanformu iz Ruš, ki daje delo in kruh 155 delavcem, prejemajo zaposleni plače po panožni kolektivni pogodbi. Prav tako so dobili regres za lansko leto in dodatek za Novo leto. V Power flexu, kjer je zaposlenih 30 delavcev, prejemajo plače po kolektivni pogodbi, vendar z enomesečnim zamikom. Regres ni bil v celoti izplačan, delavci pa so dobili dodatek za novo leto. V Pinusu iz Rač, kjer dela 160 delavcev, prejemajo večje plače od določenih v kolektivni pogodbi, regres so dobili, bone za novo. leto tudi, delavci pasi prizadevajo še za izplačilo 13. plače. V Garhillu prejema blizu 30 delavcev plače po kolektivni pogodbi, vendar ž enomesečnim zaostajanjem. Regres so dobili, za novo leto pa še za 20.000 tolarjev bonov. KAKŠEN BO ZAKON 0 JAVNIH USLUŽBENCIH Ministrstvo za notranje zadeve je sindikatu državnih in družbenih organov poslalo informacijo o pripravi zakona o javnih uslužbencih. V njej med drugim piše, daje vlada za pripravo tega zakona imenovala ožjo delovno skupino.Ta bo najprej pripravila primerjalni pregled uslužbenskega prava v Evropski uniji, kasneje pa koncept urejanja uslužbenskih razmerij, nazadnje pa še zakon o javnih uslužbencih. K pripravi zakona bodo povabljena tudi druga za javne uslužbence pristojna ministrstva. K sodelovanju bodo povabljeni predstavniki Univerze in za to problematiko specializiranih inštitutov. Povabili bodo tudi predstavnike sindikatov, v katerih šd organizirani zaposleni posameznih javnih sektorjev. Na koncu informacije pa ministrstvo posebej poudarja, da novi zakon bo reformiral delovna razmerja delavcev v javni upravi, vendar ne bo izničil dosedanjih razmerij in doseženih statusov delavcev. Iz informacije povzemamo tudi možne odgovore na številna vprašanja, ki jih bo ob sprejemanju zakona treba razjasniti. Med javne uslužbence bi šteli zlasti tiste osebe, ki opravljajo javno službo kot svoj redni poklic v dejavnostih, ki jih mora zagotavljati država ali lokalna skupnost. Splošne določbe o delovnih razmerjih naj bi, če ta novi zakon ne bo določil drugače, veljale tudi za javne uslužbence. Na podlagi zakonov, ki delovna razmerja javnih uslužbencev urejajo sedaj, bi uredili skupne elemente za sklenitev uslužbenskih delovnih razmerij. Priprava zakona bo lažja tudi zato, ker bo hkrati nastajal tudi nov zakon o delovnih razmerjih. Prejemki zaposlenih so, takšne so izkušnje evropskih držav, lahko urejeni z zakonom ali kolektivno pogodbo. Zaradi obsežnosti plačne problematike prakticirajo poseben zakon o plačah. Čeprav ostajajo pri zakonskem reguliranju plač, pa v nekaterih državah razmišljajo o omilitvi zakonskih norm. V Evropi imajo za javne uslužbence različne plačne sisteme. Prevladujejo sistemi kariere, po katerih sp uslužbenci na začetku razvrščeni na začetek plačilne lestvice, ki ima plačilne razrede. Napredovanje je nato nekaj časa odvisno zlasti od službenih let. Povečanje plače je odvisno tudi od napredovanja, ki ga lahko pričakuje večina javnih uslužbencev, vendar ni avtomatično. Za sisteme kariere je značilna visoka varnost zaposlitve in stabilnost javne uprave nasploh. Drugi sistemi temeljijo na službenem položaju oziroma delovnem mestu posameznega javnega uslužbenca. Njihov plačilni razred je odvisen predvsem od dela, ki gaopravljajo, ali od položaja, tudi od delovnega učinka. V nekaterih deželah oba sistema kombinirajo. Za opredelitev statusa javnih uslužbencev ni pomembna le plača, ampak tudi druge EK. rekli nasprotno. V zadnjem času je v naš sindikat več članov vstopilo, kot jih je izstopilo. Morda k temu prispeva tudi to, da smo izboljšali informiranje med člani. Tako naš sindikat izdaja glasilo, ki ga prejema vsak član, poleg tega smo sindikalnim zaupnikom razdelili tudi knjižico, v kateri so zbrani vsi splošni akti sindikata KNG. Veliko pozornost posvečamo tudi usposabljanju in izobraževanju sindikalnih zaupnikov. Razliko v višini članarine pa strogo namensko nakazujemo na solidarnostni in stavkovni sklad nadržavni ravni. Sredstev stavkovnega sklada še nismo potrebovali (zavzemamo se tudi, da bi se v kolektivni pogodbi ohranilo določilo o tem, da mora delodajalec delavcem stavko plačati), zato pa naši člani iz Podravja dajejo pridno vloge za solidarnostno pomoč iz solidarnostnega sklada, ki jo praviloma tudi dobijo.” “Veliko članov se na naš sindikat zateka tudi po pravno pomoč. V zadnjem času imajo naši člani v podjetjih največ problemov z de odpravninami in z različnimi sp nepravilnostmi pri ugotavljanju za traj no presežnih delavcev, čeprav de so podjetja v naši panogi presežne se delavce doslej odpuščala pretežno v< po mehkih variantah.” pi P Delavcem bodo se pomagali ustanavljati « svete delavcev Kakšne naloge pa so si zadal' ^ člani sindikata KNG v Podra- n, vju za letošnje leto? “Preko p( našega republiškega odbora si n( bomo prizadevali, da bi v po- Vj gajanjih za novo kolektivno ^ pogodbo dosegli čim višje izho- n diščne plače. Poleg tega nas čaka ^ naporno delo pri ustanavljanju n svetov delavcev. Ta trenutek ima ■ v naši panogi v Podravju svete ^ delavcev samo tretjina podjetij. ^ preostale pa bo še treba ustano- |, viti. Delodajalci za to ne kažejo kakšnega posebnega interesa, zato bomo morali biti sindikalisti še toliko bolj aktivni.” Tomaž KseV S{ 11 : SINDIKAT DRZAVNm IN DRUŽBENIH Veljavnost kolektivne pogodbe za negospodarstvo V drugem členu Kolektivne pogodbe za negospodarstvo piše, d" se veljavnost te pogodbe podaljša, če v vmesnem obdobju ni bil" sklenjena nova ali če nobena od pogodbenih strank ni odpovedala- Ker je bilo v republiškem odboru o stvarni veljavnosti te kolektivne pogodbe vseeno veliko vprašanj, je Sindikat državnih in družbeni!,1 organov zahteval od vlade, naj se o veljavnosti pogodbe opredeli tud' ona. Vlada seje na to pobudo odzvala in sklep tudi javno objavila, to je, da kolektivne pogodbe ne misli odpovedati. Sindikat ocenjuje, da ta sklep prejšnje vlade zavezuje tudi novo. Kolektivna pogodba torej velja in se uporablja tudi po prvem januarju letos. Takoj po konstituiranju vlade pa sindikat bo le-tej predlagal pogovor o spremembah višine regresa za letni dopust za letošnje leto. ugodnosti, kot so: nagrade, posebni dodatki in posebna zavarovanja. Pokojninsko zavarovanje javnih uslužbencev je praviloma odvisno od plačnega sistemg. Sistemi kariere so pogosto povezani s posebnimi pokojninskimi zavarovanji. Sistemi, ki temeljijo na službenem položaju, so povezani z zavarovanjem za druge zaposlene. Omejitev pravice do stavke bo treba urediti skladno z ustavo. Treba bo upoštevati tudi konvencije: št. 87 (o svobodi sindikalnega organiziranja in varstvu sindikalnih pravic), 98 (o pravici do kolektivnih pogajanj) in 151 (o postopku določanja pogojev zaposlitve v javni funkciji). Izhodiščna plača v prvem trimesečju Količnik možne rasti plač v prvem trimesečju letos, izračunan n" podlagi socialnega sporazuma, znaša 1.016. Na tej podlagi izračunana bru- to plača za prvi tarifni