N

letnik XI., št. 5
maj 2005
V postopku je sprememba Statuta občine Dobrepolje
Zaradi nove zakonodaje, ki je že nekaj časa v veljavi, je v proceduri sprememba Statuta občine Dobrepolje. Na zadnji seji je bil sprejet osnutek. Na dnevnem redu seje pa je bilo še nekaj drugih točk. _^ stran 4
O proračunu še tretjič
Kako s sredstvi, ki ji razpolaga občina v proračunu, zadovoljiti vse porabnike? Nerešljiva uganka, s katero se srečujemo tudi v naši občini.
^ stran 2
Dan godbe letos že v maju
Medtem ko je bil dan godbe vsako leto konec junija, so se letos organizatorji odločili za zgodnejši datum. Ta tradicionalna in množična prireditev bo v nedeljo, 29. maja na Vidmu.
^ stran 32
Naslednja številka Našega kraja bo izšla 24. 6. 2005. Prispevke sprejemamo do 12. 6. 2005
Turistično društvo Dobrepolje bo tudi letos izvedlo akcijo »Urejena domačija«
Letošnje ocenjevanje bo po nekaj letih spet osredotočeno na urejenost balkonov in teras. Komisija pa si bo ogledala tudi kamnite in lesene portale objektov.
Turistično društvo pa je podaljšalo tudi rok za natečaj »Dobrepoljski spominek«, in sicer do konca junija. Na fotografiji je lanska zmagovalka akcije Urejena domačija (skalnjak pri Mustarjevih 36 v Kompoljah).
Razpis za Urejeno domačijo
^ na strani 10
maj 2005
Županova stran
2
Proračun 2005 - še tretjič!
Piše: župan Anton Jakopič
Ko takole opisujem posamezne dele proračuna in berem zraven tudi nekatere hude obtožbe, ki letijo name zaradi tega, ker se pač niso uresničile vse želje, si seveda želim, da bi imel čarobno paličico, s katero bi pričaral več sredstev in ustregel vsem željam. Toda, če bi hotel imeti čarobno paličico, bi moral živeti v pravljici, ne v resničnem stanju. Resnično stanje pa je bolj kruto in hočeš nočeš ga moraš sprejeti in znotraj te krute resničnosti narediti največ, kar se da. Kritika je dobrodošla, kritizerstvo pa ne prinese niti tolarja v proračun, pa še vsem zbuja slabo voljo. Zelo dobrodošli bi bili namreč realni in izvedljivi predlogi za povečanje proračunskih prihodkov. Ko bodo ti večji, bo delitev lažja. No, ne glede na to, nadaljujmo z našim odhodkovnim delom.
05 Varstvo okolja - skupaj
namenjeno 69.890.000 SIT
Tu sta dve glavni podpostavki, in sicer ravnanje z odpadki in ravnanje z odpadno vodo. Za ravnanje za odpadki namenjamo skoraj 15 mio. Glavnina tega 9 mio bodo dodatne investicije v Špaji dolini. Tam se dograjuje sodobni center ravnanja z odpadki, in čeprav vsako leto dajemo del sredstev in tudi razmeroma drago plačujemo »smetarino«, smo lahko zelo veseli, da nam je uspelo narediti to deponijo. Po Sloveniji je še veliko nerešenih zadev na tem področju, mi pa imamo ta problem vsaj za dvajset let rešen. Niti pomisliti si ne upam, kam bi z gorami odpadkov, če tega ne bi pravočasno rešili. Še vedno pa ne razumem nekaterih naših občanov, ki vehementno razmetavajo odpadke vsepovsod in še vedno ustvarjajo nova črna odlagališča, res ni potrebe za to. Ali bo res treba poseči po kaznih?
Za odpadne vode namenjamo nekaj manj kot 55 milijonov. Glavnina tega je investicija v kanalizacijo v Zdenski vasi. Del teh sredstev je še namenjen plačilu lanskega dela, del pa za letošnji del investicije. Investiramo lahko samo v mejah razpoložljivih sredstev, ki jih plačujete kot takso pri vodi. Če nimamo investicije, ta sredstva vzame država, več jih pa nimamo na razpolago, zato se bo investicija vlekla več let. V letošnjem letu planiramo tudi izdelavo projektov za kanalizacijo v Predstrugah. Nujno po zakonu pa moramo izdelati operativni program odvajanja in čiščenja odpadnih voda za celo občino. Spet projekt, pa še nič ne bo narejenega, toda tak je sistem, tak je zakon in temu se ne moremo izogniti, pa če bo kdo še naprej tako pameten in nam gor metel, da raz-
metavamo denar za projekte. Sistem v Evropi in v Sloveniji je sedaj tak, da moraš imeti projekt vrh projekta za deset let naprej, če hočeš, da boš kaj naredil. Tudi meni se to gnusi, saj bodo mnogi projekti zastarali, predno bodo narejeni, toda tak je sistem in na to nimamo vpliva.
06	Stanovanjska dejavnost in prostorski razvoj skupaj 80.500.000 SIT
V sklop tega poglavja vključujemo stanovanjsko dejavnost, kjer so aktivnosti omejene zgolj na vzdrževanje obstoječega stanovanjskega fonda, prostorsko planiranje, oskrbo z vodo in cestno razsvetljavo.
Prostorsko planiranje je poseben problem, kjer nam država neprestano nalaga nove in nove obveznosti. Ne glede na to, da so nekateri občani mnenja, da na tem področju razmetavamo denar, se temu ne moremo izogniti. Trenutno je v veljavi zakon, ki od nas zahteva, da do leta 2007 izpeljemo novo strategijo prostorskega razvoja v občini in prostorski red. To so spet nekoliko drugačni dokumenti, kot smo jih do sedaj vajeni. Spremljani so z mnogimi pomožnimi strokovnimi podlagami in vse skupaj bo stalo gotovo več kot 35 milijonov tolarjev. V letošnjem letu za to namenjamo 10 milijonov. Nova vlada sicer načrtuje določene spremembe. Pričakujemo predvsem poenostavitve in podaljšanje rokov. 9 milijonov namenjamo za projektno dokumentacijo za komunalno ureditev v zazidalnem načrtu v Predstrugah. Ponovno enaka situacija, da ne moremo ničesar narediti, če nimamo načrtov in seveda gradbenega dovoljenja.
Na vodooskrbi bomo v letošnjem letu nadaljevali z deli na vodovodu Tisovec, odplačali 10 milijonov tolarjev občini Grosuplje za pridobitev pravice priklopa Vodovoda Hočevje na zgrajeni vodovod v Ilovo Goro, ter izdelali načrte za Vodovod v Hočevju. Skupaj torej za oskrbo z vodo 40 milijonov tolarjev.
Cestna razsvetljava nas bo stala 5,5 milijona tolarjev. Od tega 3,8 milijona za tekoče vzdrževanje in tokovino in 1,7 za investicije. Tukaj je še veliko zahtev in želja za nove luči. Kot vidimo, ni problem toliko v tem, da jo naredimo, kot v tem, da neprestano povzroča strošek.
07	Zdravstvo v višini 16 mil. tolarjev.
Tu gre predvsem za plačilo investicije,
ki je bila že opravljena v lanskem letu v zdravstveni postaji na Vidmu v višini skoraj 10 milijonov tolarjev. Visoka postavka 4,3 milijona tolarjev pa je plačevanje obveznega zdravstvenega zavarovanja za brez-
poselne osebe, ki nimajo drugih virov za preživljanje.
08 Rekreacija, kultura in dejavnost neprofitnih organizacij, združenj, društev in drugih institucij skupna višina 130.000.000 SIT.
V zadnjih letih smo na tem področju veliko investirali. Nekateri so mnenja, da preveč, drugi, da premalo. Oboje je morda res, pač odvisno od tega, kako gledaš na stvar. Če ni potrebne infrastrukture, ni dejavnosti. Če vlagaš v osnovna sredstva, ni denarja za dejavnost. V globalu pa je potrebno povedati, da je prvenstvena naloga občine izgradnja infrastrukture tudi na tem področju, torej prostorov za kulturno dejavnost, igrišč telovadnic in podobno. Nekaj smo v teh letih naredili, nekaj bo še potrebno. Ta skupna postavka je na videz res zelo velika, vendar gre v tem poglavju za prenos investicijskih sredstev iz lanskega leta v letošnje leto, za dela, ki so bila že opravljena v preteklem letu, pa jih moramo v letošnjem plačati.
Za šport in rekreacijo v letošnjem letu namenjamo skupaj 32.600.000 tolarjev, od tega za investicije 26.000.000 tolarjev, ostalih 6.600.000 pa za dejavnost, ki se potem spet deli na šolski šport in ostale. Sistem je naravnan sedaj tako, da o podrobni razdelitvi denarja za šport velja sprejeti pravilnik oziroma se odločajo športniki sami znotraj športne zveze. Občinski svet v proračunu določi samo skupni znesek, župan sam niti nihče v upravi ne more direktno vplivati na to, koliko bo dobilo katero društvo. Investicije gredo v glavnem za dokončanje igrišča v Predstrugah, nekaj je namenjeno še za dokončanje del v Kompoljah in priprava načrtov za igrišče v Zagorici.
Za kulturo namenjamo skupaj nekaj čez 91.000.000 tolarjev, od tega za investicije 67.000.000 tolarjev. V tem znesku je približno 25 milijonov prenosa iz leta 2004 za plačilo že izvedenih del. Ostala sredstva so namenjena dokončanju Jakličevega doma in vzpostavitvi predvidenih zbirk. V letošnjem letu bo Jakličev dom v glavnem končan. Za tekočo dejavnost knjižnice in nabavo knjig skupaj 10.270.000 tolarjev. To so stroški brez kurjave. Za tekoče vzdrževanje in komunalne stroške Jakličevega doma namenjamo 4.700.000 tolarjev. Nekaj sredstev namenjamo za vzdrževanje kulturnih spomenikov. V zadnjih letih smo predvsem sofinancirali obnovo oltarjev po naših cerkvah, saj so to naši največji kulturni spomeniki. V letošnjem letu bomo sofinancirali obnovo oltarjev v Hočevju. Za dejavnost na področju kulture je namenjeno v proračunu 6.300.000 tolarjev, ki so razdeljeni po različnih segmentih dejavnosti. Na tem področju nas
maj 2005
O proračunu
3
v letošnjem letu čaka reorganizacija, saj bomo morali ustanoviti zvezo kulturnih organizacij Dobrepolje in se o razdelitvi sredstev, ki so na voljo, dogovoriti znotraj zveze, tako kot to že deluje pri gasilcih in pri športnikih. Osebno mislim, da sredstva, kljub nekaterim kritikam, niso skromna, potrebno je predvsem prisluhniti drug drugemu in najti skupen in usklajen dogovor, ker drugače vsak misli, da je njegov predlog najboljši, vse drugo pa slabo. Župan pa ostaja kot strelovod, na katerega se lahko po mili volji strelja. Tudi sicer se bomo morali kot občani navaditi, da je potrebno za vsako prireditev plačati vstopnino, in s tem dati priznanje tistim, ki se s kulturo trudijo in prispevek za lažjo izvedbo prireditev.
Časopis Naš kraj nas stane letno skupaj z vsemi stroški 3.600.000 SIT, kar je zelo nizka cena za razmeroma dober informativni list. Vse priznanje tudi urednici gospe Steklasovi, ki ga že ves čas ureja in tudi napiše večino člankov. Za radio Zeleni val po pogodbi prispevamo 500.000 letno. V to je vključeno poročanje iz sej, informativne oddaje, županova minuta in brezplačna objava petih oglasov za vse prireditve v občini za vsa društva.
Občina tudi sofinancira delovanje raznih drugih društev in institucij ne-profitnega značaja, za to namenjamo skupaj 1.900.000 tolarjev.
In na koncu še postavke, ki so nujne, in ki se jih ne moremo izogniti, niti na njihovo višino kaj dosti vplivati, ker je to predvideno po zakonu. To je predvsem:
09 Izobraževanje
Predšolska vzgoja - vrtec v letošnjem letu skupaj skoraj 82.000.000 tolarjev, za subvencioniranje oskrbe 80.000.000 tolarjev. Občina v povprečju plačuje 76 % ekonomske cene vrtca, starši pa 24%, odvisno seveda od dohodkov. Stroški neprestano naraščajo. Za investicijsko vzdrževanje vrtca v letošnjem letu namenjamo samo en milijon za najnujnejše. Za izdatke v osnovno šolstvo skupaj 67.800.000. Tu je skoraj največja postavka 25.000.000 tolarjev šolski prevozi, za njimi stroški kurjave in komunalni stroški 15.000.000 tolarjev. Občina namenja tudi razmeroma veliko, več kot v primerljivih občinah, za dodatne programe, in s tem omogoči marsikakšen brezplačni dodatni program. Za investicije v šolstvo v letošnjem letu namenjamo 13.500.000 tolarjev. Glavnina teh sredstev bo za zamenjavo oken v podružnični šoli Kompolje. Glasbena šola nas bo, brez kurjave in razsvetljave ter stroškov zgradbe, stala še 2.500.000 SIT.
10 Socialna varnost. Skupaj prek 32.000.000 tolarjev. Izdatki na tem področju neprestano naraščajo, predvsem zaradi predpisov države, ki nam neprestano nalaga nove obveznosti. V ta znesek je vključeno plačevanje oskrbnin v domovih, za tiste, ki jih ne morejo plačati sami, pomoč družini na domu, družinski pomočnik in še nekaj manjših drugih izdatkov. Pomoč ob rojstvu otroka nam ni predpisala država, tega daje občina prostovoljno, in sicer v letošnjem letu 50.000 SIT za vsakega novorojenca. Prav tako v manjši meri skušamo z manjšimi zneski olajšati kakšen hud socialni problem.
In tako smo prišli z razlago glavnih postavk proračuna do konca. Vseh podrobnosti ni mogoče napisati, če pa koga posebej zanima, se lahko o vsem pozanima na občini ali pa pri predsednikih vaških odborov, ki so dobili izvod proračuna.
Logika proračuna je dokaj zapletena, nekateri jo nikakor ne morejo razumeti, kljub vsem razlagam, čeprav so trdno prepričani, da vse vedo. Tudi sam sem delal 20 let v proizvodnih podjetjih in sem tudi potreboval nekaj časa, da sem to dojel. Najtežje je enakopravno zadovoljiti vse interese. In kaj lahko rečem, kot predlagatelj proračuna za konec? Na več kot polovico postavk nimam nobenega vpliva, ker so nujne, na del postavk imam omejen vpliv in samo nekako 25% proračuna lahko obrnem tako ali drugače. Podoben vpliv na proračun imajo tudi svetniki. V vsakem primeru mora proračun potrditi več kot polovica svetnikov, da je veljaven. Sam sem zelo velik pristaš tega, da dajemo čim več sredstev za investicije in čim manj v tekočo porabo, ne glede na to, kaj mi hočejo nekateri očitati. Res je, da namenjamo razmeroma veliko sredstev za projekte, pa še vedno premalo, to nam vlivajo v glavo na vseh seminarjih in sestankih. Evropa je namreč vsa zbirokratizirana in v EU je projekt svetinja. Če hočeš kaj delati, moraš imeti projekte na zalogi, tudi če ti kakšen propade, pa ne samo projekte, ampak tudi že gradbeno dovoljenje na zalogi, da potem lahko vskočiš takrat, ko je čas za to. Vse to pa zahteva denar, tega se zelo dobro zavedam, žal je tako, osebno bi kaj naredil tudi na »ho ruk« in ceneje, pa se ne da, mnogokrat tudi zaradi tega, ker smo drug drugemu nevoščljivi.
Pojdimo torej izvajat proračun!
Lepo pozdravljeni!
