JBof Rletvl In kvanfil Svetovna vojna je povzročila ter pustila kot nasledek mnogo raznolikega zla. Življenje je postalo borba za obstoj; ako je bilo borba v preteklosti, je tem belj v sedanjosti ter bo ostalo v bližnji bodočnosti. Pomanjkanje vlada na svetu, milijoni se morajo boriti, da sploil vzdržijo in ohrajiijo živlienje. Obzorje življenja posameznikov in narodov pokrivajo oblaki, temni in mrzki, ki zastirajo vedrino neba in svetli sij sonca. Povsod se slišijo pritožbe in tožbe o pomanjkanju, revščini, trpljenju, težavah in borbah za golo življenje. Treba bi bilo spričo teh razmer se namazati z božjim mazilom potrpežljivosti ter porabiti vse naravne sile duha in telesa in. hkrati tudi nadnaravna sredstva, da človek premaga in obvlada vse težave, stiske, bridkosti in ovire, ki se mu postavljajo na življenjsko pot. Mesto tega pa opažamo sredi težkih in žalostnih razmer sedanjosti še bolj žalostni pojav ostudnega in surovega preklinjanja, in kar je najbolj žalostno in usodno: tudi obilico bogoklečnih besed, ki Boga sramotijo. Tudi med našim ljudstvom se ta duševna kuga razširja in narašča od leta do leta. Tudi nekdaj se je preklinjalo na naši zemlji, hudičevalo se je in vragovalo. Ni pa bilo ostudnega jebentovanja in porkovanja, kakor se danes sliši skoro v vseh krajih. Kletev in kvanta ni zajela samo mladino, marveč tudi odrasle, zajela je vse stanove in žalibog že tudi ženstvo. Neki hrvatski kmečki mladenič je o tem zapisal v »Hrvatski Stražk dne 17. oktobra te-le besede: »Četudi se je prej psovalo in preklinjalo, gotovo se ni nikdar toliko kot danes, ko vsakdo preklinja kakor za tekmo, in to ne samo v srditosti in besnosti, marveč tudi v navadnem razgovoru s tovarišem in prijateljem, v hiši, pred otroki, na ulici, na polju pri delu. In noben preklinjalec ne pomisli na slabe posledice svojih grdih besed in odurnih kletvin. Preklinja kmet, preklinja delavec, preklinja meščan, preklinja uradnik, preklinja orožnik, preklinja financar, preklinja staro in mlado, možje in fantje in na žalost že tudi ženske.« To je dejstven opis, čigar predmetnost se ne konča ob Sotli, kar tnoramo ugotoviti s tugo in boljo v duši. Kletev je greh. Mnogoteri podcenjujejo težino tega greha, češ, saj so kl«~>tvine zgolj besede. Res so besede, toda besede prihajajo iz srca. »Človek $rdih besed je tudi človek grdega srca«, tako je učil in uči škof Slomšek. Ce pa te besede niso resno mišljene, se preklinjevalec dela srtiešnega kakor pes, ki laja proti mescu. Toda ne sme se kletev podcenjevati v nobenem primeru že radi pohujšanja, ki je z njo združeno. Po svojem bistvu je kletev, ki jo Bog prepoveduje v svoji drugi zapovedi, mržnja zoper Boga, ki vsebuje najnevrednejše, najgrše in na^odn.rnejse, lcar se more rftči Bogu, ki je naš Stvarnik, naš Oče, nas Zveličar in tudi naš Sodnik. Res je, da kletev Boga ne doseže, doseže pa v obliki kazni preklinjevalca samega. Sveti Ivan Zlatoust to prav lepo razlaga s temi besedami: »Kamen, ki ga vržeš kvišku, ne more zadeti nebes ali pa nebesnega telesa ter ga raniti, tebi pade nazaj na glavo ter jo razbije. Tako tudi preklinjevalec ne more Bogu škoditi, ker je presilen in preveč vzvišen, da bi mogel trpeti. Zato pa tak človek ostri železo ter ga pripravlja za lastno dušo, ko se bo pojavila takp nehvaležna pred Bogom, ki mu je storil toliko dobrot.« Ne eamo greh je kletev in kvanta, marveč tudi sramota za posameznika in za narod, ker je dokaz, da prevladuje v poedincih in v ljudstvu nepotrpežljivost, surovost, strast, predvsem jeza in sovraštvo. Kjer je prava izobrazba in otnika doma, tam ni preklinjanja in bogokletja. Zato je boj zoper kletev in kvanto boj za izobrazbo in prosveto. V ta boj so poklicani vsi prijatelji ljudstva, osobito mla- dine. Na Hrvatskem se sedaj vodi prava križarska vojna zoper kletev in psovko« V tej borbi sodelujejo vsi dušni pastirjL vse verske organizacije, vse k_ršča_._ko časopisje in vsa krščanska društva. Ta borba 5e proglaša kot ena najbolj sodobnih' in potrebnih nalog Katoliške akcije. Tudi v Sloveniji je potrebna odločnejša in bolj smotrena borba zoper rasto.o kugo kvante, kletve, sramotenja Boga in Matere božje. Naj bi v tem boju storili svojo dolžnost starši, dobro ee zavedajoč svoje težke odgovornosti pred Bogom. Znani pregovor pravi: »Kakor stara ptica poje, ta« ko uči mlade svoje.« Če se mladma že v nežnih letih detinstva nauči in navadi kleti, zadeva navadno velik del krivde družino, drug del pa cesto. V boju za iztrebljenje te grde in grešne navade mora izpolniti svojo dolžnost šola, ki ni ali vsaj ne bi smela biti samo u.ilnica, marve. mora biti predvsem vzgojevalnica. Državna oblast naj bi bolj kot doslej pazila, ali šola v tem oziru stori, kar bi mogla in tudi morala storiti. Opozarjamo tudi naše prosvetne in vzgojne organizacije, da sistematično nastopajo proti duševni kugi, ki jo širi med ljudstvom in zlasti med mladino nebrzdani, surovosti, nečistosti, hudobnosti in jezi vdani jezik. Le splošni, smotreni in vztrajni borbi se bo posrečilo, da se zatre ta grda pregreha, preden po« stane naša narodna sramota.