razred znaša 37.689 tolarjev. Drago Ščernjavič, sekretar Sindikata državnih in družbenih organov AČNU 4 af ^Ob\\a&c OTROCI JO POTREBOJEt''0' PRISPEVAJTE PO SVOJIH MOČEH! Žiro račun: 50101-654-41037. Hvala. Objave o prispevkih preberite v reviji Otrok in družina. Proračunska poraba Delovno gradivo ministrstva z" finance predvideva, da naj bi letošnja javna poraba znašala 45-3 odstotka bruto družbenega proizv°T da. Ministrstvo predvideva, dab' se družbeni proizvod povečal z" štiri odstotke, javna poraba pa nekoliko manj. Minister za finance Milj3 Gaspari je javnost (Delo, 7. decem bra) že obvestil, da bo v primebj bistvenih sprememb pri politiki pluc v javnem sektorju prišlo do krčenj" denarja za razvojnospodbujeval' ne elemente. Minister je hkrati opozoril, da plače naraščajo hitreje o" produktivnosti in ne omogočajo stabilizacije gospodarskega položaj" Omenil je tudi prevetritev zakona o delovnih razmerjih, zakona1’ zaposlovanju, zakona o socialnih pravicah in zakona o pokojninske"1 in invalidskem zavarovanju. Republiški odbor sindikata je na decembrski seji sklenil, da b0 podpisnikom kolektivne pogodbe za negospodarstvo predlagal, n"J se o teh vprašanjih takoj začnejo pogajati. Navedene misli ministra so za sindikat nesprejemljive, in to s" ministrstvu tudi sporočili. V sindikatu ugotavljajo, daje Republika Slovenija lastnica solastnica desetih skladov, 18 javnih podjetij, dveh agencij, enajst bank, ene zavarovalnice, enajstih drugih delniških družb, enajs"^ bank! 450 zavodov in desetih družb z omejeno odgovornostjo. Pfe^ sklada za razvoj je v njeni lasti še 25 podjetij. Premoženje vseh R državnih firm je vredno 500 milijard tolarjev. Za te firme je najbolj odgovoren minister za finance, ki bi moral izvajati 148. člen Ust" ve. V njem piše, da morajo biti vsi državni prihodki, namenjeni Z* javno porabo, vključeni v državni proračun. Sedanje stanje je za Sindikat državnih in družbenih organov n" sprejemljivo. Ker ministrstva z vsem tem premoženjem gospodaril neodgovorno, se minister za finance ne sme zavzemati za bistvo" spremembo plačne politike v negospodarstvu. Iz obvestil Sindikatu državnih in družbenih organov, ki jih za 620 sindikat' zaupnikov, pripravlja sekretar sindikata Drago Ščenij“J^ ;;lšsil 30. januarja 1997 j USPOSABLJAMO SOUPRAVLJALCE ) V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije se Zavedamo, daje osnovni pogoj za učinkovito Uresničevanje soupravljalskih pravic delavcev Rokovna usposobljenost članov svetov delavcev, delavskih predstavnikov v nadzornih svetih gozdarskih družb ter sindikalnih zaupnikov. V Zadnjem obdobju smo na področju sodelovanja delavcev pri upravljanju na različnih izobraževalnih Seniinarjih usposabljali že preko 1000 neizvoljenih članov svetov delavcev in delavskih Pfedstavnikov v nadzornih svetih. Ugotavljamo Pa> daje še mnogo svetov delavcev, katerih člani se niso udeležili nobenih oblik usposabljanja, CePrav jim zakon za to zagotavlja vse možnosti. . V svetuje že dokazano, daje delavska parti-c'pacija lahko uspešna le, če jo podpirajo sin-dikati, in to na način, dajo obravnavajo kot zelo Pomemben del svojega delovanja, saj gre za Področje pravic in interesov delavcev, ki je neločljivo povezano z drugimi delavskimi prahami. Pri nas gre pri tem za povsem novo področje delavskih pravic in za zelo občutljivo vprašanje, a kakšen način vzpostaviti odnose med organi e'avskega predstavništva in sindikati v posamez-. 'a Podjetjih ter tudi širše. Razbijanje delavskih 'ateresov in njihove moči na različne, med se-°J nepovezane inštitucije nikoli ni delavcem v ■ 0rish zato ima vsak resen sindikat v svetu razvite asttie izobraževalne programe, ki zajemajo tudi Področje soupravljanja. S področja soupravljanja bomo v ZSSS v prvi Polovici tega leta izvajali predvsem naslednje Seminarje: 1. seminar: Učinkovito soupravljanje Teme: - način in strategija delovanja sveta delavcev " v'oga in naloge sveta delavcev na področju sta-z^del >n kadrovskih zadev ter reševanja sporov s°upravljanjc delavcev ter varnost in zdravje Pn delu ''loga sveta delavcev na področju plač ter pri obravnavi gospodarskih rezultatov ' kolektivne pogodbe in soupravljanje ' Vodenje sej sveta delavcev, odnosi in komuni-ciranje Trajanje: 3 dni Ciljna skupina: vsi člani sveta delavcev in sindikalni zaupniki 2. seminar: Delavski predstavniki v nadzornih svetih gospodarskih družb Teme: - temeljni pojmi iz delniške šole - trg vrednostnih papirjev - nadzorni svet v razmerju do uprave, skupščine in sveta delavcev - letno poročilo - podjetniška in menegerska filozofija - poslovni načrt - trg delovne sile, kadrovska strategija in razvoj kadrov - uspešno vodenje projektov Trajanje: 4 dni (2x2 dni) Ciljna skupina: delavski predstavniki v nadzornih svetih, predsedniki in posamezni člani svetov delavcev ter predstavniki sindikatov 3. seminar: Organizacija sistema soupravljanja Teme: - vloga in vpliv posameznih organov soupravljalske strukture v okvirih participativ-ne organizacije - svet delavcev kot osrednji organ sistema soupravljanja v procesu socialnih interakcij in komunikacij - nadzorni svet in integralna vloga delavskih predstavnikov v sistemu razmerij med kapitalom in delom - sistem razmerij delavskega direktorja pri vzdrževanju in razvijanju sodelovanja med kapitalom in delom - vplivni dejavniki pri oblikovanju organizacijskega sistema soupravljanja Trajanje: 1 dan Ciljna skupina: člani sveta delavcev, delavski predstavniki v nadzornih svetih, sindikalni zaupniki 4. seminar: Kako sklepamo participacijski dogovor in rešujemo spore med svetom delavcev in delodajalcem Teme: - vsebinska priprava osnutka participacij skega dogovora - kako se pogajamo o participacijskem dogovoru - reševanje sporov med svetom delavcev in delodajalcem delavci podjetja iskra releji so PROTESTIRALI V SLOVENSKI BISTRICI . klavci podjetja Iskra Releji 12Makol so minuli teden v Slo- ^enski Bistrici pripravili protest. ^ tr- ansparenti so se sprehodili n° mestnih ulicah, nato pa so sc Potili na pogovor k slove-H^triškcmu županu dr. Iva-. ^agarju in občinskemu taj-„a u Milanu Ozimiču. Na ene-fi ‘ufi ^ansparentov so napisa-n v. as° lastnino lastninijo z Rel"1'1 denarjem!”