Vaš župan
Beseda urednice
Na nekem posvetu sem slišala: »Morda bi pa bilo dobro naša priporočila in sklepe objaviti v lokalnih časopisih, saj jim tako in tako manjka prispevkov in nimajo o čem pisati.« Nad izrečenim nisem bila ravno navdušena, kajti lahko bi rekla, da za Naš kraj, kljub temu, da smo majhna občina, to ne drži. Skoraj nikoli ne spravimo vseh prispevkov na manj kot 32 strani, kar je za štiri strani več, kot je bilo prvotno planirano za posamezno številko. Tudi v mesecih, ko je manj sestankov, sej, prireditev, športnih tekmovanj in drugih dogodkov v občini, prispevkov navadno ne zmanjka. To velja pripisati dejstvu, da smo uvedli rubrike iz različnih področij, ki jih redni ali občasni dopisniki vsakokrat zapolnijo s svojimi prispevki. Postavlja pa se vprašanje, koliko strani bi obsegalo glasilo, če bi objavljali samo informacije in poročila, kot je bilo predlagano na eni od sej občinskega sveta. Pa naj kar takoj potolažim vse dopisnike, da se je pripomba nanašala le na članke urednice, ki očitno nekaterim niso všeč ...
Tako različni smo in vsak ima svojo resnico, bi marsikdo zaključil. Mene pa tak odgovor o resnici (resnicah) ni nikoli povsem zadovoljil, kajti prepričana sem, da je resnica lahko samo ena. Res pa je lahko več interpretacij nekega dogodka, torej tudi resnice. Od tod trditev, da obstaja več resnic. Če spremljamo politično dogajanje ali vsakdanje dogajanje okoli nas, hitro opazimo, da poteka en sam boj za interpretacijo dogodkov, dejstev, tudi resnic, če hočete. Kako bi bilo sicer mogoče, da nek politik eno in isto dejstvo oznanja za resnično, drugi za laž? Ali nekdo drug razlaga nek dogodek pozitivno, drugi negativno? In kdo ima pri vsem tem prav? Morda pa je odgovor v tem, da je resničnost tisto, kar vsakdo od nas zaznava kot resnično, kajti vsak vidi le tisti del resnice, ki mu je dostopna, ki jo hoče videti, mu iz kakršnih koli razlogov ustreza ali pa mu ni dostopna v celoti zaradi omejitev zornega kota. Delne resnice so zato zaradi svoje nepopolnosti drugačne od celotne. Zaradi nepopolnosti ob enostranskem gledanju so interpretacije resnic včasih tako nepopolne, da postanejo protislovne. Celotna resnica je torej mozaik delnih resnic. Zato se resnici najbolj približamo, če jo spoznamo iz vseh zornih kotov oziroma, če smo jo pripravljeni spoznati v celoti. Pa smo jo res? In vedno?
Ne želim, da bi to moje kratko razmišljanje, v katerega me je za hip zaneslo, spravi v slabo voljo. Rubrika, kot je ta, ki ste jo ravnokar prebrali, ima namen, da urednik, kdor koli je že, vzdržuje na svoj način stik z bralci in morda tudi kaj dodatno pojasni, zato jo ne kaže kar ukiniti.
V bistvu pa sem tokrat želela reči le to, da sem vesela, da Našemu kraju ne manjka bralcev in da imamo konec koncev tudi o čem pisati. Vesela pa sem tudi vaših pohval pa tudi novih predlogov in konstruktivne kritike.
Lepo pozdravljeni!
4
Delo OS
maj 2005
Seja občinskega sveta, z dne 20. 4. 2005
M. Steklasa
Pomembnejši sklepi in poudarki iz razprav
Poročilo tajnika občine o izvedenih in planiranih delih:
•	Za dokončane prostore v Jakličevem domu je občinska uprava zaprosila za uporabno dovoljenje. V zaključni fazi je priprava projektne dokumentacije za dokončno ureditev razstavnih prostorov, in sicer v etnološkem delu razstavnih prostorov in v prostorih zbirke bratov Kralj;
•	Izveden je bil preskus tesno-sti vodohrana v Tisovcu. Ugotovljeno je bilo, da je vodotesen, zato se bo izvedla zunanja hidroizo-lacija in zasip objekta. Izšli so razpisi za izbiro izvajalca druge faze del, ki se nanašajo na izgradnjo cevovoda po naselju in izvedbo hišnih priključkov. V teku je tudi razpis za izdelavo programa opremljanja oskrbe z vodo za naselje Ti-sovec;
•	Na osnovi zakonodaje je občina dolžna pripraviti operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda. Dokument bo osnova za pripravo vseh nadaljnjih dokumentov v zvezi z odvaja njen in čiščenjem odpadnih voda. Vse občine so namreč dolžne do leta 2017 opremiti vsa naselja, v katerih živi več kot 50 prebivalcev s kanalizacijskim omrežjem in čistilnimi napravami.
•	Nadaljujejo se dela za izgradnjo športnega igrišča v Predstru-gah. Objekt in zemeljska dela so v glavnem končana, postavljeni so temelji za ograjo, v pripravi pa so temelji za koše in gole. Končanje del je planirano za konec maja. Končana so tudi dela pri preureditvi prostorov v Predstrugah.
•	V teku je priprava projektne dokumentacije za ureditev centra Vidma;
•	Nadaljuje se gradnja kanalizacije v Zdenski vasi;
•	Dopolnjena je bila vertikalna prometna signalizacija. Manjkajoči prometni znaki in ostala oprema bo izvedena do konca meseca maja.
V razpravi ob tej točki so svetniki dobili še nekaj dodatnih pojasnil in odgovorov na vprašanja, in sicer:
•	Jakličev dom bo končan še v letošnjem letu. Večji prostor na vrhu bo namenjen občasnim in začasnim razstavam. Eden od manjših prostorov bo namenjen za arhiv knjig in časopisov. Ko bo ob-
jekt končan, se bo izdelal pravilnik o koriščenju prostorov, čiščenju, določal bo pa tudi odgovornost uporabnikov oz. najemnikov prostorov.
• Projektna dokumentacija bo izdelana le za del Vidma (izgradnja parkirišča za zdravstvenim domom), ker so v proračunu za celostno ureditev Vidma namenjena le omejena sredstva.
Soglasje k ceni socialno-vars-tvene storitve pomoči družini na domu:
Na osnovi Pravilnika o metodologiji oblikovanja cen socialno-varstvenih storitev in Zakona o socialnem varstvu je Občinski svet dal soglasje, da občina subvencionira ceno storitve pomoči družini na domu v višini 50 %, ceno dostave kosil pa v višini 70 %. Po odbitih subvencijah znaša cena storitve za uporabnike 1.297,00 tolarjev na efektivno uro, cena dostave kosil na doma pa 223,00 tolarjev. Sprejete cene je predlagal izvajalec Prizma iz Ponikev, pomenijo pa v povprečju 3,16 % povišanje. V občini Dobre-polje zavod Ponikve nudi pomoč 17 uporabnikom, od tega 11 uporabnikom dostavljajo kosila, 6 pa nego in pomoč na domu.
Obravnava Statuta
Zaradi uskladitve z novo zakonodajo je v proceduri sprememba Statuta občine Dobrepolje. Na tokratni seji je bil na dnevnem redu osnutek, ki je že vseboval spremembe in dopolnitve, ki so bile predhodno predlagane na seji statutarno-pravne komisije, zato je župan predlagal, da bi Statut sprejeli po skrajšanem postopku, vendar njegov predlog ni bil sprejet. Svetniki so pred obravnavo osnutka nato glasovali o načinu obravnave Statuta in se z večino glasov odločili za obravnavo osnutka Statuta v celoti. Pripomb na osnutek ni bilo, svetniki so sprejeli predlagani osnutek brez pripomb in določili 3. maj za rok, do katerega naj bi člani OS podali svoje pripombe na sprejeti osnutek.
Obravnava poročila urednice Našega kraja in poročila izdajateljskega sveta
Izdajateljski svet, v sestavi Ivan Grandovec (na seji OS je bil imenovan za predsednika), Janez Pavlin in Mojca Novak, je seznanil občinski svet s sklepi sestanka, na katerem so soglašali, da ured-
nikovanje občinskega glasila poteka v skladu s programsko zasnovo, sprejeto na seji občinskega sveta. Na tokratni seji pa so bili občinski svetniki seznanjeni tudi z daljšim poročilom urednice Našega kraja. V daljši razpravi o problematiki so sodelovali skoraj vsi svetniki. Medtem, ko je svetnik Alojzij Palčar omalovažujoče in posmehljivo komentiral delo urednice in posamezne odlomke iz njenega poročila, je večina drugih svetnikov o urednikovanju občinskega glasila izrazila pozitivno mnenje.
Sprejet je bil sklep o spremembi Pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilu stroškov, po katerem naj bi bila višina sejnine 10.000 tolarjev neto za sejo občinskega sveta in 4.000 tolarjev neto za sestanke komisij in odborov.
Občinski svet je sprejel nov cenik za najem grobov in ostalih pokopaliških storitev. Ker je bilo zadnje povišanje cen v letu 2001, je tokratno povišanje nekoliko večje.
Za enojni grob 3.500 tolarjev Za dvojni grob 6.000 tolarjev Za trojni grob 8.000 tolarjev Za otroški grob 3.500 tolarjev Za žarni grob 3.500 tolarjev
Pokopališka pristojbina, ki se zaračunava v enkratnem znesku ob prvem pokopu (za nov grob) je naslednja:
Za enojni grob 12.000 tolarjev Za dvojni grob 15.000 tolarjev Za trojni grob 18.000 tolarjev Za žarni grob 12.000 tolarjev
Nekaj predlogov iz razprav ter pojasnil in informacij, ki jih je posredoval župan, nekatera od njih so istočasno tudi odgovori na vprašanja občinskih svetnikov:
•	Svetniki so soglašali, da se stanovanje v bloku, Videm 41c, odda v najem Zdravstvenemu domu Videm.
•	Župan je seznanil svetnike s pismom Jožeta Zevnika, v katerem zahteva odstranitev imena Zevnik Franc s plošče odposlancem Kočevskega zbora.
•	V zvezi s postavitvijo Mobite-love bazne postaje v Predstrugah je župan povedal, da je na Mobitel poslal odgovor na dopis, v katerem so sporočili, da bodo s postopkom postavitve bazne postaje nadaljevali. V razpravi je bilo rečeno, da občina ni stranka v postopku, ampak so stranke v postopku le prebivalci Predstrug, za-
to je mogoča le obnova postopka, ki jo je potrebno zahtevati.
•	Izpostavljeno je bilo vprašanje delovanja nadzornega odbora. Po razpravi je bil sprejet sklep, da se nadzorni odbor razreši, istočasno pa se začne postopek za imenovanje novega.
•	Nekateri svetniki pričakujejo poročilo občinskega inšpektorja, ki naj bi vsebovalo podatke o številu zadev, ki jih je obravnaval, koliko kazni je bilo izrečenih in v kakšni vrednosti. Želijo tudi njegovo predstavitev na seji občinskega sveta in objavo elektronskega naslova inšpektorja.
•	V zvezi z izgradnjo igrišča v Predstrugah je župan dejal, da roka dokončanja igrišča ne more napovedati. Cesta in površine ob igrišču ne bodo asfaltirane, ker je prej potrebno zgraditi še ostalo infrastrukturo. Upravljanje igrišča pa naj bi prevzelo športno društvo.
•	Na seji je bil izpostavljen problem nelegalnega delovanja Štefana Kastelica na prostoru bivšega obrata Grče ter nedovoljeno kurjenje odpadkov na tem območju. Župan je glede tega dejal, da bo moral investitor pridobiti ustrezna dovoljenja.
•	Delež lastništva občine v obrtni coni: Izvedeni so odkupi ne-oddeljenih deležev zemljišč v obrtni coni, in sicer od 5 lastnikov. Z enim lastnikom je odkup deleža že dogovorjen, z enim pa se še dogovarjajo. Po odkupu bo potrebno spremeniti zazidalni načrt. Sicer pa lastniki plačujejo prispevek za nadomestilo le za del zemljišč, na katerih ni predvidena izgradnja poti.
•	Izvajalca pluženja v zimski sezoni sta bila Jože Miklič in Gabrijel Pugelj za javne poti in KPL d.d. za lokalne ceste. Vsi s pluženjem niso bili zadovoljni.
•	Problematika javne razsvetljave na zadnji strani stavbe Jakličevega doma bo po besedah župana kmalu urejena.
•	Hidrant, ki je bil vgrajen ob javni poti v Brezje, je kot povsod drugod financirala občina. Postavljen je bil na pobudo okoliških prebivalcev. Izkop, zasipanje, pesek za zasutje cevi, izkop ceste in ponovno ureditev okolice je plačal investitor, ki v bližini gradi hišo, kot tudi vse ostalo, kar se tiče priključka vode.
•	Občina je za ponesrečenega občana M. T. iz Strug prispevala 200.000 tolarjev, kot je bilo predvideno v proračunu, k tej vsoti je bil dodan še znesek, ki je bil prejšnja leta namenjen za cvetje materam ob materinskem dnevu. Nekaj sredstev pa je bilo zbranih iz prispevkov občanov. ♦
maj 2005
Iz Ljubljanske urbane regije
5
Občina Dobrepolje razpisuje kreditiranje kmetijstva iz bančnih sredstev in subvencionirani obrestni meri iz sredstev proračuna Občine Dobrepolje
1.	Sredstva se bodo dodeljevala iz razpoložljivega kreditnega potenciala v višini 16.200.000,00 tolarjev. Obresti bodo delno poravnane iz občinskega depozita vezanega v ta namen in del iz s strani banke. Krediti se vodijo v tolarjih. Obrestna mera za prosilca je fiksna in je 0% letna nominalna. Doba vračanja je 5 let.
2.	Posojilo se dodeljuje v naslednje namene:
-	gradnjo, prenovo in adaptacijo gospodarskih objektov kmetije;
-	nakup in posodobitev opreme;
-	razširitev, posodobitev in pridobivanje novih možnosti za dopolnilne dejavnosti na kmetijah, kot so: kmečki turizem, domača in umetna obrt, kmetija odprtih vrat itd.;
-	nakup in urejanje kmetijskih zemljišč;
-	programe predelave in trženja.
3.	Posojila se prednostno dodeljujejo prosilcem, ki:
-	v preteklem obdobju niso koristili kreditov za te namene;
-	so kmetijski zavarovanci;
-	so kmetje, ki imajo kmetijsko izobrazbo ali naslednika s kmetijsko izobrazbo;
-	imajo ekološko primernejši program;
-	z naložbo povečujejo površino kmetije ali zaokrožujejo zemljišča.
Upošteva se tudi ekonomsko upravičenost naložbe.
4.	Lastnoročno napisani vlogi je potrebno priložiti naslednjo dokumentacijo:
-	vlogo za odobritev kredita - obrazec, ki ga prosilec dobi na občini;
-	zapisnik o terenskem ogledu investicije (poda ga odbor za gospodarstvo in kmetijstvo);
-	osnovne podatke o kmetiji (kmetijska svetovalna služba) in mnenje KSS;
-	izjava o zagotovljenih sredstvih;
-	potrdilo o statusu kmeta oz. v primeru, da se prosilec ukvarja s kmečkim turizmom, domačo in umetno obrtjo oz. kmetijo odprtih vrat še odločbo o izpolnjevanju pogojev, ki ga izstavi oddelek upravne enote, pristojen za gospodarstvo;
-	pri gradnji, prenovi in adaptaciji gospodarskih objektov kmetije pa še zemljiškoknjižni izpisek, gradbeno dovoljenje oziroma lokacijsko informacijo in predračun celotne investicije;
-	če prosilec ni lastnik tudi soglasje lastnika ali upravljavca kmetije, da se strinja z načrtovanimi deli in najemno pogodbo, sklenjeno najmanj za dobo vračanja kredita;
-	za nakup opreme predračun ali račun;
-	za nakup kmetijskega zemljišča overjeno kupoprodajno pogodbo in izjavo kreditojemalca, da zemljišče ne bo prodal najmanj 5 let.
-	posestni list s stanjem za tekoče leto, ki ne sme biti starejši od enega meseca;
-	potrdilo o premoženjskem stanju, ki ga izda pristojna Davčna uprava RS;
-	potrdilo o plačanih davkih, ki ga izda pristojni davčni urad RS;
-	odločbo o odmeri dohodnine za predpreteklo in preteklo leto ali odločbo o odmeri dohodnine za predpreteklo leto in napoved za odmero dohodnine za preteklo leto;
-	predstavitev kmetije na obrazcih A, B, C;
-	potrdila pristojne kmetijske zadruge o opravljenem odkupu v tekočem in preteklem letu;
-	pogodbe, izjave o odkupu kmetijskih pridelkov (s trgovci, samostojnimi podjetniki, d.o.o.);
-	potrdila bank, HKS in prilivih v tekočem in preteklem letu;
-	potrdilo o skupnem gospodinjstvu, ki ga izda pristojna Upravna enota RS.
5.	Višina posojila je odvisna od namena investicije, razpoložljivih sredstev in števila vlog. Višina posojila se lahko dodeli v obsegu najmanj 300.000,00 SIT do največ 3.000.000,00 SIT. Posojilo ne sme presegati 50 % vrednosti celotne investicije.
6.	Stroški in druge dajatve v zvezi s kreditom so: 0,25 % do 1,5 %, minimalno pa 30.000,00 SIT, od zneska kredita ter morebitne druge takse, davščine in druge dajatve.
7.	Prošnjo za posojilo s prilogami vložijo prosilci na Občino Dobrepolje. Razpis velja do porabe sredstev.
Župan Občine Dobrepolje Anton Jakopič

RRA LUR
Regionalna razvojna agencija -Ljubljanske urbane regije
Mobilnost prihodnosti v
Ljubljanski urbani regiji
Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije je 17.3.2005, v Kulturnem domu Groblje v Domžalah, organiziralo peto izmed šestih rednih srečanj predstavnikov občin in sodelavcev Regionalne razvojne agencije. Tematika tokratnega srečanja je bila Mobilnost prihodnosti, ki se ukvarja z možnostmi izboljšanja stanja prometa v regiji predvsem s pomočjo razvoja javnega potniškega prometa . Srečanje se je udeležilo 53 predstavnikov občin, ministrstev, javnih prevoznikov, načrtovalcev razvoja prometa in nosilcev prostorskega razvoja, kar je pripomoglo h konstruktivni debati in soočenju različnih interesov na temo mobilnosti. Namen srečanja je bil pregled izvajanja projektov, ki jih ima Regionalna razvojna agencija zapisane v Regionalnem razvojnem programu Ljubljanske urbane regije za obdobje 2002-2006, ter iskanje soglasja o tem, katere programe želimo uresničevati v Regionalnem razvojnem programu v prihajajočem obdobju 2007-2013.
Po pozdravnem nagovoru gospoda Juharta, predstavnika občine gostiteljice, so svoje poglede glede nadaljnjega razvoja prometa v regiji predstavili predstavniki Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije, župan občine Trzin, predstavnik Mestne občine Ljubljana, predstavnik Ljubljanskega potniškega prometa, predstavnik Kam Busa, predstavnica Urbanističnega inštituta in predstavnik oddelka za urbanizem občine Domžale. Individualnim predstavitvam je sledila tudi burna razprava, ki je še dodatno pokazala pomembnost reševanja problematike prometa v regiji.
Ugotovljeno je bilo, da je stanje prometa v Ljubljanski urbani regiji slabo, ter da se iz leta v leto slabša, kljub nenehnemu izboljševanju in razvoju cestnega omrežja. Glavne razloge za slabšanje situacije v regiji so udeleženci videli predvsem v nenehnem povečevanju števila osebnih vozil, zaradi katerih je potovanje v regiji postalo
^ nadaljevanje na str. 30
DOM v Ljubljani
V soboto, 23. aprila, je Dobrepoljski orkester mladih nastopil na Kongresnem trgu v Ljubljani ob zaključku Slovenskih dne-vov knjige 2005. Ob tej priložnosti je imel DOM enourni koncert, ki ga je spremljalo dokaj veliko število poslušalcev. Ti so nastop z navdušenjem in odobravanjem sprejeli in spremljali. Zlasti sem slišal pohvalne pripombe in čudenje nad tem, kako dobro obvladajo svoje delo in kako mladi so še.
Igor Ahačevčič_
Vsekakor ne bi bilo lepo in dobro, če bi se nad takšnimi ocenami kdo od teh mladih glasbenikov prevzel. Nasprotno, biti morajo vzpodbuda za še bolj zavzeto delo, za še več vaj in utrjevanja. Za to, da ta naša skupina tako dobro dela in uspešno prodira v slovenski kulturni in družabni prostor, je vsekakor največja zasluga g. Braca Doblekarja. In tudi v tem primeru imamo priložnost spremljati dejstvo, kako je za doseganje dobrih (ali slabih) rezultatov pomembno vodstvo. Res pa je, da za končni uspeh to ni najpomembnejše. K temu bi morali svoje dodati tudi drugi Dobrepoljci — gospodarstvo in občina. Takšne nastope bi prav gotovo lahko (oz. bi morali) izkoriščati v reklamne namene. V teku programa se je v veznem besedilu ime »Dobrepolje« sicer kaj nekajkrat slišalo, vendar bi bilo dobro, če bi nekaj sto obiskovalcem razdelili še kakšen material, ki bi marsikomu povedal, kje smo, kaj lahko pri nas dobi (kaj mu nudi naše gospodarstvo, kaj naravna in kulturna dediščina).
Da se takšne stvari izpeljejo, je potrebno sodelovanje, potrebno je nekaj modrosti za ločevanje zrnja od plev (predvsem pri odločitvah koga in kdaj podpreti iz davkoplačeval-skih sredstev).
Takšni nastopi so pač enkratne in zelo poceni priložnosti za uresničenje velikih besed o pomembnosti »promoviranja« kraja in njegovih vsebin, velikih besed o tem, kako se je potrebno tržiti. To bi morali čim prej spoznati in začeti izkoriščati tudi člani DOM-a, občina pa mislim, da bi morala v teh primerih nastopati v vlogi povezovalca in usmerjevalca interesov. Fran Jaklič, na katerega znamo biti včasih tako ponosni, je pred več kot sto leti že dokazal, da je kombinacija kulture in gospodarstva prava pot do uspeha. ♦
Slika: DOM na Slovenskih dnevih knjige
Izid pesniške zbirke Ane Porenta
Morda je teden slovenske knjige za marsikoga minil povsem neopazno, prijatelje slovenske besede pa je privabilo veliko kulturnih dogodkov, ki jih je bilo vredno obiskati. Eden od njih je bila predstavitev pesniškega prvenca Ane Porenta z naslovom »Sem se« v Trubarjevem muzeju na Rašci, 18. aprila letos.
M. Steklasa
Mag. Ana Porenta, ki je zaposlena na dobrepoljski šoli, je poleg osnovne pedagoške dejavnosti tudi kulturna delavka, pesnica, pisateljica, režiserka, scenaristka. Napisala je že vrsto strokovnih člankov in knjig s pedagoškega področja. Lani je izšel tudi njen prvi mladinski roman z naslovom Virtualni svet.com, pred kratkim pa je avtorica izdala svoj pesniški prvenec »Sem se«. Zbirka je izbor njenih pesmi, ki so nastajale kar 20 let. V odgovoru, zakaj jih je izdala šele zdaj, avtorica pravi: »Preteči mora nekaj vode in miniti nekaj let, da se naredi sito, skozi katerega stečejo najboljše pesmi.« Ob prebiranju njenih verzov res začutimo dozorelost in globino njene intimne izpovedi, ki se je brusila in dozorevala skozi daljše časovno obdobje. Pesmi so refleksivne, razpoloženjske in odkrivajo njeno notranjo polnost in doživljanje ter subtilni odnos do narave.
Razpoloženjsko stanje pesmi sta poskušala avtorica in režiser Primož Grešak približati poslušalcem tudi z interpretacijami pesmi v spremljajočem kulturnem programu. To jima je tudi uspelo, saj so člani KD Gledeja predstavili pesmi na izviren in doživet način. Pesniška izpoved se je prepletala z glasbenim nastopom skupine »Sto praščkov poje«, ki je tudi predstavila glasbeno uprizoritev treh avtoričinih pesmi.
Avtorico zbirke Ano Porenta pa so gledalci in poslušalci spoznavali tudi skozi intervju, ki je bil rdeča nit predstavitve.
Skratka, obiskovalci kulturnega dogodka, ki jih ni bilo malo, so bili navdušeni nad izvirnim kulturnim programom in predstavitvijo pesniške zbirke. ♦
maj 2005
Podjetništvo; kmetijstvo
7
Podjetniške informacije
Pripravil Področni center za razvoj gospodarstva d.o.o., Ribnica, na osnovi spletne dokumentacije Moj spletni priročnik, ki jo pripravlja: Informacijsko Raziskovalni Center Celje, Ulica XIV.Divi-zije 12, 3000 Celje, (tel.: 03 4253 150, E-mail: inforace-@irrc.pcmg.si). Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.pcmg.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na številke 8369-753, 041/436-233 ali pišete na e-naslov pcrg.ribnica@amis.net. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno._
Vavčerski sistem svetovanja: možnost sofinanciranja svetovalnih storitev do višine 300.000 SIT. Preko vavčerskega sistema svetovanja Vam npr. lahko pomagamo pri prijavi na spodaj navedene in druge razpise (pomoč pri prijavi na razpis, izdelava poslovnega načrta...)._^_
Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja v regijah iz seznama A in B ter na območjih s posebnimi razvojnimi problemi v regijah iz seznama C in D, U. list RS št. 10/05, st. 1019. Sredstva: 1.000 mio posojil in 400 mio SIT posojil za mikrokredi-te, euribor+0,35% (ali +1%). Razpisnik: Javni sklad RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja. Rok za vložitev prijav - do porabe sredstev oziroma do 30.9.05.
Podrobnosti:
spletna stran PCMG: http://www.pcmg.si/index.php?id=2366
Javni razpis za odobritev neposrednih dolgoročnih investicijskih kreditov za nova podjetja v letu 2005, U. list RS št. 2628005, st.214. Predmet razpisa so neposredni dolgoročni investicijski krediti (200 mio SIT), ki jih razpisuje Slovenski podjetniški sklad. Dolgoročni investicijski krediti se odobrijo za upravičene stroške, nastale od 1.1.05 do 30.6.06. Investicija do 30 mio, do 50% kredita, obr.m. do 3% nominalna. Rok za prijavo je odprt do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma : 25.5., 25.6., 25.7., 25.9. in 25.10.2005.
Podrobnosti: PCMG: http://www.pcmg.si/index.php?id=2507.
Javni razpis za odobritev mikrokreditov za mala podjetja v letu 2005, U. list RS št. 26-28/05, str. 214. Predmet razpisa so mi-krokrediti (100 mio), ki jih razpisuje Slovenski podjetniški sklad v letu 05. Mikrokrediti se odobrijo za upravičene stroške investicije, nastale od 1.1. do 31.12. 05. Rok za prijavo je odprt do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do 25.10.2005. Vmesni roki so: 25.5., 25.6., 25.7., 25.9. in 25.10.2005. Investicija največ do 12 mio SIT, kredit do 50%, obr.mera 4,5% nominalna.
Podrobnosti razpisa:
Spletna stran PCMG: http://www.pcmg.si/index.php?id=2508.
Javni razpis za izdajanje garancij za dolgoročne kredite najete pri bankah v RS s subvencijami v letu 2005, U.list RS št.30-31/05, srt.2352. Predmet razpisa je izdajanje garancij (1.300 mio SIT) za dolgoročne kredite s subvencijami (462 mio SIT) za investicije za mala in srednja podjetja, ki jih razpisuje Slovenski podjetniški sklad v sodelovanju z bankami. Subvencija do 35,5% od izdane garancije. Rok za prijavo je odprt od objave razpisa do skupne odobritve sredstev oziroma najkasneje do 10.11.05. Vmesni roki so: 1.6., 20.6., 10.7., 1.8., 20.8., 10.9., 1.10., 20.10.
Spletna stran PCMG: http://www.pcmg.si/index.php?id=2537.
Javni razpis za odobritev posrednih dolgoročnih investicijskih kreditov s subvencijami v letu 2005, U. list RS št. 3031/05, st.2353. Predmet razpisa so posredni investicijski krediti (2.250 mio SIT), s subvencijami (270 mio SIT) malim in srednje velikim podjetjem, ki jih razpisuje Slovenski podjetniški sklad v sodelovanju z bankami. Investicija do 90 mio SIT, kredit do 50%, euribor+1,8%, subvencija do 12% od glavnice. Rok za prijavo je odprt od objave razpisa do skupne odobritve sredstev oziroma do vključno 10.11.05. Vmesni roki so: 10.7., 10.9., 10.10.
Podrobnosti: PCMG: http://www.pcmg.si/index.php?id=2540.
Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb 34PO05A, U. list RS št. 15-16/05, st.134. Predmet razpisa so krediti Ekološkega sklada RS, za okoljske naložbe, v skupnem znesku 3 milijarde SIT. Krediti so namenjeni lokalnim skupnostim, gospodarskim družbam in drugim pravnim osebam ter samostojnim podjetnikom za naložbe oziroma zaključene faze naložb. Razpis je odprt do porabe razpisanih sredstev oziroma najkasneje do 30.12.2005.
Podrobnosti razpisa:
PCMG: http://www.pcmg.si/index.php?id=2394.
Sindikat kmetov Slovenije
Podružnica Grosuplje, Dobrepolje, Ivančna Gorica Kolodvorska 3, 1290 GROSUPLJE
Na občnem zboru strojnega krožka kmetovalcev dne 11.3.2005 je bila ponovno dana pobuda za ustanovitev sindikata kmetov, ki bo združevala kmete občin Grosuplje, Do-brepolje in Ivančne Gorice.
Iniciativni odbor, ki ga je vodil Ivan Bučar, je uspešno izvedel ustanovni občni zbor na Velikem Mla-čevem.
V svoje vrste vabimo vse, ki vam ni vseeno, kaj bo z usodo tistih, ki so življenjsko vezani na pridelavo hrane in ohranjanja podeželja.
Da se boste lažje odločili, vam posredujemo nekaj smernic, kamor bo pretežno usmerjeno naše delo:
-	socialno pomoč kmetom,
-	boljšo prihodnost mladih,
-	spoštovanje kmečkih žena,
-	pomoč mlademu kmetu,
-	ohranjanje družinskih kmetij,
-	ohranjanje poseljenosti in kulturne krajine, ohranjanje kmetijske zemlje, varstvo kmetijskih zemljišč in voda pred onesnaženostjo in nesmotrno rabo,
-	zagotavljanje standarda slovenskim kmetom, ki mora biti primerljiv s standardom državljanov Republike Slovenije, ki se ukvarjajo z drugimi dejavnostmi izven kmetijskega področja,
-	seznanjanje kmetov s problematiko kmetijstva,
-	vpliv na skupno kmetijsko politiko Evropske unije in razvoj slovenskega kmetijstva na podeželju.
Kot član sindikata kmetov Slovenije imate naslednje ugodnosti:
-	nezgodno zavarovanje pri Zavarovalnici Slovenica d.d. 1.000.000 SIT v primeru nezgode s trajnimi telesnimi okvarami ter 500.000 SIT v primeru nezgodne smrti,
-	15% popusta pri pravnem zastopanju pri ODVETNIŠKI DRUŽBI ČEFERIN.
Naša podružnica si bo prizadevala, da se čimprej ponovno ovrednotijo področja z omejeno možnostjo pridelave.
Poleg tega je nujno potrebno, da si organiziramo pomoč na kmetiji takrat, ko pride do nesreče, bolezni ali za čas dopusta, ki ga kmet gotovo potrebuje.
Zavedati se moramo, da nam ne Evropa ne Slovenija nista naklonjeni.
Evropska politika želi, da pride-
lamo čim manj, da postanemo še bolj odvisni od nje, da država postane pragozd, kamor bodo hodili na safari, ko bo podeželje izumrlo. Meščanom bodo potem lahko drago prodajali svojo nekvalitetno hrano.
Slovenska država pa vidi v kmetu nekoga, ki v proračun vlaga 2 do 3%, iz njega pa dobi bistveno več. Sami kmetje sicer ne dobimo veliko, saj mnogi iz drugih virov vlagajo v kmetijo, da sploh lahko nadaljujejo s kmetovanjem.
Izredno se je razbohotila administracija, katere vrh se hodi sončit v Bruselj in druge evropske prestolnice. Ponosni, da so zraven, pristanejo na vse tako, da imamo mnogo strožje pogoje za varstvo rastlin, živali in pogoje pridelave kot večina drugih članic unije. Žal pa še tiste malenkostne ugodnosti, ki jim jih evropske in situacije priznajo, zaradi nesposobnosti kadrov in zapletenosti postopkov ne izkoristijo in sredstev ne pridobijo. Zato bo Slovenija v bruseljsko blagajno več vlagala, kot iz nje dobila.