-Tovarno Iskra razv^' "*C namrco sklada za nit- odkupila skupina družbe-kov. Mnogi delavci so pre-I ncam, da novi lastniki ne datv U;,CJ0 ^c,avskih pravic, zato 2a 'Titi ostalo dovolj sredstev tovarn laČil° obrokov za nakup ne. Delavci so župana seznanili s težavami, kijih imajo zaradi tega, ker delodajalec ne spoštuje kolektivne pogodbe, ne izpolnjuje pa tudi sporazuma, ki gaje konec lanskega leta sam sklenil z delavci, o čemer smo v Delavski enotnosti že poročali. Županje delavcem zagotovil, da bo dal pobudo za pogovor med vsemi prizadetimi. Tako je bil konec tedna v Slovenski Bistrici sestanek, na katerem so sodelovali predstavniki republiškega razvojnega sklada z Valterjem Nemcem na čelu, direktor in solastnik Viktor Korošec, predsednica stavkovnega odbora Marija Um-Ijenovič, sekretar območnega odbora Skei za Podravje Edi Ozimič ter slovenjebistriški župan dr. Ivan Žagar in tajnik občine Milan Ozimič. Na sestanku so omenjali nekatere rešitve, ki bi podjetju olajšale poslovanje in izboljšale položaj delavcev v njem. Kako se bodo dogovori uresničili v praksi, se bo kmalu pokazalo. Stavka v podjetju Iskra Releji pa še kar traja. Že tretji teden. Manjša skupina delavcev, ki jih je delodajalec poslal iz režije v proizvodnjo, sicer dela, velika večina pa jih vztraja, da ne bodo poprijeli za delo, dokler delodajalec ne izpolni svojih obveznosti do njih. T. K. Trajanje: 2 dni Ciljna skupina: člani svetov delavcev, sindikalni zaupniki Pri izvajanju seminarjev uporabljamo različne metode dela: predavanja, razprave, igranje vlog, delavnice..., zato je število udeležencev posameznega seminarja omejeno na 25. Razpiše vseh seminarjev bomo objavljali v časopisu Delavska enotnost, praviloma 3 do 4 tedne pred izvedbo posameznega seminarja. Za seminarje, ki bodo v februarju, so bili razpisi že objavljeni v Delavski enotnosti z dne 16. in 23. januarja. Zaradi izraženega zanimanja in potreb dosedanjih udeležencev seminarjev, pripravljamo že nove nadaljevalne seminarje. Njihova vsebina bo prikaz in razlaga bilanc gospodarskih družb ter komuniciranje z delničarji. Poleg navedenih seminarjev s področja soupravljanja bomo v prvem polletju letos izvajali tudi nekatere druge seminarske oblike, med njimi: - sindikat in delavsko delničarstvo v gospodarskih družbah - temeljni program za sindikalne zaupnike - uspešna komunikacija in nastopanje v javnosti -andragoško usposabljanje lastnih izobraževalcev Vse informacije v zvezi z izvedbo posameznih seminarjev dobite priVandi Rešeta, vodji izobraževanja v ZSSS, po telefonu 061/316-489. Milan U trosa TRISTO DELAVCEV JEKLA IZ RUŠ ŠE VEDNO ČAKA NA POPLAČILO TERJATEV Čeprav so od takrat, ko je bil za podjetje Jeklo iz Ruš uveden stečajni postokek, minila že štiri leta, postopek še vedno ni končan. Po navedbah stečajnega upravitelja je razlog za to preprost: nekdanji lastniki kovačije oziroma njihovi potomci so vložili zahtevo za denacionalizacijo dela premoženja, kije bilo v lasti podjetja v stečaju. Zato je bilo treba čakati na stališče vrhovnega sodišča. To je lani sklenilo, dadenacionalizacijski zahtevek ni ovira za prodajo stečajnega premoženja. Šele nato je stečajni senat lahko začel prodajati premoženje bivšega podjetja Jeklo, ki je dajalo delo in kruh blizu 300 delavcem. Vrednost celotnega premoženjaje ocenjena na osem milijonov mark in na dražbi pa so ga bolj ali manj brez uspeha prodajali že trikrat. Doslej so se kupci našli samo za nekaj parcel, ža nepremičnine bivšega Jekla pa ni pokazal interesa nihče. Zato bo v kratkem četrta dražba in na njej bodo kupcem premoženje bivšega Jekla ponudili po tretjinski ceni. Od tega, kdaj se bodo našli kupci in koliko bodo pripravljeni dati za premoženje bivšega Jekla, je odvisno tudi, kdaj in kakšno poplačilo svojih terjatev bodo dobili upniki. Največji upniki so bivši delavci, sledita pajim Nova Kreditna banka Maribor in mariborska zavarovalnica. Zaradi nesklajenosti zakonov in zaradi premalo učinkovitega delovanja naše pravne države morajo delavci bivšega Jekla iz Ruš že štiri leta čakali na vsaj delček težko pri-služenega denarja. Kako dolgo še? T. K. V PODRAVJU JE ŽE PREKO 31.000 BREZPOSELNIH Število brezposelnih delavcev v Mariboru in podravski regiji seje konec minulega leta zopet nekoliko povečalo. Na začetku decembra je bilo v Podravju 31.306 iskalcev zaposlitve ali 286 več kot mesec Prej- Več kot polovica brezposelnih v Podravju je iz Maribora, kjer je bilo mesec dni pred novim letom že 16.166 brezposelnih, leto poprej pa 15.681. V letu dni sc je potemtakem število brezposelnih v štajerski prestolnici povečalo za 4,7 odstotka.V zadnjem letu seje število brezposelnih povečalo še v Rušah in Pesnici, zmanjšalo pa se je v Slovenski Bistrici, Ormožu, Lenartu in na Ptuju, kjer je bilo v začetku lanskega decembra 5314 iskalcev zaposlitve. Od začetka decembra predlani do začetka decembra lani seje v celotnem Podravju število registriranih brezposelnih zmanjšalo za 2,5 odstotka, vendar pa so veliko brezposelnih zaradi spremenjenih predpisov črtali iz evidence. Ob koncu lanskega leta je bila v Podravju brezposelnosti naj večja v Lenartu (25-od- stotna), najmanjša pa v Ormožu (18-odstotna). V celotni regiji je bila brezposelnost 22,5-od-stotna, v Sloveniji pa je v povprečju okoli 14-odstotna. V zadnjem času se v Podravju na zavod za zaposlovanje prijavi največ delavcev zato, ker jim je prenehalo delovno razmerje za določen čas. Lansko poletje pa seje največ delavcev prijavilo na zavodu zaradi tega, ker so morala podjetja, ki sojini dajala delo in kruh, v stečaj. T. K. DELAVCI PATHOSA NAPOVEDALI STAVKO Na podlagi soglasne odločitve delavcev in članov sindikata in v skladu s 3. členom Zakona o stavki je stavkovni odbor v podjetju Pathos v Lenartu, ki ga vodi Rajko Glogovac, za sredo, 29. januarja, ob 6. uri napovedal stavko, ki bo zajela obe izmeni. Pri organizaciji in izvedbi stavke bo delavcem pomagal območni odbor sindikata kovinske in elektroindustrije za Podravje. Delavci bodo stavkali vsak dan od 6. do 14. ure do uresničitve stavkovnih zahtev. Delavci terjajo izplačilo plače za november in december ter izplačilo lanskega regresa za letni dopust. T. K. PREHRAMBENI RAKETI iA 3.060 DRUŽIN čedap'a*na st's^a v Mariboru je vedo'IC buJ^a- To prav dobro ^'jiZSdir0nTČni °,r8ani' se 7 . , ^ 2a Podravje, kamor vse v fkaP° sindikalno pomoč i;^H delavcev, zlasti iz tistih redno prejemajo S"'j.kjerne: Plače p0l^0c.'a*no ogroženi pa se po križ.pC Zateka)° tudi na Rdeči stne ° besedah sekretarja me-vMt rfan'zaciie Rdečega križa lani c i rU Srečka Kovaeičaje v tem ""taadtarnaorganizacija socia) mestu Pomagala 1.714 dru?"0°8roženim klanskim um in l .346 socialno ogroženim dvočlanskim družinam ter posameznikom. Skupno je Rdeči križ s prehrambenimi paketi, oblačili in obutvijo pomagal okoli osem tisoč socialno ogroženim Mariborčanom. Rdeči križ je tako velikemu številu socialno ogroženih lahko pomagal zaradi vseslovenske zbiralne akcije Nikoli sam. V njenem okviru je 37.000 donatorjev prispevalo za pomoč osta-relim, socialno ogroženim in bolnim preko 43 milijonov tolarjev. Del zbranih sredstev je dobila tudi mariborska organizacija Rdečega križa. Sredstva so porabili za nakup 1.100 de-setkilogramskih prehrambenih paketov, ki sojih razdelili med socialno ogrožene veččlanske družine. Ker jim je paketov zmanjkalo, so zaprosili za pomoč mestno občino Maribor. Le-ta je iz proračuna za nakup dodatnih 1395 prehrambenih paketov odobrila pet milijonov tolarjev. Pred koncem leta pa je Rdeči križ razdelil socialno ogroženim družinam z otroki še do-datnih 1500 prehrambenih paketov s prazničnimi priboljški za otroke. Zal je sedaj