Upam si trditi, da je hrana, pridelana pri nas, mnogo bolj zdrava kot v večini drugih držav. Slovenija ne sme pozabiti, da je kmet najcenejši »komunalec« na podeželju. Vsakdo lahko opazi, kaj se dogaja s podeželjem, s katerega so se ljudje izselili. Če kmetov ne bi bilo, bi grmovje in šikara že zarasla vse, celo rob glavnega mesta, ki ima sicer armado brezposelnih, a ni nihče pripravljen zastonj kultivirati zemlje.
Zato je bolje, če napasemo in po-molzemo svojo kozo, kot naš posebnež Krjavelj, ki ni bil odvisen od drugih, kajti mleka bruseljske frizij-ke bo prišlo v Slovenijo malo, bo slabe kvalitete, drago in zelo kislo.
Kdor se nam želi pridružiti in pomagati, da poskusimo tudi kmetje dostojno živeti in zapustiti svojim vnukom čisto vodo in zeleno pokrajino, ki smo jo podedovali od svojih dedov, naj pokliče.
Kontaktne osebe:
Janez Dolinšek, Peč 6, 1290 Grosuplje, tel.: 051 356-366 Alojz Potočnik, Kolodvorska 3, 1290 Grosuplje, tel.:041 221-903.
Predsednik podružnice: Alojz Potočnik
Študije, projekti - birokracija nas bo požrla
Stane Skulj
Občinski svetniki so po predlagatelju županu občine sprejeli proračun za leto 2005 in v zadnjih dveh številkah smo prebrali tudi razlago tega dokumenta. Tako dobiva javno objavljen dokument večjo preglednost in spoznanje za občane, kaj bodo pridobili ali izgubili v prihajajočem letu.
V prvem mandatnem obdobju smo se nekateri svetniki zelo trudili za javno objavljanje, vendar takrat župan ni imel velikega posluha. Tudi kot predsednik nadzornega odbora sem imel z objavo zapisnikov kar nekaj negodovanja s strani župana, sedaj pa opažam, da nadzor teh težav nima, saj menda delovanje občine niti ne spremlja. Pa je še kako pomembno, da javnost ve, kam so se prerazporedila sredstva iz proračuna, ki so bila na začetku leta v planu odobrena z rebalansi med letom tako ali drugače obrnjena in nazadnje porabljena pravilno ali nepravilno. V zadnjem obdobju teh poročil ni zaslediti, mislim pa, da bi bila dolžnost odgovornih, da davkoplačevalci vemo, kako se ravna z javnimi sredstvi.
Je že prav, da svetniki in politične stranke vedo, kam se je razporejal denar in zakaj se je porabil, saj vsako leto sprejmejo zaključni račun, dolžnost odgovornih pa bi bila, da tudi zaključni račun z vsemi primerjavami javno objavijo.
Ker je na eni strani lepo prikazan sprejeti proračun, upam, da bo tudi zaključni račun z vsemi komentarji čim prej objavljen v občinskem glasilu.
Ob pregledovanju proračuna so nekatere postavke pri porabi proračunskega denarja prav zanimive in skoraj neverjetne.
Kot davkoplačevalec in skromni poznavalec nekaterih postavk bi se rad dotaknil poglavij, kot so študije, projekti in cenitve. Te postavke se skozi različne dejavnosti pojavijo večkrat, kar seveda ni pomembno, saj so verjetno potrebne, bolj nerazumno pa se mi zdi, ko jih v celoti sešte-ješ. Skupni seštevek vseh je namreč več kot 40 milijonov slovenskih tolarjev ali skoraj 170 000 evrov. Če se bo ta denar res porabil za papirje ali tako imenovano birokracijo, nam tudi Bog ne more pomagati. Primerjati ta znesek z vložkom v neke nove dobrine kot nakup neke tehnologije, 500m2 zidane proizvodne hale ali 220 neto slovenskih plač.
Sprašujem sebe in druge, ali ni to malo pretirano. Župan se bo verjetno še spomnil časov skupnega službovanja in polnih omar z razno dokumentacijo. To so bili
projekti za interno uporabo, ki nikoli niso zagledali luč sveta. Bili so drugi časi, drugačne potrebe, a se ob tem vseeno vprašam, ali se zgodovina res kar naprej ponavlja. Res je, da občina dobi sredstva in se upraviteljem ni nujno boriti za vsak tolar, saj kot se županu zapiše, pride do izravnave in ni nobenega minusa.
Kot davkoplačevalec se moram vprašati, kdo plača izravnavo. Jasno je, da tisti, ki ustvarjajo dodano vrednost in ne porabniki javnih sredstev.
Iz leta v leto se odhodki za študije, projekte in dokumentacijo na skoraj istih postavkah ponavljajo. Vprašanje se postavlja zakaj. Ali zaradi sprememb, ki nastanejo med letom ali pa zato, ker se v proračunskem letu s to postavko ni nič zgodilo? Projekt, če je pravi in se je politika za njega z vsemi ekonomskimi posledicami odločila, naj se izpelje do konca. Razen če je namen politike odpreti čim več projektov in s tem blažiti nestrpnosti med občani.
V občinah, ki se imenujejo podjetniške občine, se projekti in študije preprosto izpeljejo do konca. Verjetno se tudi zaradi tega ponašajo z nazivom uspešne občine, podjetniške občine, občine z novimi delovnimi mesti, s stanovanjsko izgradnjo in tako dalje. V naši občini pa se izgovarjajo, da nas vedno kdo izsiljuje, da so ljudje nemogoči in zahtevajo vedno več, da se utapljamo v razni birokraciji in kupih nepotrebnega papirja za državo.
Izgleda tako, da občina in njeno delovanje ni v vlogi države, ampak je nekje vmes. Pa še kako je občina podaljšana roka države in je njen temelj. Izgovori, da je potrebno kupe papirjev in utapljanje v njih, preprosto ne vzdržijo.
Preprost primer, ki ni gospodarske narave, pobere pa kar nekaj sredstev, je tudi na področju športa in rekreacije. Za delovanje strokovnih služb - beri plačilo za sekretarja in predsednika - se namenja v ZŠO 1.035.000,00 sit. Manjše društvo s 40 člani pa za celotno delovanje dobi 76 000 tolarjev. Ko je bilo predlagano, da šola sama poskrbi za aktivnost otrok prek učiteljev, da finančno poslovanje ZŠO vodijo na občini ali na šoli, je bilo to gladko zavrnjeno. To je le eden od mnogih primerov, ki so v postavkah proračuna, in vprašati se je treba, ali so smiselni ali ne. Veliko težje pa je spoznanje, da se za investicije namenja vedno manj. Po pregledovanju postavk se že bližamo dvajsetim odstotkom.
Občina bo kar čez noč padla v regijsko razviti del Slovenije, a ne po svoji gospodarski moči, temveč po birokratski mejni zaokrožitvi tako imenovane Ljubljanske
osrednje regije. Tako ne bo več tako imenovanih izravnav za revnejše občine, ne bo subvencij oziroma kakršne koli finančne pomoči od države in Evrope.
Zato bi skromno predlagal, da naj se denar za študije, projekte in najrazličnejšo dokumentacijo res uporabi za gospodarski razvoj občine.
Upam, da bomo drugo leto ob zaključnem računu dobili tudi podrobno analizo teh odhodkov. ♦
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE
Območna enota Ljubljana
IZPOSTAVA GROSUPLJE, Kolodvorska c. 4, 1290 Grosuplje
Telefon 01 / 78-62-322, 78-61-816
Od 01. junija 2005 dalje nove URADNE URE ZA STRANKE
Vse naše stranke obveščamo, da od 1. junija 2005 velja nov urnik za poslovanje s strankami:
Ponedeljek:
8.00 - 12.00 in 13.00 - 15.00 Torek:
8.00 - 12.00_
Sreda:
8.00 - 12.00 in 13.00 - 17.00 Petek:
8.00 - 13.00_
V okviru uradnih ur bomo zagotavljali poslovanje z neposrednimi stiki, po telefonu in po elektronskih medijih.
Z novim urnikom povečujemo skupno število uradnih ur, njihova prerazporeditev pa omogoča večjo dostopnost strank do naših služb v popoldanskem času. Za stranke bomo namreč poslovali tudi ob ponedeljkih popoldne, ob sredah popoldanske uradne ure podaljšujemo na čas od 13.00 do 17.00, za eno uro pa jih podaljšujemo tudi ob petkih dopoldne. Ob četrtkih uradnih ur ni.
ZZZS, OE LJUBLJANA IZPOSTAVA GROSUPLJE
maj 2005
Gojenje rastlin
9
Glivične bolezni rastlin
Glive imajo v naravi pomembno vlogo pri razgradnji odmrlega življenja. Svojo nalogo opravljajo v zgornjem sloju zemlje, kjer se hranijo z mrtvimi ali živimi organskimi snovmi. Za razmnoževanje potrebujejo veliko vlage in toplote. Seveda se lahko vprašamo, zakaj včasih zapustijo območje svojega delovanja in se povzpnejo na rastline? Včasih se naselijo tudi na semenih in jih poškodujejo.
Beti Lunder
Glive izpolnjujejo pomembno vlogo tudi pri procesih razgradnje v kompostu. Dokler se pojavljajo v teh okvirih, je to za kmeta pomembno in koristno. Zaradi povečane uporabe lahko topnih sintetičnih dušikovih gnojil in nezrelega komposta se glive v povečanem obsegu naseljujejo na nadzemni del rastlin. Rastline, ki svojo rast zadržujejo v bližini tal, so za glivične bolezni še bolj dovzetne. V takih posevkih prevladujejo tesne, bujne, toplo-vlažne in temne razmere, ki predstavljajo idealno gojišče za številne škodljive glive, ki lahko povzročijo zmanjšanje in slabšo kakovost pridelkov.
Med približno 3000 znanimi rastlinskimi boleznimi so glavne pepelaste plesni in peronospore, rje, krompirjeva plesen in gniloba gomoljev, siva plesen, listne pegavosti, talne parazitske glive in drevesni rak.
Njivska preslica
Njivska preslica ima to sposobnost, da glivice, ki so se iz zemlje dvignile v rastlino, torej nad raven njihovega naravnega delovanja, spet vrne v tla. Od kod ta sposobnost njivske preslice?
Poznamo dve vrsti preslic: njivsko in močvirsko. Močvirska se razvija tako, da najprej zraste zelena rastlina, ki dobi pozneje na konici temne klobučke. V njih rastejo trosi, s katerimi se močvirska preslica razmnožuje. Tudi glivice se razmnožujejo na podoben način.
Njivska preslica pa raste drugače. Zgodaj spomladi požene iz zemlje najprej majhno steblo z rjavimi klobučki; iz tega se širijo trosi, da bi se rastlina lahko razmnožila. Šele pozneje zraste zeleni del rastline brez klobučkov - zeleno omelo, ki vsebuje zelo veliko kremena. Preslica je na nek način glivice premagala in zato jih lahko vrne na njihovo raven delovanja.
Priprava čaja iz njivske preslice ne zahteva veliko truda. Zelena stebla preslice naberemo pozno poleti, ko je vsebnost kremena najvišja in je zel postala zelo trda in čvrsta. Približno deset gramov preslice damo v dva litra vode in zavremo. Ko čaj vre 20 minut, ga odstavi-
mo in pustimo, da se ohladi. Nato dodamo osem litrov vode in vse skupaj 10 minut dobro mešamo.
Odcejeni čaj škropimo proti večeru, na zemljo, pod napadene rastline. Če glivice napadejo drevesa, poškropimo s čajem iz njivske preslice tudi deblo in de-
belejše veje. V trdovratnih primerih škropljenje ponavljamo tri večere zapored.
V primerih močne vlage, ki vedno prinaša posebno nevarnost glivic, pa lahko s čajem iz njivske preslice škropimo po tleh preventivno. To naj bi opravili pozno jeseni ali zgodaj spomladi na površinah, na katerih se bojimo pojava škodljivih glivic.
Ker se v današnjih časih uporablja za preprečevanje bolezni in gnojenje vse preveč kemije, poskusite vašim rastlinam ponuditi pripravke iz rastlin, ki vam jih ponuja narava. S tem boste tudi vi lahko uživali v zdravih pridelkih, ki ne bodo obremenjeni s škodljivimi dodatki.^
Obvestilo
za vlaganje zahtevkov za govejo živino
Vse kmetovalce občine Dobrepolje obveščamo, da je tudi letos treba vložiti zahtevke za posebno premijo, klavno premijo in dodatno plačilo na obrazcih, ki jih dobite v knjigarnah ali pa na svetovalni službi na Vidmu 36. Novost je samo v tem, da ni obvezna priloga klavnega zapisnika, ker ga pošljejo klavnice direktno na Agencijo. Tudi letos se je treba držati rokov, v katerih se oddajajo zahtevki.
ODDANA ŽIVINA V ZAKOL OD 1. 01. 2005
ROK ODDAJE ZAHTEVKA	15. 5. 2005
DO 30. 4. 2005
DO 31. 5. 2005
ODDANA ŽIVINA V ZAKOL	OD	1. 05. 2005	DO	30. 08. 2005
ROK ODDAJE ZAHTEVKA	OD	15. 9 .2005	DO	30. 09. 2005
ODDANA ŽIVINA V ZAKOL	OD	1. 09. 2005	DO	30. 11. 2005
ROK ZA ODDAJO ZAHTEVKA	OD	1. 12. 2005	DO	15. 12. 2005
ODDANA ŽIVINA V ZAKOL	OD	1. 12. 2005	DO	31. 12. 2005
ROK ZA ODDAJO ZAHTEVKA	OD	15. 1. 2006	DO	28. 02. 2006
Višina zahtevkov!
Posebna premija za bika 44.831,00 SIT.
Pogoji: 185 kg mesa hladnih trupov in obremenitev ne sme presegati 1.8 GVŽ/ha
Klavna premija znaša za klavno govedo 17.168,00 SIT za klavna teleta pa 10.703,00 SIT
Pogoji: reja govedi najmanj dva meseca pred zakolom. Dodatno plačilo 5.301,00SIT
Pogoji: vsak, ki je upravičen do klavne premije
Kmetijski svetovalec Jože Andolšek
Piše: mag. Rok Pelc, dr.vet.med.
Melofagoza ovac
Kljub nekoliko zapletenemu imenu spada povzročitelj omenjene bolezni v isto družino kot podrepna muha pri konju. Najpogosteje se srečamo z omenjeno boleznijo ob striženju ovac, saj imamo le v tem primeru možnost vpogleda na kožo le teh, ki je običajno poraščena z gosto volno.
Povzročitelj z latinskim imenom Melop-hagus ovinus je pogost zunanji zajedavec ovc. Žuželka živi na ovci. Značilno zanjo je, da nima razvitih kril — brezkrilna muha rdečkasto rjave barve, ki je okoli 6 mm (možno je odstopanje od 4 do 8 mm). Je krvosesna, kar pomeni, da se prehranjuje s krvjo gostitelja. Bube omenjene žuželke so podobne pečkam zrelega koščičastega sadja in so velike od 3 do 4 mm. Samice živijo na ovci od 4 do 5 mesecev in v tem obdobju izležejo do 15 ličink. Izven gostitelja (ovce) preživi zajedavec največ 8 dni, v najbolj ugodnih razmerah (ugaja jim hladno in vlažno podnebje) do 14 dni. Celotni življenjski ciklus do odraslega zajedav-ca traja od 5 do 6 tednov. Na ovci se odvija celoten razvojni krog, zato so pogosto ob odraslem zajedavcu prisotne tudi njegove razvojne oblike.
Bolezen se širi s kontaktom, to je s stikom z obolelo živaljo. Inavzije so hujše v hladnih zimskih mesecih, ko je prisotno tudi več vlage ter so ovce pokrite še z debelo plastjo volne. V poletnih mesecih je bolezen manj zaznavna, ker ima povzročitelj slabše pogoje za razmnoževanje.