mestni organizaciji Rdečega križa v Mariboru zmanjkalo prehrambenih paketov, zato jih socialno ogroženi te dni pri njih ne morejo dobiti. T. K. TRINAJST MESECEV BREZ PLAČ Decembra je minilo leto dni, odkar delavci Lesnine MG Miles iščejo odgovor na vprašanje, čigavi so in kdo naj bi zanje poskrbel. Čeprav smo o stiskah delavcev tega podjetja že večkrat pisali, naj spomnimo, daje to podjetje nastalo po preobrazbi in lastninjenju bivšega velikega Gradbenega podjetja Grosuplje (GPG). Novemu podjetju, ki je prevzelo kovinske in lesne obrate, z njimi pa 29 delavcev, je matično podjetje GPG prevzete surovine drago zaračunalo. Samo za najemni-noje moralo vsak mesec plačevati po 13.000 mark. Kasneje jim je posojalo tudi denar. Zaradi teh težav je GPG Miles kasneje prodalo Lesnini MG, ki ga je preimenovala v Lesnina MG Miles. Podjetje je kljub novemu lastniku že aprila predlani zašlo v težave, od takrat ima blokiran žiro račun. Ker je bil račun vseskozi blokiran, so delavci zadnje plače dobili oktobra in novembra 1995. Decembra tistega leta so prvič stavkali. Vse lansko leto so bili praktično na čakanju. Na delo je hodil le njihov direktor Alojz Lampret, ki nima kaj delati, tudi plače ne dobiva. Proizvodni prostori so prazni, tudi direktorjeva pisarna je brez pohištva. V podjetju je danes še 15 delavcev, ki so bili do 27. januarja na čakanju, zdaj pa so na letošnjem rednem dopustu. Lampret je delavcem, ki so ga ta teden obiskali, povedal, da bo vložil predlog za začetek stečajnega postopka. Kot nam je povedala Vilma Horvat, sekretarka območne organizacije ZSSS v Grosupljem, pa sodišče tega predloga do 27. januarja še ni prejelo. Na vprašanje, kako je sindikat pomagal Mi-lesovim delavcem, je Horvatova odgovorila, da so v njihovem imenu zanje tožili za neizplačane plače. Tožbe sodišče še ni obravnavalo. O tegobah teh delavcev so obvestili tudi varuha človekovih pravic, ki tudi ni dosegel ničesar. Problem Milcsovih delavcev je vsekakor velik dokaz brezpravnega stanja v naši državi. Kako se preživlja njegovih 15 delavcev, je težko ugibati. Če si ne pomagajo s sivo ekonomijo, živijo le na račun svojcev ali prijateljev. F. K. 30. januarja 1997 Dva obraza gospodarske krize v Beli krajini KAJ BI DAL ZA STALNO DELO! Gospodarstvo v Beli krajini ima dva obraza, metliškega in črnomaljskega. Na metliškem koncu gospodarska kriza še zdaleč ni tako globoko zarezala med ljudi in v podjetja kot na področju Črnomlja. Pod Gorjanci so se praktično vsa večja podjetja nekako izvlekla iz krize, v Črnomlju in okolici pa so propadala po tekočem traku in so preživela le tri. Zato je v srcu Bele krajine delovno mesto cenjeno drugače kot marsikje drugje in zato ljudje in sindikati pristajajo skorajda na kakršnekoli pogoje delodajalcev, samo da bi kakšno delovno mesto ohranili. V Beltu je že bilo tako. Delavci in sindikati so popustili pritiskom lastnikov podjetja, ne da bi ti v zameno izpolnili dane obljube. Belt je v težave prišel pred leti, ko so se nakopičili dolgo-vori. Pomagala ni niti ustanovitev bypass podjetja, niti prenos na Sklad za razvoj. Uveden je bil stečajni postopek, ki še ni končan. Vmes je podjetje IMP Livar iz Ivančne Gorice najelo prostore Bel ta in tu organiziralo proizvodnjo za 200 od skoraj 900 delavcev, kolikor jih je v podjetju delalo še leta 1992. Skladje Belt lani prodal Dolenjski banki. Tu pa se zgodba začenja zapletati. Polovica delavcev Belta, natanko495 od 900, je od podjetja iztožila neizplačane plače, regrese, razlike v plačah med dejanskimi in zagotovljenimi v kolektivni pogodbi. Vse to bi zneslo 82 milijonov tolarjev. Delavci Belta so na sodišču dosegli tudi začasno odredbo o ustavitvi trgovanja s tovarno in na vse dali tako imenovano plombo v zemljiški knjigi. Vendar se lastniki, od avgusta lani je to Dolenjska banka, niso kar tako sprijaznili z odločitvami sodišča. Delavcem so predlagali izvensodno poravnavo in ponudili, dajim izplačajo petino iztoženih terjatev brez obresti. IMP Livar naj bi dobil pet milijonov mark posojila, da bi zastavil nov projekt livarstva in za stalno zaposlil vseh 200 delavcev Slovensko gradbeništvo je lani poslovalo pod ostrejšimi pogoji in z izgubo, večjo od dobička, vendar kljub temu uspešneje kot leto poprej. V nizkih gradnjah z zadovoljivimi rezultati, v visokih pa slabšimi zaradi usihanja stanovanjske graditve. Kljub temu, daje bilo lansko poslovno leto v gradbeništvu ocenjeno za bolj uspešno, kot leto 1995, bo skupna izguba gradbenih podjetij večja od skupnega dobička. Ocene se opirajo sicer na poslovanje v lanskih prvih desetih mesecih, vendar novembr-skas in decembrska gradbena (ne)sezona dosežkov ne more bistveno spremeniti. Dve tretjini od 2800 gradbenih podjetij posluje brez izgube, vendar so to manjša podjetja, ki se bolje prilagajajo tržnim razmeram. Vrednost gradbenih del je lani v prvih desetih mesecih presegla 133 milijard tolarjev in je bila skoraj za tretjino večja kot v letu poprej. Na zborničnem združenju za gradbeništvo in industrijo gradeb-nega materiala pravijo, da uspešnost malih podjetij ni naključna, saj jim je bil naklonjen tudi trg, ki je primernejši zanje kot za velika podjetja. Bolje se godi podjetjem v nizki gradnji, saj denimo zelo peša zidava stanovanj.Ta je lani dosegla komaj 60 odstotkov obsega del v letu 1990 ali po vrdnosti 55,5 milijarde tolarjev. V nizkih gradnjah so lani zaslužili 56,6 milijarde tolarjev. Razmere na trgu pa so še vedno sorazmerno neugodne. Večja dela je mogoče pridobiti z zmago na javnem razpisu. Ker na njih sodelujejo tudi tuja podjetja, ki so praviloma močnejša kot naša, imajo pa pri nastopanju na tujem tudi podporo države, je delo moč dobiti predvsem na račun velikega znižanja cene dela. Težki delovni pogoji in nizki zaslužki odganjajo ljudi iz tega poklica in ne privlačijo mladine v strokovne šole. Zato si morajo gradbena podjetja še vedno v veliki meri pomagati s tujci. Na poslovne rezultate je neugodno vplivala tudi odločitev države, da podaljša plačilne roke na več kot tri mesece. Podjetja so se morala zaradi tega kratkoročno zadolževati ne vedo pa tudi, kdo bo poravnal izgubo iz preteklih let. B. R. Belta, ki so pri njem že delali. Prezaposlil naj bi tudi 39 Bellovih delovnih invalidov. Delavci Belta bi se morali za to odreči tudi začasni prepovedi trgovanja z Bellom in plombi na zemljiški knjigi. V nasprotnem primeru bi banka poslala Belt dokončno v stečaj oziroma v likvidacijo. Banka je postavila delavcem oziroma območnemu odboru ZSSS za Belo krajino, ki jih je zastopal, zelo kratek rok za odločitev. »Čeprav nas nekateri preklinjajo, smo se odločili, daje za Belo krajino najpomembnejše ohraniti čimveč delovnih mest,« nam je pripovedoval Jožef Kočevar, sekretar območnega odbora ZSSS. »Zato smo na predloge Dolenjske banke pristali.« Delavci Belta, ki so dobili tožbo zaradi neizplačanih plač, so te dni dobivali od 30.000 do 50.000 tolarjev, skupaj 16 milijonov, namesto iztoženih 82 milijonov tolarjev glavnice. Vendar je to le del obljube. Ni izpolnjen drugi del, namreč zaposlitev dvesto delavcev za nedoločen čas od L decembra lani. V IMP Livarju iz Ivančne Gorice so delavce zaposlili samo za eno leto. V podjetju pravijo, da bodo te pogodbe spremenili v stalne, ko jim bo ministrstvo za delo nakazalo “prispevek” za ohranjanje oziroma odpiranje delovnih mest. Usoda zaposlenih v drugem podjetju v stečaju, v Kovinarju, pa je malo lepša od pravkar opisane. Delavci so dobili glavnico od terjatev (zaostale plače, razlike v plačah do kolektivne pogodbe, regrese in drugo) v celoti izplačano in še 70 odstotkov zamudnih obresti. »Kovinarje bil drugačno podjetje kot Belt, saj je bil praktično brez dolgov, ko so ga njegovi vodilni porinili v roke Sklada za razvoj,« nam je povedal Jožef Kočevar. »Mi smo celo izpodbijali prenos podjetja na Sklad, češ da so bili zaposleni zavedeni, da bo sklad podjetje Jože Hočevar, sekretar območnega odbora ZSSS za Belo krajino: V črnomaljskem delu Bele krajine je prišlo do poloma industrije. Samo lani je propadlo pet podjetij, tako da so zdaj z več kot sto zaposlenimi samo še tri. reševal. Žal nismo uspeli. Sklad je že marca 1993 ustavil proizvodnjo, delavce poslal na cesto in podjetje prodajal za dva milijona mark. Prodal gaje šele čez dve leti, in to za 800.000 mark. Sedemdeset delavcev Kovinarja pa je imelo pri poplačilu terjatev srečo, da podjetje razen nekajjnalega ni imelo dolgov.« V Črnomlju je šlo lani v stečaj pet podjetij s skupno 280 zaposlenimi. Od večjih so ostali še Danfoss, Begrad in obrat Beti. Jožef Kočevar takemu stanju pravi industrijski polom, ta pa se pozna tudi pri obremenjenosti edinega zaposlenega na območnem odboru ZSSS v Beli krajini, sekretarja Jožeta Kočevarja, in na odborovi blagajni. »Delavcem pomagamo pri obrambi njihovih pravic. Največkrat iščejo pomoč zaradi kršenja določil kolektivne pogodbe, pa tudi drugih pravic,« je pripovedoval Kočevar. »Neka delavka seje pritožila, dajo lastnik sili delati v soboto, čeprav je dela prost dan. Za delo ob sobotah je potreben delovni nalog in obračun za delo na dela prosti dan, razen če delodajalec ni prijavil 42-urnega delovnega tedna, namesto 40-urnega, kar je dovoljeno in se dogaja. Redkokdaj pa lastniki o tem obvestijo zaposlene, in potem ko je treba odslužiti eno delovno soboto, prihaja do nesporazumov. Sicer pa naša pravna pomoč delavcem največ svetuje zaradi neustreznih premestitev, neizplačevanja prejemkov, nespoštovanja pogodb ob delu, zaradi problematični!1 delovnih norm. Nekatere pogodbe o delu imajo vpisano samo ime delavca in njegov podpis-druge rubrike je delodajalec pustil prazne. Razlog: izplačevanje minimalnih plač in nekakšnega dodatka pod mizo, na katerega se ne plačajo prispevki.« Zaradi stečajev podjetij je oblegana tudi sindikalna blagajna, ki pa nima veliko denarja’ Zato lahko nudi le minimalno socialno pomoč. Ob denarju, ki gaje premalo na voljo, je Jožef Kočevar načel vprašanje sodelovanja ia organiziranosti sidnikatov. Prihodnost ZSSS gazelo skrbi, sajje vse bolj očitna težnja po drobljenju organizacije. »Ni dobro, da v ZSSS še nismo sprejeli pravilnika o fi-nančno-materialnem poslovanja sindikatov in sklepa o povečanja članarine. To dvoje je osnovi delovanja sindikatov, vendar Ša vedno niso vsi sindikati sprejeli sklepa o povečanju članarine; Moti me tudi, da se sindikalni skladi oblikujejo na ravni sindikatov dejavnosti namesto pri zvezi. SKEI zahteva, na primer, ima tudi na območjih odprt svoj žiro račun.To zame pomeni sam0 višje stroške, obenem pa razočaranje članstva, ki še vedno verjame, da plačuje članarino v pri11 skupni stvari. Tolikšna cepite^ sindikatov znotraj ZSSS ne bo nikomur dobro dela.« B.K Notranje lastništvo na Vzhodu počasi usiha, na Zahodu \r se sin PREVLADUJE ZELJA PO BOGASTVU V razvitem svetu seje notranje lastništvo pojavilo in razširilo dosti prej, kot pri nas. Lastniki kapitala so v iskanju novih motivov za racionalnejše poslovanje odkrili zaposlene kot nove solastnike. Tako so delavci sčasoma postali solastniki precejšnjega števila podjetij, od srednjih do pravih velikanov, kot so Polaroid, UnitedAirlines,Avis in številna druga. V Združenih državah je kar 14 milijonov zaposlenih solastnikov podjetij, v katerih delajo, ali petina vseh zaposlenih v ZDA. Precej razširjeno je notranje lastništvo v Veliki Britaniji. Pravi razcvet je notranje lastnitvo doživljalo na začetku zloma socialističnih režimov v vzhodni Evropi ter seveda pri nas. Na nedavni mednarodni konferenci o lastništvu zaposlenih na Madžarskem pa je že postalo razvidno, da se je začetni val solastništva zaposlenih tudi po zaslugi nasprotovanja oblastnih krogov in neustrezne zakonodaje močno unesel. Nasveti tujih strokovnjakov, ki so zadnja leta hodili v države v tranziciji, tudi v našo, svetovat glede notranjega lastništva, so kot kaže, naleteli na precej gluha ušesa. Njihov nasvet se je glasil: »Imate imenitno priložnost na najbolj enostaven način, s certifikati, vključiti širok krog zaposlenih med tiste, kijih bo zanimala dolgoročna usoda podjetja, v katerem delajo. Ustvarili boste moderno, demokratično gospodarstvo.« Konferenco o notranjem lastništvu, kije bila vsakič doslej v Oxfordu v Veliki Britaniji, so tokrat organizirali ob Blatnem jezeru na Madžarskem prav zaradi velikega razmaha notranjega lastništva v državah v prehodu. Vendar kaže, da notranje last- ništvo v omenjenih državah naj-brže ne bo postalo tako pomembna oblika lastništva, kot je sprva kazalo. Celo nasprotno, kaže kot da bi v teh državah želeli prehoditi vso razvojno pot kapitalizma, kot sojo v kapitalističnih državah in okusiti vso slast in goije takšnega razvoja. Kot daje edini pravi mik koncentracija kapitala in ne bolj enakopravno razporejeno narodno bogastvo z vsemi prednostmi, kijih napredno, demokratično gospodarstvo prinaša. Na Zahodu v nekaterih državah zakonodaja spodbuja podjetja in zaposlene k notranjemu lastništvu. Najbolj napredno, oziroma notranjemu lastništvu naklonjeno zakonodajo imajo v Veliki Britaniji. V Italiji se pripravljajo na sprejem britanski Notranje lastništvo zaposlenih je lahko velik spodbujevalec razvoja, če ga podpirata politika in zakonodaja. podobne zakonodaje v letošnjei11 letu. Gre za zakone, ki omogočajo organiziranje notranjih lastnikov, na drugi pa ponujajo davčne olajšave za podjetja, k1 bodo delnice kupovala za zaposlene. Zaposlene zakonodaj3 spodbuja k dolgoročnemu varčevanju v obliki delnic. UstreZ1’3 plitična in zakonodajna klia13 ter seveda izobraževanje, notranjih lastnikov, obveščanje o poslovanju, aktivno vključevanje v poslovne odločitve so ključ izboljšanja poslovnih re/.ultatov' V državah v tranziciji še ni maj0 tako bogatih izkušenj, čeprav je notranje lastništvo padlo dobesedno z neba in zajelo tako števil0 zaposlenih, o kakršnem lahko n3 Zahodu le sanjajo. Izmenjav3 izkušenj na konferenci