Odrasla žuželka Melophagus ovinus
Bolezenski znaki
V blažjih invazijah (ob manjšem številu zajedavcev) povzročajo le ti zgolj nemir živali in vnetja kože, kar spremlja praskanje, grizenje in ob tem poškodba volne. Pri hudih invazijah se lahko pojavi tudi huda slabokrvnost. Ob tem se volna obarva z zajedavčevimi iztrebki in dobi svojevrsten vonj (vonj po zatohlem). Vse to pa zmanjšuje vrednost volne. Ravno tako prihaja ob izrazitejših vnetnih spremembah na koži do poškodb globljih plasti kože, kar se odraža na sami kvaliteti usnja. Poleg opisanih sprememb je žuželka nevarna, ker lahko prenaša več krvnih zajedavcev. Za invazijo so bolj občutljive slabo rejene in izčrpane ovce. Za okužbo so dojemljive tudi koze.
Bovška ovca
Zdravljenje in preprečevanje
Najpogosteje pride do okužbe ob nabavi novih ovac iz že okuženih čred. Zato je vedno pomembna karantena (ločitev na novo nabavljenih živali od domačih) vsaj za nekaj časa. V tem obdobju tudi izvedemo striženje in kopanje ovac z insekticid-nim sredstvom. Šele po vseh opravljenih preventivnih ukrepih lahko združimo novo nabavljene ovce s starimi. Pomembno je tudi vsakoletno »cepljenje« proti notranjim in zunanjim zajedavcem ter redno preverjanje zdravstvenega stanja celotne črede. V kolikor ni prišlo do okužbe celotne črede, obolele živali zdravimo ločeno od zdravih.
Ob zdravljenju je vedno prvo pravilo, da ovce ostrižemo. S tem odpadejo z ovc številni odrasli zajedavci, prav tako pa tudi njihove razvojne oblike. Delo dokončamo tako, da ovce skopamo z insekticidnim sredstvom. Ob tem pazimo na svojo varnost, saj so pogosto ta sredstva škodljiva tudi za človeka. Vedno zdravimo celotno čredo, kjer smo bolezen ugotovili.
TURISTIČNO DRUŠTVO DOBREPOLJE
razpisuje akcijo v občini Dobrepolje
Urejena
domačija 2005
Cilj akcije je prispevati h kvaliteti bivanja in urejenosti okolja. Ocenjevanje bo obsegalo
UREJENOST TERAS IN BALKONOV
Občane naprošamo, da se na razpis prijavijo sami na naslov: Turistično društvo Dobrepolje, Videm 35,
1312 Videm-Dobrepolje. Prijave pošljite do 30. junija 2005. Prvi trije uvrščeni bodo prejeli priznanja. Komisija bo opravila ogled v mesecu juliju. Fotografije bodo razstavljene pred zaključno prireditvijo.
Poleg ocenjevanja teras in balkonov bo komisija v sklopu ohranjanja stavbne in arhitekturne dediščine poiskala lesene in kamnite portale na objektih in opozorila na kakovostno, estetsko in funkcionalno uporabo pri novogradnjah oz. obnovah obstoječih objektov.
Turistično društvo Dobrepolje
Slika; Striženje ovac
Obvestilo
Turistično društvo Dobrepolje podaljšuje rok javnega natečaja za izbiro naiboli izvirnega turističnega spominka občine Dobrepolje
do 30. iuniia 2005
(razpis je bil objavljen v Našem kraju, februar, 2005).
TD Dobrepolje
maj 2005
Iz dobrepoljske ambulante
11
Piše: Zdravko Marič, dr.med.
Pljučno piskanje, stiskanje, težko dihanje in kihanje
Moje ime je Holmes, Sherlock Holmes. Prihajam iz Londona in sporočam, da že tri tedne raziskujem dobrepoljsko občino in iščem nepridiprave, ki ogrožajo zdravje mnogim prebivalcem. Zahrbtni povzročitelji škode, takoimenovani alergeni, povzročajo ljudem težave v smislu težkega dihanja, izcedka iz nosu, vnetja oči in večkrat tudi srbečih kožnih izpuščajev. Iz dobro obveščenih krogov sem izvedel, da se ljudje v stiski zatekajo k svojemu domačemu zdravniku, ki pa namesto da bi poiskal povzročitelja in ga uničil, vsem samo predpisuje tablete, sirupe, mazila in kapljice, včasih pa še to ne. Zato sem se odločil prevzeti odgovorno nalogo in pokazati ljudem in zdravnikom, kako je treba zatolči vse do sedaj še neznane barabe.
Prvo žrtev neusmiljencev sem našel v eni izmed osnovnih šol. Desetletna šolarka je med telovadbo začela kašljati in težko je dihala. Takoj sem šel v akcijo in to na teren, poraščen z akacijo, brezo in lesko. Tam so namreč imeli kros in to ravno v času, ko so drevesa cvetela. Posumil sem, da se morda med cvetenjem izloča cvetni prah teh dreves v zrak in povzroča pri preobčutljivih ljudeh alergijsko astmo. Tako sem dobil prvo skupino osumljencev, ki sodijo v skupino alergenov, to so prašni delci cvetov dreves, ki jih veter raznaša po zraku. Za pomoč sem takoj poporosil svojega pomočnika dr. Watsa in mu naložil nalogo, naj v treh dneh naredi teste, ki bodo dokazali odgovornost krivcev za kruti napad na dekličina pljuča. Dr. Wats je naredil premišljen načrt; izločil je prašne delce iz omenjenih dreves in jih v minimalnih količinah podrgnil in rahlo vtrl v kožo podlahti prizadete pacientke. Ugotovitev je bila osupljiva. Na mestu, kjer so se v kožo vsrkali delci z drevesa breze, je nastala močna rdečina, se pravi alergijska reakcija. Tako smo imeli prvega krivca za težave, toda kaj zdaj? Dreves ne moremo kar posekati, pa tudi ni potrebe, da posegamo v naravo in spreminjamo njeno harmonijo zato, ker nekateri od nas preveč burno reagiramo s svojim imunskim sistemom. Zato sem v literaturi poiskal rešitev in ugotovil, da v takem primeru najbolj pomaga sirup proti alergiji.
Naslednji primer je bil starejši gospod, ki je imel vikend na Šmarni gori. Doma je bil brez težav, na vikendu pa so mu otekle veke, piskalo mu je v pljučih in slabo se je počutil. Spet sem šel na kraj dogajanja in po večih posvetih z dr. Wat-som ugotovil, da so napadi, ki se pojavljajo največ ponoči posledica sintetičnih odej, polnih prahu in umetnih vlaken. Spet sem pogledal v literaturo, kakšna je pomoč in ugotovil, da najbolj pomagajo tablete proti alergiji, hkrati pa je seveda potrebna zamenjava alergenih materialov.
V tretjem primeru sem se posvetil gospe srednjih let, ki je dobila po vsem telesu močno srbeče izpuščaje. To je prišlo dokaj iznenada in traja že nekaj dni. Povprašal sem jo vsepovprek in ni mi bilo jasno, kaj bi bil vzrok. Ko sem že hotel obupati, sem pri najinem tretjem srečanju ugotovil, da njena obleka izredno
Prišla bo pomlad, čakal bi jo rad, da bi zdrav vesel, lepe pesmi pel... Domineja, 7 let: venček iz rož mi je naredil oči, nazadnje ga je naredil pred dvaintridesetimi leti. Vesela sem, da nisem alergična na cvetni prah in da se lahko igram na travniku kot so se moji starši. Vsem, ki se ne morejo igrati tako pa želim, da čimprej ozdravijo, saj je najlepše v naravi.
močno diši po določenem mehčalcu za perilo. Vprašal sem jo, če le-tega uporablja ves čas in odgovorila mi je, da le zadnjih nekaj tednov. In spet se mi je ponudila rešitev problema. Pomislil sem, če ni slučajno kožna alergija posledica uporabe novega mehčalca? Dr. Watsu sem rekel, da bom ta problem rešil sam in da naj gre on za te dni čez hrib do Ribnice po suho robo, da jo bova kot spominek odnesla v Scotland Yard v najino pisarno. No, ta čas je gospa prenehala uporabljati omenjeni mehčalec, najbolj srbeče izpuščaje je začela mazati z določenim mazilom in stvar se je hitro izboljšala. Jezen sem bil le na dr. Watsa, ki mi je namesto izdelkov suhe robe prinesel lesene skodelice, sicer lično izdelane, a uvožene iz - Kitajske. Kakšen spominek iz Slovenije, Bog se usmili.
Pa še zadnji primer. Možakar srednjih let, sicer voznik kamiona, skoraj ni več mogel voziti v sončnem vremenu. Takrat so se mu namreč oči začele obupno solziti, pekle so ga in srbele, otekle so mu veke in dobil je izcedek iz nosu. Večkrat je dobil take napade kihanja, da mu je skoraj ušla voda, če pa je istočasno imel pogovor po mobitelu, je oseba na drugi strani zveze mislila, da so hude motnje na liniji. Kaj pa je sedaj to, sem si rekel. S sončnimi vplivi pa nimam izkušenj, saj je v Londonu sama megla in dež. Nisem vedel, da je tako nevarno. Izčrpno sem ga povprašal o vsem, preiskali smo vse snovi v kamionu, izmerili prevodnost sevanja skozi vetrobransko steklo in tako naprej. Na koncu pa mi je žal ostala edina razlaga za bolnikove težave ta, da so njegove oči in nosna sluznica vneta zaradi alergije na sonce. Torej je tudi naš zlati sonček lahko nepridiprav alergen? Dovolj sem imel vsega, potrudil sem se le še toliko, da sem izvedel, da za take težave pomagajo kapljice za oči in nos.
Na koncu sem še iz vsega svojega dela naredil končno analizo in rezultati so bili zanimivi. Odkril sem veliko novega in vse ugotovitve sem takoj posredoval domačemu zdravniku v poduk. Napisal sem mu vse ugotovitve in opisal hudo za-komplicirane in težavne detektivske postopke. Svetoval sem mu, da se do določene mere splača ugotoviti izvor alergijske reakcije, po drugi strani pa so vsi prekomerni napori pri iskanju krivca nesmiselni in obremenjujoči tako za pacienta, kot za zdravnika. Če dobro preberete moje pisanje boste namreč opazili, da sem postopal pri terapiji popolnoma enako kot zdravnik, saj sem se odločal za tablete, sirupe, mazila in kapljice, ne glede na to, ali je bil povzročitelj alergije akacija, breza, leska, prah, sinteti-
12
Iz življenja političnih strank
maj 2005
ka, mehčalec ali sončna svetloba. Konec koncev je treba alergijo zdraviti takoj, preden sploh ugotovimo povzročitelja. Pošiljam vam še odgovor, ki mi ga je poslal vaš zdravnik:
Dragi gospod Holmes!
Hvala za Vaše izčrpno delo v naši občini. Veliko ste mi pomagali pri mojem delu. Ugotavljam, da je detektivsko razmišljanje pomembno tudi pri mojem poklicu, zato bom poskušal temu posvetiti več pozornosti. V zahvalo za Vaše delo pa Vam pošiljam prave originalne izdelke iz lesa kot spomin na dobrepoljsko ročno delo, saj sem slišal, da Vam je zelo všeč in
da ste bili hudi na dr. Watsa, ki je kupil neko kitajsko robo. Pa še eno škatlico tabletk proti alergiji Vam pošiljam, saj sem slišal, da ste dobil alergijo na pelode dobrepoljskih trav. V Londonu (deževnem in meglenem) bo sigurno kmalu boljše. Vsaka stvar ima zgleda določen vpliv, lahko rečemo tudi: različni kraji - različni ljudje — različne bolezni — različne navade. Le pred Bogom smo vsi enaki. To bo pa res držalo, ker sem ravnokar—KIH-NIL.
Vas lepo pozdravljam!
Vaš detektivski kolega (sicer začetnik na tem področju) Zdravko Marič ♦
Letna konferenca OO SDS Dobrepolje
15. aprila je na Vidmu potekala letna konferenca OO SDS Dobrepolje, ki je bila v znamenju strankinega kongresa v mesecu maju. Stranka je v občini precej močna, saj šteje 92 članov.
njihovem zavzemanju, da se bazna postaja postavi na primernejše mesto izven naselij itd.
Stranka ima v občinskemu svetu svojega podžupana Staneta Jakiča, ki je do nedavnega tudi vodil seje občinskega sveta. V zvezi s tem je bilo poudarjeno, da so bile seje občinskega sveta dobro vodene in da je vse potekalo v skladu s poslovnikom. Po oblikovanju nove vlade po lanskoletnih državnozborskih volitvah je zaradi imenovanja Francija Žnidaršiča za državnega sekretarja na Ministrstvu za obrambo prišlo do spremembe sestave občinskega sveta. Na svetniškem mestu je Francija Žnidaršiča zamenjala Marija (Nevenka) Novak iz Kompolj, ki pa se je po mnenju vseh hitro vključila v delovanje občinskega sveta.
Franci Žnidaršič, ki je tudi vodil letno konferenco, je predstavil gradivo za 8. kongres SDS, ki je bil sredi maja v Portorožu. Udeležil se ga je predsednik Jože Zakrajšek.
M. Steklasa
Kot je dejal predsednik občinskega odbora Jože Zakrajšek, je bilo leto 2004 tudi na občinski ravni zelo aktivno in razgibano. Veliko pozornost so namenili volilni kampanji evropskim, še večjo pa za državnozborskim volitvam. Volilni izid je bil po predsednikovih besedah nad pričakovanji, zato se je zahvalil vsem članom, ki so se v predvolilnih aktivnostih še posebej izkazali.
Predsednik občinskega odbora je v svojem poročilu poudaril konstruktivno delovanje v občinskem svetu, v katerem je SDS zastopana z dvema svetnikoma. Stranka podpira občinsko vodstvo pri vseh tistih projektih, ki so po njeni oceni dobri za občino in občane. V letu 2004 so se aktivno vključili v pripravo proračuna. Med drugim so se zavzemali za uvajanje projekta biomase, vendar pa se je izkazalo, da za začetek projekta v občini še ni vseh pogojev. Podpirajo izgradnjo doma za starejše občane na Vidmu, podprli so vaščane Predstrug pri
V razpravi je bilo izrečenih nekaj pobud in predlogov za uspešno delo stranke na občinski ravni, predvsem v luči lokalnih volitev, ki bodo prihodnje leto. Najbolj zanimiv pa je bil pogovor z državnim sekretarjem Francijem Žnidarši-čem o delovanju nove vlade.
Kljub manjši udeležbi je bila razprava konstruktivna, ponudila pa je tudi izhodišča za pogovor in izmenjavo mnenj po končanem uradnem delu. ♦
Glasbena šola Grosuplje
Dislocirani oddelek Dobrepolje
Vpis novih učencev za šolsko leto 2005/2006
Vpis novih učencev, ki bi radi obiskovali glasbeno šolo in spoznavali svet glasbe, bo tudi letos potekal v dveh terminih:
•	sobota, 28. maja 2005 od 10.00 - 13.00
•	sobota , 4. junija 2005 od 10.00 . 13.00
Sprejemni preizkus se bo izvajal v prostorih glasbene šole na Vidmu (2. nadstropje Jakličevega doma ). Vpisovali bomo učence k pouku glasbene pripravnice (otroci, ki bodo v naslednjem šolskem letu obiskovali 1. razred devetletke ) ter učence, ki jih veseli igranje pihal, trobil, klavirja, kitare, violine, harmonike.
Vodja dislociranega oddelka Dobrepolje
Rezka Šuštar, prof.
maj 2005
Naši predniki in njihova dediščina
13
Dobrepoljci in podjetništvo
Anka Novak
Pridobitniška žilica v zgodovini Dobre-polja ni prav neznanka. Skopa odmerje-nost zemlje, ki je pripadala posameznim gospodarjem, njena slaba rodovitnost so silile naše ljudi, da so si iskali dodatnega vira dohodkov. V 17. stoletju so se Dobrepolj-ci v velikem obsegu ukvarjali s trgovino s soljo. V svoji Slavi Vojvodine Kranjske je zapisal Valvasor leta 1689, da se vsi Dobrepoljci ukvarjajo s prodajo soli. Zamenjujejo jo za žito. Moški so bili mnogo zdoma, doma so gospodarile in skrbele za družino ženske. Prav je, da vemo, da smo tudi v Dobrepolju imeli svoje Martine Krpane. Ilustracije Toneta Kralja, ki oživljajo priljubljeno Levstikovo povest o Martinu Krpanu, in zdaj lepšajo tudi novo čitalnico v Jakličevem domu, naj zaznamujejo tudi spomin na naše davne prednike, ki so se mučili s tovori soli in jo iz obmorskih krajev prodajali širom Kranjske dežele. Valvasor ne pove, ali so jo tovorili s konji ali na kakšen drug način. Zelo jasno pa pove, da so se v Dobrepolju vsi ukvarjali s trgovino s soljo.
Za nam bližje časovno obdobje pripoveduje ljudsko izročilo o živih trgovskih stikih z obmorskimi kraji. Kako so trgovali s Trstom, zvemo prav podrobno v Mrku-novi knjižici Obrti in trgovina Velikolaš-kega okraja. Kuhano maslo, perutnino, jajca, fižol in druge poljske pridelke so s kulami samotež vozili naprodaj v Trst in Ljubljano. Posamezniki so kupovali to blago po vaseh in potem na dolgo pot do tržišča. V Dobrepolju so za vprežno živino prevladovali voli. Posamezni gospodarji so imeli konje, da so z vprežnimi vozmi vozili robo do omenjenih mest. Za tedanje razmere so bili t.im. »furmani« pravi mali podjetniki. Tak je bil stari Škentu, Anton Cimerman iz Male vasi, pa Tomažin s Ceste in tudi Jakopič iz Podpeči. Mrkun poimensko navaja imena Dobrepoljcev, ki so se ukvarjali s trgovino z živino in jo v tropih gonili v Trst. Tako kot Bločani. Voli so bili najbolj imenitno tržno blago. Od prodaje volov se je stekel v družinsko blagajno tudi največji letni izkupiček. Tudi Jaklič, ki ni prezrl prav nobenega vzgiba v življenju naših ljudi, je prav poimensko zapisal, da je stari videmski Mohar baran-tal z voli (povest Iz našega kota). S tem se je ukvarjal tudi njegov sin Janez Drobnič, oče Antona Drobniča (roj. 1890), ki je bil lastnik »cegunce«, mlina, žage in stolarne na Ratikah. S Primorske so furmani vozili tudi vino. Jaklič omenja v svojih povestih le bovleško vino s Korinja (po vinogradu s tem imenom), pa se je pretakalo po
Anton Cimerman, p.d. Škentu iz Male vasi, furman in od leta 1893 (železnica) lesni trgovec.
naših grlih tudi primorsko vino. Pri Drob-niču na Cesti so pred slabimi tridesetimi leti podrli reprezentativno, v nadstropje zidano, kaščo z vinskimi kletmi v pritličju, katerih vhode so lepšala rezljana vrata, kamniti »bangerji« in ločeno zidane »kolone«, kakor so imenovali arkade hodnika. Vsekakor pomembna gospodarska zgradba, ki je bila v okras domu in simbol imovitosti nekdanjih lastnikov. V prvi polovici 19. stoletja je bila gotovo posebno imovita današnja Gačnikova hiša v Ponikvah. Bila je prva nadstropna hiša v Do-brepolju in ima izrazito mestno razporeditev prostorov: spodaj so poslovni prostori, zgoraj stanovanje, s prvotno črno kuhinjo. Ohranjeno je izročilo, da so to hišo gradili italijanski zidarji, ki so zidali našo farno cerkev na Vidmu. Cerkev je bila zgrajena leta 1844, na klesanih bangerjih v pritličju Gačnikove hiše v Ponikvah pa sta letnici 1845 in 1846. Desni bangerji so nižji in se prilagajajo nižjemu lepo obokanemu stropu v desnem prostoru, ki je domnevno najstarejši del te stavbe. V pritličju je velika vinska klet, še lege za sode so ohranjene. Hišno izročilo pravi, da so se prvotni lastniki ukvarjali s trgovino z vinom na debelo, da sta bila prva dva lastnika Ribničana, da so razkošno živeli: »So
pripovedovali, da so šle ženske s kočijo v Trst pa da so tam muzko naročile.« Šele leta 1900 je prešla hiša z mlinom, žago in malo kmetijo vred v roke družine Juvanc, p.d. Gačnikovih. Bili so trije sinovi. Eden je delal na kmetiji, drugi na žagi, tretji v mlinu. Starejši Dobrepoljci so se spominjali, kako so navadno samotež, redkeje s konji, vozili žito v mline v Ponikve. Kljub veliki razdalji pa je bilo vseeno lepše peljati s kulo v Ponikve kot nositi vreče žita čez goro, kot je počel za Kompoljce Matec, ki ga je opisal v svoji črtici Podgoričan. Kar štirje mlini so bili v Ponikvah, s tremi mlini so bile združene tudi žage. So v mlin peljali in kar tam počakali, da so semleli. Gačnikov mlin je opustošila voda v času druge svetovne vojne, žaga pa je delovala še do druge polovice šestdesetih let. Zdaj je ohranjena le še stavbna lupina mlina in žage, ki jo lepšajo kovane okenske mreže iz prve polovice 19. stoletja.
Podjetništvo v današnjem pomenu besede je združeno s Štehovo hišo. To je bila največja kmetija v Dobrepolju s prvotnim sedežem v Mali vasi, star h. št. 1. Po domače se je reklo pri Špajih. Prešernov sodobnik Janez Šteh, roj. 1822, je bil tudi župan, na kar opozarja tudi vzidana kamnita plošča na hiši. V 19. stoletju jim je gotovo dobro šlo. V sredini stoletja so temeljito preuredili dom s prostornim hlevom, podom in številnimi svinjaki v nizu nasproti hiše na zaprtem dvorišču. Ob prostorni hiši je bila prostorna kuhinja z velikim štedilnikom, naslonjenim le na steno, kjer je bil speljan dimnik, sicer je bilo mogoče prosto krožiti okrog štedilnika. Po izročilu je bila pri Špajih gostilna, kjer so se zbirali sejmarji iz Suhe krajine, vračajoč se od svetega Antona. Žena Janeza Šteha je bila doma z Unca na Notranjskem. Bila je sestra Antona Mahniča, nasprotnika pesnika Simona Gregorčiča. Podatek je zanimiv zato, ker kaže, kako so živi trgovski stiki z obmorskimi kraji vodili tudi v sorodstvene vezi. Gospodar je ob koncu 19. stoletja širil svojo obrtniško dejavnost še na Ratike, kjer je delovala opekarna - »ce-gunca«. Iz Špaje hiše v Mali vasi je bila babica Frana Jakliča. Bila je Janezova sestra.
Današnja Štehova hiša ob farni cerkvi na Vidmu je bila zgrajena leta 1894, na kar opozarja letnica na kamnitih banger-jih. Novi Štehov dom je že s svojo zunanjš-čino in notranjo razporeditvijo prostorov lep primer obrtniško kmečkega doma. V pritličju so izoblikovani prostori za obrtniške dejavnosti: gostilno, trgovino, v gospodarskem delu doma je bila kovačija in delavnica za izdelovanje sifona in kraher-le. S to pijačo so zalagali tudi druge gostilne v okolici. ♦
14
Iz naše zgodovine
maj 2005
Ob 60. obletnici komunističnih pobojev Slovenskih domobrancev in ci-vilov iz dobrepoljske občine — župnij sv. Križa na Vidmu in sv. Avguština v Strugah.
Spomenik pred farno cerkvijo na Vidmu s
spominskimi ploščami in posvetilom na prednji strani.
Vsi se še spominjamo, kakšne so bile komunistične proslave ob 50-letnici zmage nad fašizmom in nacizmom, na katerih so govorci še zmerjali in žalili drugo, desno stran slovenskega naroda. Letos je tega manj. Govorniki z leve strani pa tudi njihova propaganda na RTV in v časopisnih hišah že izbira bolj kultiviran besednjak, kadar omenja drugo stran slovenskega naroda, ki ni nikoli klonila pod 45-letno vladavino Partije. Ta stran se že od leta 1990 dalje javno spominja svojih žrtev, večinoma pobitih po »dnevu zmage« 9. maja 1945, ko bi morala nastopiti svoboda in demokracija kot v zahodni Evropi, ne pa komunistična diktatura z masakrom domobrancev in drugih vidnih nasprotnikov komunistične oblasti s koncentracijskimi taborišči in zapori s prisilnim delom. Spominja se jih s komemoracijami ob farnih spominskih ploščah, spominskimi mašami, molitvami in kulturnimi programi ter med letom še na največjih moriščih in grobiščih v Kočevskem rogu, Teharjah, Starem Hrastniku, Krimski jami in drugod.
Leta 1944 in 1945 sva s Tamoževim (Novak) Antonom iz Male vasi hodila v enoletno trgovsko šolo Krištofov zavod na Domobranski cesti v Ljubljani. Nova oblast je že 9. maja zjutraj ukazala
vsem šolam, da se zberejo na Prešernovem in Kongresnem trgu ter pričakajo »osvoboditelje« z rdečimi zvezdami na kapah, mi pa v gumbnicah, nato pa ponovno 26. maja na Kongresnem trgu, kjer sem prvič videl maršala Jugoslavije Tita, ki se je pojavil na balkonu Univerze. Trg se je napolnil z delavci iz tovarn in meščani. Tito je v govoru napovedal pokol slovenskih domobrancev z besedami, da jih je že in jih še bo dosegla roka maščevalka, da ne bodo več gledali naših divnih planin. S tem govorom je bila zapečatena usoda domobrancev, ki so jih Angleži že vrnili oz. so jih vsak dan vračali iz Vetrinja na Koroškem. Med ujetniki so se znašli tudi dolenjski domobranci, zajeti pri Zidanem mostu in cel vlak domobranskih ranjencev pred Radovljico, ki so jih pomorili v breznu pri Podutiku. V času od 24.5. do 31.5.1945 so Angleži izročili partizanom najmanj 11.000 domobrancev preko Podrožce, kjer so vlake prevzemali partizani, do Šentvida nad Ljubljano, od tu naprej pa s kamioni na Rakovnik in z vlaki naprej v Kočevje ter na morišča v breznih pod Krenom, Macesnovi gorici in druga. Drugi del domobrancev pa so vrnili preko Pliberka, Dravograda in Mislinje ter Maribora do Teharja. Od tu so jih vozili pobijat v Stari Hrastnik, Hudo jamo in druga morišča. Pri Zidanem mostu zajete domobrance in tiste, ki so se prišli javit v Novo mesto, z obljubo, da se jim ne bo ničesar zgodilo, če nimajo krvavih rok, so zvozili v roška brezna pri Cinko-vem Križu, Rugarjevim klancem in še
kam. Komunisti so večinoma vse pobili. Ostalo je le nekaj mladoletnih domobrancev izstradanih do 35 kg telesne teže.
Pobijati so pričeli že 9. maja pa vse do amnestije dne 3.8.1945 in po njej. V Sloveniji je že do sedaj evidentiranih prek 400 morišč in grobišč. Po končanih pobojih v Kočevskem rogu smo od tam ob burji poslušali eksplozije. Komunisti so uničevali robove brezen in jih s tem zasipali.
Vladalo je še naprej izredno stanje. Ljubljana je bila obdana z žico in kontrolnimi točkami na prehodih. Če si hotel iti iz mesta peš ali z vlakom, si moral imeti dovolilnico »Komande mesta Ljubljana«. Komandant je bil neki Jerič. Vozili so tovorni vlaki z vagoni za živino in drsnimi vrati z železnim drogom v sredini, odprtine, da si se lahko prijel. Že po poboju Podgorcev, meseca junija, sva šla skupaj iz Ljubljane s Stanetom Škodo iz Podgore, domobranskim vojnim invalidom. Stane se ni upal iti skozi Videm, zato sva šla levo zadaj po njivah v Podgorico, Stane pa naprej mimo Bruhanje vasi v Podgoro.
Po zmagi Demosa na volitvah leta 1990, so se ljudje počasi otresli strahu. Potrebno je bilo ovekovečiti spomin na pobite domobrance in druge žrtve komunizma. To so najprej storili Stružanci s spominskimi ploščami pred cerkvijo v Strugah za svoje žrtve. Njihov farni Spominski odbor pod predsednikom Jože-tom Pugljem, kateremu so komunisti v Teharjah umorili mladoletno sestro Marijo Pugelj, je že dne 18.4.1993 postavil spomenik z imeni 116 žrtev iz struške fare. Spominske plošče je blagoslovil mon-sinjor g. Franci Vrhunc, skupaj z župnikom Bogomirjem Hrenom po maši zadušnici z več duhovniki od drugod. Sledil je kulturni program z govornikom Janezom Kraljem.
Dobrepoljski farni Spominski odbor z enaindvajsetimi člani pod predsednikom Stanetom Boštjančičem, tajnikom
Odkritje in blagoslovitev spomenika s spominskimi ploščami pobitih domobrancev in civilov. Spomenik je blagoslovil nadškof dr. Alojzij Šuštar.
maj 2005
Iz GZ Dobrepolje
15
Odkritje in blagoslovitev spomenika s spominskimi ploščami pobitih domobrancev in civilov v Strugah.
Francetom Nučičem in blagajni-čarko Tončko Grm je pripravil spomenik s farnimi spominskimi ploščami za blagoslovitev dne 18.7.1993 po nadškofu in metropolitu dr. Alojziju Šuštarju z udeležbo pri maši zadušnici, številnimi duhovniki poleg domačega župnika Franca Škulja. Farna cerkev je bila polna. Na ploščah je 286 imen. Program pred spomenikom je vodil Brane Brodnik. Prvi govornik je bil France Hočevar iz Male vasi. Sledili so govorniki; in sicer takratni podpredsednik vlade in zunanji mi-
nister Lojze Peterle, Ivan Korošec, edini preživeli borec jugoslovanske vojske v domovini, Rudi Rome, takratni župan občine Grosuplje, Janez Podobnik SLS, Tone Štih, domobranec iz Kom-polj in Vinko Levstik. Pel je moški pevski zbor »Rafko Fabiani«. Pri spremembi zakona o vojnih grobiščih bo treba za domobrance napisati na spominske plošče »Padli za domovino«, pobitim civilom pa »Žrtve vojnih in povojnih pobojev« oz. »Žrtve povojnega revolucionarnega nasilja«. ♦
Izobraževanje za čin gasilca in za vodjo skupine
Pozne zimske in zgodnje pomladanske vikende smo gasilci preživeli izobraževalno. Gasilska zveza Dobrepolje je organizirala dva tečaja. Prvi za pridobitev čina gasilec in drugi za pridobitev čina vodja skupine.
Tajnik GZ Dobrepolje: Gačnik Uroš
Tečaj je po programu obsegal prek 40 ur teoretičnega dela in 10 ur praktičnega pouka. Pri samem teoretičnem delu smo predavatelji predstavili gasilske zakone, osnove požarne preventive, ravnanje z električnimi viri, gasilsko taktiko, varstvo pri delu. Tečajniki so spoznali vsa orodja in vozila ter se seznanili z načinom uporabe radijske naprave. Prek zaščite telesa, gradbeništva, prve pomoči, tehničnega reševanja in vzgoje osebnosti gasilca so si krepili široko znanje, ki smo ga na koncu seveda preverili s testom. Pri praktičnem delu pa so tečajniki preizkusili naprave, ki jih gasilci uporabljamo pri svojem delu.
Vsi tečajniki so se odlično odrezali,
de gasilce - operativce.Prvi tečaj za čin gasilec je uspešno opravilo 15 mladih, drugi tečaj za vodjo skupine pa 17.
Ta osnovni tečaj in nato nadaljevalni je nujno potreben za izvrševanje gasilske službe, saj brez tega izobraževanja ne smeš organizirano gasiti požara.
Same podelitve se je udeležil tudi g. Župan Anton Jakopič. Nagovoril je vse zbrane in izrazil izredno zadovoljstvo ob pogledu na mladino, ki je vključena v tako pomembno organizacijo. Poudaril je pomen izobraževanja ter vključevanja mladih v humanitarne organizacije. Na koncu je čestital vsem novim gasilcem za pridobljen čin.