je pok3" zala, da gredo težnje v vzhodni evropskih državah v drugo smej h koncentraciji kapitala, doseganj11 bogastva. Madžarska izkušnj3 kaže, da niti primerno napisan3 zakonodaja ne zadostuje za razvijanje notranjega lastništv3; Oblasti skušajo namreč čimve3 podjetij prodati za denar, tega P3 imajo dovolj samo tujci. Pri se začenja drugi krog lastninjenj3 dozdaj družbenih podjetij: poskn3. pridobivanja za odločanje do v0-' velikih deležev delnic. To se d0’ gaja kajpak v bivših družben13 podjetjih, kjer so zaposleni £ | stali notranji lastniki po politi0^ odločitvi.Vsekakor še nismo sli*3 za kak zahodnoevropskim pod°j ben primer: da bi namreč zase0 nik ponudil deleže svojega podjetJ zaposlenim. „ f I 1 P UPOKOJENCI ŽIVIJO BODE Analiza demografskega, ekonomskega in socialnega položaja Upokojencev v Sloveniji v obdobju od leta 1978 do leta 1993, k* jo je pripravil ljubljanski inštitut za ekonomska razisko-Vanja, je prva obsežnejša raziskava s tega področja, ki bo s *v°jimi izsledki služila pri oblikovanju pokojninske reforme. J1 bistvenih ugotovitev je, da je bil v omenjenem petnajst-etnem obdobju realni padec plač dosti večji kot realni padec Pokojnin, skratka, nihanja pokojnin so bila dosti nižja kot nihanja pač. Splošno gledano, seje upokojencem godilo bolje kot dedcem. V analizi so med drugim ugotovili, da seje v zadnjih , letih povprečna starost upokojencev znižala, med pokoj-niriami so manjše razlike kot med plačami, starejši upokojenci s° praviloma revnejši, vedno več upokojencev živi v čistih eločlanskih in dvočlanskih upokojenskih gospodinjstvih. Analiza sloni na statistični ob-^slavi velikih petletnih anket o Porabi gospodinjstev, ki so bile pri opravljene v letih 1978, 1983, 988 in 1993. Vsa gospodinjstva So razdeljena v pet dohodkovnih j^Zredov oziroma kvintilov. V vsa-f“!T> kvintilu je 20 odstotkov gospodinjstev. Tako je v prvem ^v,atilu 20 odstotkov najrevnejših, Potem kvintilu pa 20 odstotkov ^Premožnejših gospodinjstev. • faradi padajoče rodnosti na eni Podaljševanja življenja na dru-p. strani seje starostna sestava pre-lvalstva v vseh evropskih državah, n tudi v Sloveniji, bistveno spre-IPonila: zmanjšuje se delež mladih 'l povečuje delež starejših. Števi-'o delovno sposobnega prebivalstva ■“O sicer pri nas še vedno povečuje, ®r se zaposlujejo še zadnje številčno ,„0cne generacije, rojene v letih sot) ° *982. Delež delovno spo-nega prebivalstva v skupnem , V|‘u prebivalstva pa bo predvi-“0ma rastel le do leta 2.000. V pet-‘jlstletnem obdobju, ki gaje zajela ‘jtializa, seje delež upokojencev v Celotnem prebivalstvu bistveno Povečal, in sicer od slabih 13 kar Pa 20 odstotkov. „ Podatki kažejo, da se je v tem oasu še zlasti povečal delež upo- kojenk, in to skoraj za 10 odstotkov, pri moških pa za pol manj. To bo prav gotovo eden izmed razlogov, ki ga bodo predlagatelji pokojninske reforme izkoristili za podaljševanje delovne dobe ženskam. Zaradi velikega povečanja števila upokojencev seje povečal tudi delež pokojnin v celoti denarnih virov slovenskih gospodinjstev. Tako so leta 1978 pokojnine sestavljale 14, leta 1993 pa že 19 odsotkov denarnih virov gospodinjstev. In kakšen je dohodkovni položaj upokojencev? Leta 1978 so zajemali kakšnih 13 odstotkov vseh oseb v prvem, najrevnejšem dohodkovnem razredu (1. kvintilu), leta 1983 je njihov delež v tem razredu po-rastel na 22 odstotkov, leta 1983 pa se rahlo zmanjšal na 21 odstotkov. Po drugi strani je bilo najpremož-nejših upokojencev v najvišjem dohodkovnem razredu - 5. kvintilu, leta 1978 kakšnih 12 odstotkov izmed vseh oseb v tem razredu, leta 1983 jih je bilo le nekaj več, leta 1993 pa za tri odstotke več kot pred desetimi leti. Skratka, če primerjamo položaj upokojencev leta 1993 s tistim izpred desetih let, se jim je leta 1993 godilo bolje, saj jih je v prvem razredu manj, več pa jih je predvsem v tretjem in četrtem zazredu. Socialno razslojevanje pri upokojencih ni tako obsežno kot pri delavcih. Tako je leta 1993 upokojenec, ki je živel v prvem razredu najrevnejših slovenskih gospodinjstev, prejemal pokojnino, kije znašala 74.5 odstotka povprečne pokojnine, upokojenec iz dohodkovno najpre-možnejšega petega razreda godpo-dinjstev pa 150,4 odstotka povprečne pokojnine. Razlike v plačah so bile bistveno večje. Zaposleni delavec iz najrevnejšega prvega razreda slovenskih gospodinjstev je prejemal plačo, ki je tvorila 57 odstotkov povprečne plače, zaposleni, ki je živel v razredu najpre-možnejših gospodinjstev, pa kar 142.5 odstotka povprečne plače.To pomeni, da pokojnine v dobršni meri blažijo socialne razlike v Sloveniji, sicer bi bil prepad med revnimi in bogatimi še večji, kot je. Zanimiv je podatek, da pokojnine leta 1993 niso dosegle realne ravni iz leta 1978.To leto namreč pomeni dohodkovni vrh povojne Slovenije, ki pa je bil v veliki meri posledica zunanjega zadolževanja, ne pa notranje produktivnosti. Leta 1993 ni bilo bistvenih razlik med odgovori vseh gospodinjstev in odgovori upokojenskih gospodinjstev o zadostnosti družinskih dohodkov za normalno življenje. Leta 1993 je namreč kar dve tretjini upokojenskih gospodinjstev odgovorilo, da jim dohodki »popolnoma ali v glavnem« zadoščajo za normalno življenje, leta 1988je bilo takšnih le polovica. Sicer paje analiza o izdatkih za staro in mlado generacijo pred tem pokazala, da pri nas mnogo slabše skrbimo za mlade. Delež javnih sredstev za starejšo generacijo se je v bruto domačem proizvodu vsa leta nazaj nenehno povečeval, za mlade paje več kot 20 let ostal bolj ŠTUDIJSKI KROŽKI ŽANJEJO USPEHE Eden od programov, ki po-l^^nika spodbujajo k večji suji aktivnosti in samostoj-S*E je tudi eksperimental-Program za vodje in menije študijskih krožkov za ^sle. Republiški zavod za pravo razstav, okroglih miz in kulturnih prireditev. V študijske krožke je bilo doslej vključenih relativno malo ljudi, vendar pa strokovnjaki zatrjujejo, da so izredno primerna oblika za iskanje zaposlitve. V obdobju enega I%0Slovanje 8a °d konca leta lo ^ PosEusno izvaja v sode- Ja«ju z Andragoškim cen-krrf- S,ovenije> Ei to obliko izo-0d j/, Vanja odraslih izvaja že Jeta 1992. Indijski krožki so oblika kivki—lneS.a iz°l>raževanja, doh ■ CU:,e skupino ljudi s po-ter,t!lnii izobraževalnimi in-na- '• Sami naredijo študijski -‘-i razdelijo študijska jn . r°cja, nato pa se srečujejo |ejl2n\enju,jej0 znanja. Ude-nj f0 med seboj enaki, le ga . r ima usklajevalno in or-niZacijsko vlogo. brezif r°gramje vključenih 16 nihePoselnih oseb iz šestih območ-na paot'kijihjeAndragoški center bi|2aSei)nem seminarju usposo-De!0 Rotorje študijskih krožkov, len, 2''j'111! je temeljilo na skup-SOtk*ovan_ju’ svetovanju pri Sena;in-iu vseh problemov, ki so itia ^CZ0Vali na izvajanje progra-aavez0t tu.cl' problemov, ki so se nost javab na njihovo brezposel-brez'p r’terij za izbor je bil, da so ^ti ^°sclni prijavljeni na zavo-najrtJrnarlj eno leto in da imajo Eks V-i^° izobrazb°-i2vaiaurimentalni Pr°gram seje Sona .ot javna dela. Javna dela ki pm ,re? družbeno koristna dela, l)3rtneraj0.v sodelovanju različnih vneiTll,Je.v ln so namenjena pono-tlolgo. delovnemu angažiranju trjjno brezposelnih. Javna dela organizirajo na različnih področjih, od kulturnih, komunalnih, turističnih, izobraževalnih do kmetijskih in drugih. Lani je bilo 1.060 programov javnih del, v katerih so sodelovali 4.104 dolgotrajno brezposelni. Programi so veljali 1,4 milijarde tolarjev. Kako potekajo študijski krožki? Lahko bi rekli, da so vmesna oblika med čisto individualnimi oblikami samostojnega učenja v socialni osami in skupinskim formalnim izobraževanjem (tečaji, večerne šole). Združujejo nekaj najbolj pozitivnih potez obeh skrajnih poti izobraževanja odraslih: samostojno učenje in formalno skupinsko poučevanje; povezujejo spontanost, ustvarjalnost in sproščenost'učenja z veseljem. Študijski krožek združuje od 5 do 12 članov, ki se dobivajo od enkrat mesečno do dvakrat na teden. Srečanja trajajo približno po dve uri. Skupaj je predvideno 10 do 12 srečanj. Vsak krožek za zaključek pripravi javno razgrnitev rezultatov, med drugim s pri- leta sije zagotovilo zaposlitev 1 od 10 brezposelnih, vključenih v pro- ali manj na isti ravni .Tako smo samo za mlade. Če upoštevamo pri mladih v letih 1990 do 1994 potrošili za še izdatke za izobraževanje in zdra-starjše kar šestkrat več denarja kot vstveno varstvo, se to razmerje občutno zmanjša, a je za starejše še vedno dvakrat večje. M. F. VSE VEC DELA ZA DOLOČEN ČAS Ob koncu lanskega leta je bilo v Sloveniji 124.470 registriranih brezposelnih, kar je za 2,2 odstotka več kot novembra lani; v primerjavi z decembrom 1995 paje bila brezposelnost za 1,8 odstotka nižja. Povprečno je bilo lani brezposelnih blizu 120.000, predlani pa 121.000 oseb. Na novo seje lani prijavilo 86.456 brezposelnih oziroma za 7 odstotkov več kot leto poprej. Med njimi je bilo največ takih, ki so izgubili delo po zaposlitvi za določen čas (28 odstotkov), iskalcev prve zaposlitve (24 odstotkov), trajnih presežkov (14 odstotkov), stečajnikov (11 odstotkov). gram. V decembru je našlo delo 2.485 brezposelnih. Vendarjih je 77 odstotkov med njimi dobilo delo le za določen čas. Ob koncu leta je bilo več kot polovica (54 odstotkov) dolgotrajno brezposelnih, ki so čakali na zaposlitev več kot eno leto. Veliko bolje se ni godilo niti iskalcem prve zaposlitve, saj je kar 46 odstotkov mladih čakalo na zaposlitev več kot leto. Med starejšimi od 40 let pa je bilo dolgotrajno brezposelnih kar 62 odstotkov. Iz registra so lani črtali več kot 34.000 brezposelnih. Glavni razlog za to je bilo nezglašanje na poziv zavoda, lastna volja posameznika, upokojitev itd. Zanimiv je podatek, da so lani delodajalci prijavili več kot 157.000 potreb po delavcih in pripravnikih ali za 7 odstotkov več kot leto po- prej. Zvečine so iskali delavce za določen čas, in to v glavnem za področje gospodarstva. Najbolj iskani so bili delavci s I. in 11. stopnjo izobrazbe (36,7), s III. in IV. stopnjo (31), s V. stopnjo (17,4) ter s VI. in VI. stopnjo izobrazbe (15 odstotkov).V primerjavi zletom 1995 je bilo lani večje povpraševanje tako po nekvalificiranih kot po kvalificiranih delavcih. Po zadnjih podatkih je stopnja registrirane brezposelnosti, ki velja za november, dosegla 14 odstotkov (za moške 13,7, za ženske pa 14,2 odstotka). M F Gibanje registrirane brezposelnosti v letu 1995 in 1996 INFORMACIJSKO SREDIŠČE ZA (NE)ZAPOSLENE Ob koncu letošnjega leta bo v okviru projekta Phare pri Republiškem zavodu za zaposlovanje v Ljubljani zaživelo informacijsko in svetovalno središče, ki bo nudilo vrsto informacij in nasvetov tako brezposelnim kot tudi zaposlenim. Zamisel o ustanovitvi takega središča je stara že nekaj let. Projekt pa so začeli izvajati decembra lani, pri čemer jim pomagajo tuji svetovalci. Pozneje nameravajo podobna središča razširiti tudi v druge kraje po Sloveniji. Živimo v času, ko nenehno sprejemamo pomembne odločitve, povezane z delom. Ustrezne so je, če temeljijo na dobrih informacijah. Zaposlen ali brezposeln delavec bi moral biti namreč seznanjen z vsemi posledicami svoje odločitve. Število informacij, ki jih posameznik za odločanje potrebuje, izredno narašča. Informacije se tudi, tako kot narava dela, nenehno spreminjajo. Poklicno informacijsko in svetovalno središče naj bi zato postreglo z odgovori na vsa vprašanja, povezana z delom. Središče bo namenjeno predvsem učencem, dijakom, študentom, brezposelnim, zaposlenim. Informacije bodo na voljo v različnih oblikah, od pisnih gradiv, videofilmov do računalniškega medija. Poleg informacij bodo v središču na voljo še druge oblike pomoči: posamično poklicno svetovanje, skupinske oblike, namenjene razvoju in načrtovanju kariere, različna predavanja o poklicih, srečanja in pogovori z delodajalk Delovanje poklicnega informativnega središče bo skladno z novim konceptom dela republiškega zavoda za zaposlovanje, ki daje večji poudarek lastni aktivnosti brezposelnih in drugih pri načrtovanju kariere ter pri zaposlovanju. Zato v zadnjem času uvajajo več programov, ki posameznika spodbujajo k večji lastni aktivnosti in samostojnosti.Takšno informacijsko središče bo sodelovalo tudi z drugimi institucijami in zavodi, ki delujejo na področju izobraževanja, usposabljanja, povezovanja, z združenji delodajalcev in različnimi strokovnimi organizacijami. Taka središča oziroma centre poznajo v razvitem svetu in zahodni Evropi že dolgo, v zadnjih letih pa se pojavljajo tudi v državah vzhodne Evrope. Ponekod delujejo v okviru javnih služb za zaposlovanje, ponekod pa kot samostojne organizacijske enote. Tovrstna središča so v svetu zelo razširjena in njihovo število še vedno raste. Tako ima na primer samo avstrijska Koroška kar sedem poklicno-infor-mativnih centrov, med drugim tudi v Celovcu, Beljaku in Gradcu. M. F. 30. januarja 1997 ZADNJA STRAl Skrivnost uspeha je vztrajnost in jasna slika rilin cilja. • i Med pravico in krivico ni sredine. iBH z . . C 1 | -Halo, halo, je tam policija? - Da, tukaj policija. -Tak„Jprme,lMlstmlena, - Nič ne bo, danes štrajkamo. - V redu, ravno prav, bom pa še taščo fentaL Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije TURISTIČNA AGENCIJA do-rt. STALNO BORZNO SPOROČILO ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/131 00 33, int. 384, 385, 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15.30 ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO BOHINJ - počitniški hišici v UKANCU, KRANJSKA GORA - PENZION SATURN - nad jezerom. MORAVSKETOPLICE -zasebna hiša, 2 -, 3 -in 4-posteljne sobe, POKLJUKA-2 -ali štiriposteljni apartmaji ali brunarica za 8 oseb , RATEČE - PLANICA- počitniški dom. NOVIGRAD - trisobno stanovanje,BOHINJSKAČESNICA-privatnahiša, BANOVCI-termajna riviera - hišice za 4 osebe, ROGLA - apartmaji za 4 osebe, ČATEŽ -hišice za 4 osebe. ATOMSKETOPLICE - za 4 osebe. KANIN - garsonjere ali enosobno stanovanje. B. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO V zimsko-turističnih krajih potrebujemo ponudbo počitniških hišic v času šolskih počitnic - 15. 2. do 2. 3. 1997. C. DOPUSTI BARBARIČA pri PULI - enosobno stanovanje, PIRAN - štiriposteljni apartmaji, UMAG - hotel in apartmaji, NOVIGRAD - hotel MAESTRAL, MAREDA PRI NOVIGRADU - dvosobno stanovanje , POREČ - hotel TAMARIS - 7 dni, polpenzion 262 DEM, hotel LUNA - 7 dni, polpenzion 205 DEM , hotel PICAL - 7 dni, polpenzion 320 DEM , hotel NEPTUN -7 dni, polpenzion 217 DEM, KRANJSKA GORA- Penzion Porentov dom, dvosobne sobe. MALI LOŠINJ - 7 dni - 240 DEM. Na zahtevo vam lahko pošljemo poletno ponudbo. D. SINDIKALNI IZLETI Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoj eželje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje po domačih krajih ali v tujino. Možnost plačila v 2 obrokih. Enodnevni izlet poVIPAVSKI DOLINI - malica, kosilo, ogled vinske kleti in degustacija vin, PRAGA - 4 dni, 2 polpenziona, avtobusni prevoz. Cena za skupine 299 DEM. PARIZ - vikend potovanje za 680 DEM. E. SEJMI NURENBERG - sejem igrač - 30. 1. do 5. 2.1997. DUSSELDORF -DIDACTA -17.2. do 21.2.1997, posebno letalo. FRANKFURT - glasbila - 26. 2. do 2. 3.1997. MILANO- MOD 97 - sejem mode - 28. 2. do 4.3. 1997. MUNCHEN - IHM - sejem obrti - 8. 3. do 16.3.1997.LONDON -knjižni sejem - 16. 3. do 19. 3.1997. F. REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC G. VELIKA POTOVANJA PEKING - 12 dni, 3.450 DEM. ZAKLADITAJSKE - 10 dni 2.800 DEM. ISTAMBUL-4 dni 495 DEM. H. POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA Organiziramo ob pripravi vašega osebnega programa I. ŠOLSKE POČITNICE (od 15. 2. do 2. 3. 1997) Sprejemamo prijave za Bohinjsko Bistrico, Krvavec, Kranjsko Goro, Kanin. S splošnimi in plačilnimi pogoji vas seznanimo v agenciji ATRIS. Zainteresiranim gostom lahko pošljemo tudi atrisovo ponudbo v celoti. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze »r«-. ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE organizira izobraževalni seminar na temo ORGANIZACIJA SISTEMA SOUPRAVLJANJA Cilj seminarja Cilj izobraževalnega seminarja je prikaz vsebine organizacijskih in komunikacijskih razmerij med posameznimi organi v soupravljalski strukturi na eni strani (interna razmerja) ter med vsakim od njih in organi delodajalcev na drugi strani (eksterna razmerja). Gre za globalni model operativnega organizacijskega instrumentarija, ki naj bi ga spoznali udeleženci seminarja, in ki naj bi služil za čim doslednejše uresničevanje normativnih pravic delavcev iz ZSDU, na načelu sodelujočega vodenja. Namembnost seminarja Ta seminarje namenjen članom svetov delavcev, delavskim predstavnikom v nadzornih svetih gospodarskih družb in sindikalnim zaupnikom ter profesionalnim predstavnikom vseh ravni sindikalne organiziranosti. Udeleženci seminarja morajo biti člani sindikatov, ki so združeni v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. Čas: sreda, 12. februar 1997 Trajanje seminarja: od 10.00 do 17.00 ure Kraj izvedbe: Dom sindikatov, Ljubljana, Dalmatinova 4, soba 16 v I. nadstropju.. PROGRAM SEMINARJA: Ob 10.00 uri Tema 1: Vloga in vpliv posameznih organov soupravljalske strukture v okvirih participativne organizacije - bistvene značilnosti participativne organizacije - položaj in vloga posameznih (so)upravljalskih organov v participati-vni organizaciji - primerjava participativne in samoupravne organizacije Tema 11: Svet delavcev kot osrednji organ sistema soupravljanja - v procesu socialnih interakcij in komunikacij - področja in značaj delovanja sveta delavcev na raznih ravneh in prek raznih organov sodelovanja - notranja organizacija sveta delavcev in delitve dela, glede na organizacijsko strukturiranost družbe in druge pomembne notranje organizacijske dejavnike - organizacijska in komunikacijska razmerja sveta delavcev - interna in eksterna Od 12.30- 14.00 ure: odmor ob 14.00 uri Tema III: Nadzorni svet in integralna vloga delavskih predstavnikov v sistemu razmerij med kapitalom in delom - vloga nadzornega sveta v posameznih fazah procesa odločanja - značilnosti integralne vloge delavskih predstavnikov - sistem razmerij delavskih predstavnikov v delovanju nadzornega sveta Tema IV: Sistem razmerij delavskega direktorja pri vzdrževanju in razvijanju sodelovanja med kapitalom in delom - položaj in vloga delavskega direktorja v upravi družbe in organizacijski strukturi vodenja - vsebina in značaj razmerij med delavskim direktorjem ter delavsko predstavniškimi organi in zaposlenimi - vloga delavskega direktorja kot nosilca upravnega kadrovsko-social-nega področja v izgrajevanju sodelujočega vodenja (kot temelju Deklaracije o sodelovanju kapitala in dela) TemaV: Vplivni dejavniki pri oblikovanju organizacijskega sistema soupravljanja notranji in zunanji dejavniki pomen notranjih dejavnikov kot izhodišča za potrebne organizacijske spremembe prepoznavanje in ocena dejavnikov, ki vplivajo na organizacijsko učinkovitost soupravljalskega sistema Zaključek seminarja: ob 17.00 uri Strokovna izvajalka: dr. Zvonka Šarman, dipl.oec., svetovalka za organizacijo in upravljanje - Inštitut za razvijanje organizacijskih sistemov “1ROS” : d.o.o., Ljubljana Metode dela: predavanje, razprava, igra vlog. Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih idikatov Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana, najkasneje do 3. februarja o-r Seminar bomo izvedli, če bo najmanj 20 prijav, kolikor bo prijav več, mo preostale prijavljene uvrstili na naslednji seminar. mu jiicuNiaic |jiijavijciic uvimih na iiUMCUiiji Neumna. Kotizacija za seminar znaša 9.000 SIT za posameznega udeleženca (v ceno vključeno gradivo ter osvežilni napitki). Prijavnici za seminar je treba ložiti potrdilo o plačilu kotizacije. Kotizacijo nakažite naŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, št. 50101-8-47511. Na virmanu pod namen nakazila dodatno pripišite “Seminar V, ic na številko 10”. le na mcvuisu iu . Odgovore na dodatna vprašanja v zvezi s tem seminarjem dobite pri Vandi seta na telefonski številki 061/316-489. _____________________ Vodja izobraževanja pri Svetu ZSSS Vanda RešeM PRIJAVNICA za izobraževalni seminar ORGANIZACIJA SISTEMA SOUPRAVLJANJA ki bo 12. februarja 1997 v prostorih Doma sindikatov, Ljubljana, Dalmatinova 4, soba 16 v I. nadstropju Ime in priimek:.................... Datum rojstva: .................... Izobrazba, stopnja izobrazbe: ..... Naslov doma:....................... Zaposlitev: naziv in naslov družbe: . - delovno mesto:........................... Član sindikata dejavnosti Slovenije:....... Član sveta delavcev: DA Član nadzornega sveta: DA (naziv in sedež družbe): .................. Telefonska številka: - doma:.........................- v službi: V................................ dne,............................ NE NE Žig in podpis odgovorne o* _________________^