V imenu GZ Dobrepolje bi se rad zahvalil vsem predavateljem, ki so poskrbeli, da je tečaj potekal na strokovni ravni. ♦
vendar so posebej izstopali naslednji tečajniki:
Čin Gasilec_
Matej Lenarčič PGD Ponikve Aleš Gačnik PGD Ponikve Matej Škulj PGD Zagorica
Čin Vodja skupine_
Franci Kovačič PGD Zagorica Borut Pajk PGD Zdenska vas Igor Pajk PGD Zdenska vas
Ob zaključku tečaja, v soboto, 15.4. 2005, je v stavbi občine Dobrepolje potekala sklepna prireditev in podelitev diplom in činov.
V svoje vrste smo zopet pridobili mla-
Požar v Hočevju
Poveljnik PGD Hočevje
Marko Perhaj_
V	sredo, 4. maja, je prišlo do požara v kuhinji na vikend hiši v Hočevju št.39.
Vzrok za nastanek požara je bilo (po prvih podatkih) pregreto olje na štedilniku, ogenj pa se je kasneje razširil na pohištvo v kuhinji in preko stropne obloge delno tudi na ostrešje.
Na telefonski klic enega od sosedov je na mesto požara zelo hitro prispelo nekaj vaščanov, ki so pripravili motorno brizgalno in cevi za pričetek gašenja. Medtem sta z ročnimi gasilnimi aparati na prah, požar poskusila pogasiti Pavle Perhaj in Franc Koželj. Požar sta omejila, potem pa sta se morala zaradi visoke temperature in veliko dima umakniti iz prostora.
Požar pa je na 112 javil tudi lastnik vikenda in tako je steklo tudi alarmiranje prek ReCO ( republiški center za obveščanje), ki je o požaru obvestil najprej poveljnika PGD Hočevje in na pobudo poveljnika potem tudi PGD Videm, Zden-ska vas, Zagorica in Krka.
Vsa alarmirana društva, so s svojim hitrim odzivom - prihodom na mesto požara, ter s profesionalnim in racionalnim nastopom pripomogla, da je bil požar lokaliziran in hitro pogašen. Tako je bila močno poškodovana samo kuhinja, to pa je zelo pohvalno, glede na to, da je hiša v celoti lesena.
Po končanem gašenju, so gasilci še enkrat pregledali požarišče in potem pospravili orodje.
Za požarno stražo so ostali gasilci iz PGD Videm in Hočevje, kateri so kasneje tudi pospravili požariš-če.
V	nesreči spoznaš prijatelja, pravi pregovor.
Hočevarji smo veseli, da imamo veliko prijateljev tudi med gasilci in prepričali smo se, da naši prijatelji gasilci svoje poslanstvo opravljajo hitro, vestno in odgovorno.
Vsem, ki ste se odzvali našemu klicu NA POMOČ, se iskreno zahvaljujemo. ♦
Praznik sv. Florjana
v Ponikvah
Janez Pavlin
V nedeljo, 9. maja, smo v Ponikvah slovesno počastili vaškega zavetnika in zavetnika gasilcev sv. Florijana. V središču vasi so se zbrali gasilci iz vseh društev občine Dobrepolje in godba Dobrepolje, od koder so v slovesni paradi krenili v podružnično cerkev, kjer je g. kaplan slovesno daroval sv. mašo. V pridigi je poudaril pomen gasilcev in podal lik gasilca, ki je podoben plamenu. Na koncu maše je predsednik Gasilske zveze Dobrepolje g. Jože Lenarčič vse pozdravil in se zahvalil za udeležbo. Po končani slovesnosti je sledila parada h gasilskemu domu, kjer so dekleta in žene postregle z dobro kapljico in domačimi dobrotami. V prijetnem prazničnem vzdušju je čas prehitro mineval. Hvala vsem in ponovno vabljeni na Florja-novo nedeljo.
maj 2005
Lokalna akcijska skupina Dobrepolje
17
LAS Dobrepolje
Nagradni natečaj LAS Dobrepolje za učence OŠ Dobrepolje
Bojan Novak
V mesecu marcu in aprilu smo za učence OŠ Dobrepolje pripravili natečaj za najboljšo sliko, karikaturo, skico, risbo ali drug likovni izdelek na temo problematike drog in drugih sredstev za omamljanje v naši občini. K razmišljanju o tej temi in sodelovanju smo povabili učence centralne šole na Vidmu in podružnične šole v Strugah.
Učence je vodila in spodbujala učiteljica likovne vzgoje Svetla-na Rodič. Učencem smo dali navodila, naj izdelki vsebujejo njihov lasten pogled na problematiko drog, saj smo hoteli spodbuditi njihovo razmišljanje o tej (včasih tabu) temi. Želeli smo, da se učenci izrazijo čim bolj smešno, provokativno, zabavno, predvsem pa iskreno.
Ponudili smo tudi nekaj nagrad za najboljše izdelke. Lastnik najboljšega izdelka bo prejel nove rolerje, drugi nogometno žogo in tretji 2 badminton loparja. Poleg tega bomo pet učencev nagradili z majicami Mladinskega društva Dobrepolje.
Odziv učencev je bil zelo dober, saj so oddali blizu 100 izdelkov. Ustvarjali so predvsem s tehniko linoreza (eno-, dvo- in štiri-barvno) in risbe s svinčnikom. Mnogi so celo poskusili narediti kratek strip. Komisija, ki je bila sestavljena s predstavnikov LAS Dobrepolje in likovne pedagoginje, je izbrala najboljše izdelke. Podelitev nagrad za njihove avtorje bo NA PRIREDITVI VETER V LASEH, 29. 5., po tekmovanju v rolanju. Imena nagrajencev bomo objavili v naslednji številki Našega kraja. Poleg tega
pa bo na prireditvi VETER V LASEH možno videti tudi razstavo vseh izdelkov. Po prireditvi se bo razstava za nekaj dni preselila tudi na podružnično šolo Struge, nato pa v osnovno šolo na Videm.
Nekaj najboljših izdelkov bomo uporabili za pripravo informativne zgibanke LAS Dobrepo-lje.
Ob tej priložnosti vabimo vse bralce Našega kraja na prireditev Veter v laseh — s športom proti drogi, ki jo pripravlja Športno društvo Dobrepolje. S svojim prihodom lahko daste pomemben zgled in podporo prizadevanjem pri boju proti drogam.
VSE MLADE OD 15. DO 27. LETA VLJUDNO PROSIMO, DA SE AKTIVNO ODZOVETE IZPOLNJEVANJU ANONIMNIH ANKET.
Tako boste po svojih močeh pomagali pri spoznavanju realnega stanja v naši občini. Le na podlagi analiz stanja lahko načrtujemo nadaljnje delo preventive. Prosimo tudi starše, da bi svoje otroke podprli pri izpolnjevanju. Navsezadnje vse, ki boste oddali izpolnjene ankete, lahko čaka lepa nagrada.
VEČ O ANKETI SI PREBERITE NA POSEBNEM LISTU, KI JE PRILOŽEN ČASOPISU. STOPIMO SKUPAJ!!!
Prav tako vse bralce vabimo na predavanje dr. Zdravka Mariča, ki bo v začetku junija. O tem predavanju si lahko več preberete v vabilu. ♦
V A B I L O LAS DOBREPOLJE
vabi na predavanje z naslovom
Vrste odvisnosti in njihovo
prepoznavanje, ter
pričevanje bivšega odvisnika
v četrtek, 9. junija 2005, ob 20. uri
v sejni dvorani Občine Dobrepolje.
Iz zdravstvenega vidika bo naš zdravnik predaval o vrstah odvisnosti in o njihovem prepoznavanju. Ozdravljeni bivši odvisnik bo pričeval o odvisnosti in zdravljenju v komuni.
Predavatelja sta: Zdravko Marič, dr. med. — zasebni zdravnik Toni Kočevar, zaposlen na Občini Novo mesto, bivši odvisnik
Vljudno vabljeni vsi, predvsem starši, ki vam ni vseeno, kakšna bo prihodnost in življenje
vaših otrok! Oba predavatelja bosta vesela vaših vprašanj.
Ukrepi prve pomoči v primeru predoziranja z drogami
1.	Če je bolnik nezavesten in diha, hkrati je prisoten srčni utrip, ga postavimo v bočni položaj in pokličemo 112 (brezplačna linija).
2.	Če ne diha, srčni utrip je prisoten, preverimo prehodnost zgornjih dihal in sprostimo morebitne ovire v ustih in žrelu (bodimo previdni, da se ne ranimo — rokavice!)
3.	Če ne diha in nima prisotnega srčnega utripa, takoj pokličemo 112, če imamo primerno dihalno masko, začnemo z umetnim dihanjem zunanjo masažo srca.
Župnija, servis ali kaj drugega ...
Piše: Franc Škulj, župnik
V sodobnem življenju smo vajeni servisov. Ne le za avto, pač pa za vse mogoče stroje, kakor tudi za različne dogodke in prigode življenja, danes uporabljamo servis. Naročiš, plačaš in greš bolj ali manj zadovoljen z uslugo. Žal, tudi zdravnika, učitelja in duhovnika mnogi pojmujejo kot serviserja. Tu bi rad kot župnik spregovoril nekaj o pojmovanju nekaterih o »uslugah«, ki jih naj bi nudila župnija in seveda njeni uslužbenci duhovniki.
VERSKI POGLED NA ŽUPNIJO
Najprej moram odločno povedati, da župnija ni servis in duhovniki ne serviserji. Zakonik Cerkvenega prava (ZCP) in po njem katekizem Katoliške Cerkve pravita o župniji takole: »Župnija je določena, trajno ustanovljena skupnost vernikov v delni Cerkvi, katere pastoralna skrb je pod oblastjo krajevnega škofa zaupana župniku kot njenemu lastnemu pastirju (ZCP, kan.515). Je kraj, kjer je vse vernike mogoče zbirati pri nedeljskem obhajanju evharistije (maše). Župnija uvaja krščansko ljudstvo v redno izražanje bogoslužnega življenja, zbira ga v tem obhajanju, župnija poučuje v Kristusovem odrešenjsko zveličavnem nauku; župnija uresničuje Gospodovo ljubezen do bližnjega v delih dobrodelnosti in bratstva.
Župnija je torej kot velika družina, ki ji predseduje kot oče župnik, če je potrebno pa ima pomočnika kaplana in druge sodelavce. Je pa vse delo v župniji pretežno duhovnega značaja, saj v župniji (delni Cerkvi) verniki častijo Boga in prejemajo zakramente in druge pripomočke za duhovno življenje, kot tudi medsebojno pomoč (^KARITAS). Vse to prejemajo verniki, ki se s krstom in drugimi zakramenti včlanijo v to skupnost in v njej sodelujejo, izkazujejo pa dobroto in ljubezen vsem ljudem, brez razlike.
Za vse delo in življenje v župniji odgovarja župnik.
Kot sem napisal v začetku, pa mnogi danes pojmujejo župnijo kot servis, kjer bom naročil ali opravil krst, obhajilo, birmo, naročil pogreb, to plačal in mirna Bosna. To pa ni tako. Kar zamislimo si hišo in družino, v katero bi hodili samo jest in spat, se skopat in oprat uma-
zano perilo. Družina so odnosi. Kjer ne čutijo z družino, jo ne spoštujejo, se zanjo ne brigajo, pač pa vsak samo čaka, kaj bi od nje ob neki potrebi dobil, tam bo kmalu vse skupaj razpadlo.
Toliko bolj to velja za veliko družino — župnijo. Mnogi imajo do nje zelo čuden odnos. Nikoli ne vedo za nobeno njeno potrebo, v cerkev pridejo morda za kak največji praznik, da si polepšajo dolgčas ali jih pripelje neka nostalgija iz otroštva. Večkrat sem že omenil, kako morajo biti predvsem takšni ljudje hvaležni tistim, ki redno hodijo v cerkev in jo v vsem podpirajo, sicer bi se že zdavnaj vse cerkve porušile in vsi duhovniki od lakote pomrli in bi ne mogli zadovoljiti nobeni tudi slučajni potrebi ali želji. Če takim ljudem župnik zelo obzirno reče, da ne izpolnjujejo svojih dolžnosti do župnije, je ogenj v strehi in pritožbe na škofa, da o zagrenjenem opravljanju in obrekovanju ne govorimo. Do svoje župnije mnogi nimajo prav nikakršnega odnosa, ko pa jim župnik pove, da ne morejo biti botri, ali prejeti tega ali onega zakramenta, je neskončna užaljenost. Večkrat sem vam že rekel, da naj ne hodijo po potrdila za botre tisti, ki svoje vere ne živijo, ker župnika spravljate v veliko zadrego. Struš-ki župnik je zadnjič pripovedoval, kako je rekel nekemu možu, da ne more lagati, da je sposoben za botra, če ga skoraj nikoli ne vidi v cerkvi, mu je ta odgovoril: »Včasih se moramo tudi zlagati.«
KAKO POKAŽEMO PRIPADNOST
SVOJI ŽUPNIJI
Najprej jo moramo imeti radi. Kar pa imamo radi, zato tudi skrbimo. Ni tako pomembno, koliko denarja damo za to in ono stvar v župniji, pomembno pa je, da se zanimamo za to, kar se dogaja v župniji in po svojih močeh pomagamo. Marsikdaj se pokaže naša ljubezen do župnije v mali stvari, kot je čiščenje cerkve, pomoč pri neki slovesnosti in podobno.
Pravi kristjan pa bo seveda v župniji sodeloval kar največ more z vsemi talenti, ki jih je prejel od Boga. In v tem ne bo videl neke dolžnosti, pač pa veselje, da to lahko stori za svojo župnijo.
Neko čudno mišljenje je nastalo danes pri nekaterih. Nekaj si zamislijo in gorje, če poveš, da njegova zamisel ne us-
treza navodilom Cerkve. Takoj si birokrat, zatiralec svobode, nerazumevajoč in kdo ve kaj še vse. Zadnje čase se kar vrstijo zahteve, naj damo dovoljenje za krst v drugi župniji. Vsakega vprašamo, v kateri župniji imajo namen živeti. Skušamo jim razložiti, naj krstijo tam, kjer bodo pač živeli, da ne bo stalno potrebno iskati krstnih listov in potem poslušati, kako je tudi Cerkev zbirokratizira-na. Župnija krsta je namreč zelo važna. V krstno knjigo se vpisujejo vsi ostali zakramenti in za vsak zakrament morajo prinesti starši poseben krstni list in župnik mora za vsak zakrament sporočiti v župnijo krsta. A tega mnogi nočejo razumeti, ker so si pač drugače zamislili. Zgodi se tudi, da pozabijo, kjer je nekdo bil krščen in ob priliki prvega obhajila so neki starši obleteli pol Gorenjske, (lahko si mislimo, kako so bili zadovoljni oni sami in župniki, ki so jim pobrali ne vem koliko časa), da so sploh dobili krstni list.
Hvala Bogu, večina ljudi to razume. Če nekdo jemlje resno svojo vero, se bo potrudil in bo stvari kot so priprava na poroko, priprava na krst in podobno uredil v župniji, kjer živi, da ga tudi domači duhovnik spozna in so mu potem odprta vsa vrata in ne bo nepotrebnih sitnosti.
Kristjani imamo čudovito zlato pravilo, ki ga je dal Jezus Kristus: »Kar želite, da bi drugi storili vam, to storite vi njim, in česar ne želite, da bi drugi storili vam, tega tudi vi njim ne storite« (prim. Mt 7,12). Vsi želimo, da nas drugi spoštujejo in nam ne delajo nepotrebnih težav. Spoštujmo tudi župnijo in njene predpise in končno vest duhovnika, ki ne dela nekaj iz svojih kapric, pač pa po tisočletnih navodilih, ki jih ima Cerkev in so se že neštetokrat izkazala za dobra. ♦
Misel
Zastonj pričakujemo lepšo bodočnost od spremembe novih zakonov, od izboljšanja državnih ukrepov.
Temeljito ozdravljenje mora priti od znotraj! Po boljših ljudeh skrbimo za boljše čase.
(Slomšek)
maj 2005
Iz društev
19
Občni zbor Društva upokojencev Dobrepolje
17. aprila je DU Dobrepolje pripravilo svoj redni letni občni zbor. Otvoril ga je pevski zbor Škrjanček s pesmima Domovini in Tam, kjer teče bistra Zila, sledil pa je enominutni molk v počastitev umrlih članov v letu 2004. Občnega zbora se je udeležilo 130 članov, kar je precej več kot navadno.
M. Steklasa
Sicer pa je društvo na dan 31. 12. 2004 štelo 424 članov, od tega je bilo 251 včlanjenih v vzajemno pomoč. V preteklem letu je umrlo 12 članov, iz društva jih je izstopilo 8, pristopilo pa17.
Ker po spremembi statuta, ki so ga uskladili z novo zakonodajo, traja funkcija predsednika le dva zaporedna mandata, so na občnem zboru izglasovali razrešnico dosedanjemu predsedniku Konradu Piku in tajnici Tončki Kastelic.
Pred tem je dosedanji predsednik v svojem poročilu poudaril, da so v letu 2004 v celoti realizirali zastavljeni program, nato pa je predstavil delovanje društva v času njegovega vodenja, od leta 1992 do
2005. To je bilo zelo aktivno obdobje, v katerem so poleg ustaljenih dejavnosti, kot so bili izleti, srečanja in drugo, ustanovili tudi svoj pevski zbor, se začeli ukvarjati z rekreacijo, organizacijo letovanj, obiski ter obdaritvijo najstarejših članov itd. V tem obdobju so praznovali tudi 50-letnico društva, za največji uspeh pa štejejo pridobitev novih prostorov v Jakličevem domu.
Poročilo je dopolnila Tončka Kastelic, ki je bila tajnica društva 5 let. V svojem poročilu je med drugim poudarila, da so realizirali vsak dober in uresničljiv predlog članov in da so s skromnimi denarnimi sredstvi tako rekoč ustvarjali čudeže. S sredstvi članarine so se toliko opomogli, da so v tem času opremili kuhinjo in pisar-
Dosedanja predsednik (Konrad Piko) in tajnica (Tončka Kastelic). Občni zbor je vodila Tončka Pugelj.
no v novih prostorih ter nabavili stolp ter namestili vitrino, prapor ter obešalnike v avli.
O izletniški dejavnosti je podrobneje poročala vodja sekcije Pavlina Novak, o delovanju pevskega zbora pa njegov predsednik Tone Novak. Omembe
novo tajnico in poverjeniki poskušala kar najbolje voditi upokojensko društvo.
Na občnem zboru so spregovorili tudi gostje, in sicer Malči Žitnik iz DU Grosuplje, podžupan Stane Jakič, ravnatelj šole Ivan Grandovec in dol-
vrednih problemov v letu 2004 ni bilo, zato tudi ni bilo dela za častno razsodišče, pripomb na delo pa niso imeli niti člani nadzornega odbora.
V razpravi o poročilih ni bilo pripomb, slišati je bilo le pohvalne ocene o vsem, kar je bilo narejenega v 12-letnem obdobju. Pohvalne besede dosedanjemu predsedniku in njegovi tajnici je namenil tudi častni podpredsednik Franc Rus.
Po krajši razpravi so sledile volitve novega predsednika. Prisotni so se odločali med dvema kandidatoma, Fani Kralj in Milanom Ahačevčičem. Njuni predstavitvi so sledile tajne volitve, na katerih je zmagala Fa-ni Kralj iz Zagorice. Nova predsednica se je zahvalila za zaupanje in v svojem govoru poudarila, da bo v sodelovanju z
goletni šofer in vodnik po izletih Vinko Zabukovec.
Na koncu sta se še enkrat oglasila dosedanji predsednik in tajnica. Konrad Piko se je zahvalil vsem, s katerimi je so-
Nova predsednica DU je Fani Kralj
20
Zanimivosti
maj 2005
deloval: tajnici Tončki Kastelic, kuharici Mariji Volf, vodji pevskega zbora Vesni Fabjan in vsem ostalim, ki so mu pomagali pri organizaciji in vodenju društva. Oba s tajnico sta zaželela novemu vodstvu veliko uspehov pri delu.
Občni zbor se je zaključil s podelitvijo priznanj in pohval. Dosedanji predsednik Konrad Piko je dobil priznanje ZDUS-a za dolgoletno uspešno vodenje društva. DU Dobrepolje pa je podelilo posebne zah-
vale za požrtvovalnost in aktivnost v društvu Konradu Piku, Tončki Kastelic, Anki Zalar in Mariji Volf ter Vinku Zabukovcu za dolgoletno sodelovanje. Šopek rož pa so odnesli na grob pokojnima članoma Julki Tomšič in Jožetu Vergu, saj sta bila pokojna člana med najbolj aktivnimi v društvu.
Po uradnem delu so se udeleženci zadržali na klepetu in zabavnem druženju ob hrani, pijači in zvokih harmonike. ♦
Kako so v preteklosti delali apnenice
Odkar je postala izdelava apna izključno industrijska proizvodnja, je njegovo ročno pridobivanje postalo stvar preteklosti. Tako je dandanes verjetno le malo mlajših ljudi, ki vedo, kakšna je videti apnenica, še manj pa je tistih, ki bi znali povedati, kakšen je postopek in koliko truda je potrebnega, da se naredi ena sama. Pa vendar ni tako dolgo nazaj, ko je ljudem v Strugah ta dejavnost prinašala določen vir zaslužka. Med njimi bi našli kar precej Stružancev, ki so bili pravi strokovnjaki za apnenice.
Pripravila M. Steklasa
Povedali so mi, da se je s to dejavnostjo največ ukvarjal in pri njej najdlje zdržal Ivan Križman iz Četeža, ki je za naš časopis povedal nekaj zanimivosti o tej dejavnosti.
V svojo pripoved je vključil tudi osebne izkušnje, saj je ljudi, ki so delali ap-nenice zaznamoval poseben način življenja, povezan z vsakodnevnim sezonskim in garaškim delom za preživetje svojih družin. Zato je čas delanja apnenic in način življenja, ki je povezan s tem, dragocen del naše podeželske dediščine in de-
la naše občine še posebej.
Priprave za apnenico so trajale mesec dni
Delo je potekalo v poletnih mesecih. Najprej je bilo treba poiskati dober teren z ustreznim kamenjem in lesom v bližini. Najboljši teren za to je bil v Suhi krajini in Loški dolini, manj na področju samih Strug. Gospodar je skupaj z najetimi delavci skopal okroglo jamo s premerom 5 metrov, kar je približno zadostovalo za 90 ton apna. Ob robu so okrog in okrog postavili 6 do 7 m visoke smrekove drogove, debeline od 10 do 15 cm.
Iz jame so od spodaj navzgor začeli zlagati kamenje in naredili odprtino za kurišče. Nad njim so »zavelbali« in nad »velb« spet nalagali kamenje. Tega so kopali v bližini in ga ročno prinašali in obdelovali. Posebno dobro je moral biti obdelan za tako imenovani »velb«.Ob tem, ko se je vse skupaj dvigovalo, so istočasno apnenico obsuli s približno 40 cm zemlje ter jo obložili z leskovimi in gabrovimi palicami oz. protjem, da zemlja ni razpadla in da je bila apnenica lepo oblikovana. Da se kamenje in zemlja nista premešala, jih je bilo treba ločiti s smrekovimi vejami. Navadno so pred začetkom teh del nasekali les, da so se drva do začetka kurjenja apnenice dobro posušila. Če so bili zelo pridni, je vsa ta priprava trajala približno mesec dni.
Kurjenje apnenice
Pred začetkom kurjenja so na apne-nico postavili lesen križ. Če je apnenica dobro gorela, je moral križ pasti v 24 urah, sicer je pomenilo, da ni bilo vse v redu, morda z vremenom ali s čim drugim. Kurilo se je neprekinjeno noč in dan 8 do 9 dni. Ob vsakem času ali vremenu so organizirali nočno izmeno. Po koncu kurjenja je bilo potrebno kurišče temeljito zabiti z zemljo, da ni prihajal v notranjost zrak. Sledilo je tri do štiridnevno hlajenje in nato odpiranje in raz-važanje apna.
Delavce je spremljalo trdo delo
Če se je za 1 kg apna porabilo 2,5 do 3 kg kamenja, je bilo potrebno za 100 ton apna ročno prevzdigniti 300 ton kamenja. Ni čudno, da so včasih fantje po trdem delu zvečer dejali, da so se jim roke nategnile od celodnevnega prenašanja težkega kamenja. V času delanja ap-nenice so gospodar in najeti delavci prebivali kar v bližini apnenice, in sicer v baraki, ki so jo morali predhodno zgraditi v ta namen. Ivan Križman in drugi so najemali delavce večinoma iz Suhe krajine. Tudi nekateri Stružanci in Do-brepoljci so pomagali, predvsem kot furmani pri dovažanju drv za kurjavo. Sicer pa se Dobrepoljci niso ukvarjali z gradnjo apnenic, ker naj bi bilo v tej dolini življenje kljub vsemu nekoliko lažje.
Razvažanje in prodaja
S končanim delom pa ni bilo konec tudi skrbi. Skuhano apno je bilo treba prodati, zato se je, v kolikor kakšna kupčija ni bila sklenjena že prej, začelo iska-
maj 2005
Iz šole
21
nje kupcev. Nekaj let po vojni so apno vozili na vlak v Predstruge, kasneje so nekateri odjemalci prihajali na dom, druge kupce je bilo treba poiskati. Včasih je bilo dovolj, da si šel v gostilno in hitro se je razvedelo. Navadno apna ni ostajalo, največkrat ga je zmanjkalo, saj so ljudje kvalitetnim proizvajalcem zaupali.
Življenje tistih, ki so delali apne-
nice, ponazarja življenjska zgodba enega od njih — Ivana Križma-
na
»Apnenice sem najprej delal v bližini doma, začel sem že pri štirinajstih letih. Takrat se je delalo vse ročno. Pulili smo kamenje, ga obdelovali, nosili na apne-nico, podirali drevje. V pomoč so nam bili le konji. Ko sem bil star 17 let, sem šel delat »na svojo roko« in najemal delavce. Skrbeti sem moral, da je bila ap-nenica dobro narejena in da bomo delavci in jaz zadovoljni ter da ne bo izgube. Kmalu sem se počutil toliko samostojnega in odgovornega, da sem se podal izven Strug na grosupeljski teren in okolico: Škocjan, Lipljenje itd. Potem sem moral s tem delom prekiniti in oditi v vojsko. Po služenju vojaškega roka sem se podal na Notranjsko in okolico: Gorno Jezero, vas Vrh, Prezid, Babno polje, Kozaršče in še kam. V teh krajih sem preživel svoja najlepša leta. Mladost je le mladost. Enkrat tedensko ali še bolj poredko sem se s kolesom vozil od doma na delo. Drugače smo imeli tam barako, da smo spali v njej in bili tako čim bližje apnenici, kuhali pa smo na prostem. Na kolo sem naložil vse orodje, ki sem ga potreboval za delo, nato pa pot pod noge. Danes se mi zdi še z avtomobilom daleč, takrat pa je bila vožnja do tja pravi užitek in razkošje. Moderniziral sem se in si kupil moped. Kar tri sem dodobra iztrošil. Na Notranjskem sem si prislužil tudi svoj prvi avto — Volkswag-novega hrošča. Dobil sem čisto novega iz Nemčije, plačati pa sem ga moral sam s svojimi žulji od apnenice. Ko sem se oženil, bi se tudi nama z ženo prilegel kakšen dan poročnega potovanja ali pa vsaj to, da bi bila malo skupaj. Pa ni bilo tako. Že v ponedeljek sem šel na Notranjsko, žena pa je ostala doma na kmetiji z mojo mamo. Ko sem dodobra obre-del vse gmajne in porabil menda vse kamenje, sem pot nadaljeval v kočevske gozdove in zapuščene kočevske vasi. Delal sem v vaseh: Beli Kamen, Cesta, Pu-gled in Topla Reber. Na tem mestu, kjer je bilo ograjeno območje, se ni mogel zadrževati kdor koli, ampak le izbrani
ljudje. Zaupali so mi vse. Dobil sem dovoljenje in ključ, da sem odklenil vhod. Ko sem prišel, sem za sabo spet zaklenil. Delo sem si olajšal s tovornjakom za dovoz in razvoz apna in vsega, kar spada zraven. Ker me je družina čedalje bolj potrebovala, sem se obrnil proti domu. Ustavil sem se v Kukovem in tam naredil pet apnenic. Tudi tu sem potreboval ključ za vstop na območje. Čistil sem zaraščene travnike, jih gnojil in kosil za prehrano živine na moji kmetiji. Vsak trenutek prostega časa pa sem izkoristil za pridelavo apna. Na Kukovim mi je med drugim pomagala cela moja družina. Moji delavci so bili enkratni. Takih ni več. Škoda, da so se toliko »gnali« in da prenekaterega ni več med nami. Ko človek postaja starejši, želi živeti bolj mirno in čim bliže doma. Pri meni pa ni bilo tako. Še proti Tisovcu sem se podal in tam naredil še tri apnenice. Zadnjo sem naredil leta 1990, potem pa je to moje delo zamrlo. V času moje mladosti drugega zaslužka skoraj ni bilo. Hvaležen sem, da ves čas mojega dela ne jaz ne moji delavci nismo utrpeli hujših poškodb. Še najhuje je bilo takrat, ko sem si s krivcem presekal zapestje in moral z reševalnim vozilom v Ljubljano na operacijo. Takoj po končanem posegu so me odpeljali nazaj na delovno mesto in že naslednji dan smo zakurili apnenico. Na kakšen počitek ali bolniško še pomisliti nisem upal, ne smel. Tako smo se klesali, kot smo mi klesali kamenje. Zato je kamenje zame sveta reč. Morda sem prav zato eden najstarejših na tej naši domačiji, odkar obstajajo zapisi, več kot 200 let nazaj. Vse to pa smo z velikim slavjem praznovali v nedeljo, 17. 4. 2005, v gostilni Pri Zori v Kompoljah. Zbralo se je naše bližnje in daljnje sorodstvo mojega rodu in vsem se najlepše zahvaljujem, da so pripomogli k tako lepemu vzdušju, za kar pa je poskrbel tudi ansambel Dori. Hvaležen sem vsem«
Tako je zaključil svojo pripoved o ap-nenicah in svojem življenju Ivan Križ-man iz Četeža. Bila je to zanimiva pripoved, ki priča o pridnosti in iznajdljivosti, tako značilni za ljudi na tem lepem koščku slovenske zemlje. ♦
Tam ostani, kjer pojo, hudobni pesmi nimajo
(popravek in dopolnitev k poročilu)
V aprilski številki Našega naslova je izšel članek pod gornjim naslovom. Avtorica je na osnovi povedanega na odru napisala med drugim tudi naslednje: »Njegovo delo je nadaljeval učitelj Vinko Gu-na, pridružila pa sta se mu učitelj Širal in učiteljica Ponikvarjeva«.
Gospa Zlatka Škulj iz Ponikev je napisala k temu naslednji popravek in dopolnilo:
»Njegovo delo je nadaljeval učitelj Vinko Guna, po njegovem odhodu pa je začeto delo nadaljeval učitelj Ivan Širaj in učiteljica Nika Podlogar. V tem času ni bilo v podružnični Ponikve nobene učiteljice s priimkom Ponikvar. Mojo trditev lahko preverite v tajništvu šole Videm. Ta učiteljica se je po poroki pisala Garbas in še živi na Lavrici.
K članku bi dodala še to, da je bila zelo dejavna v šoli Ponikve učiteljica Lojzka Širaj (žena g. Širaja), saj je v tem obdobju učila nas, otroke, narodne plese ob spremljavi harmonikarja Ivana Bambiča. Tudi ga. Širajeva še živi v Kočevju. Naj še omenim zelo lepo dramsko delo v režiji g. Gune z naslovom »Kovarstvo in ljubezen«, v katerem so zelo izstopale amaterske igralske sposobnosti g. Antona Hočevarja, Marije Pavlin, poročene Adamič, in Francke Bambič.« ♦
Misel
Tvoje neskladje z življenjem je tolikšno, kolikor si neskladen sam v sebi.
(A. Grabar)
22
Mladinska stran
maj 2005
Mladinsko društvo bobrepolje
Iztrebljanje dolgčasa je v teku! Paintball
Janez Jakopič_
MDD je organiziralo že četrti izziv, s katerim poskuša popestriti ali vnesti nekaj adrenalina v vsakdanje dni, tokrat s paint-ballom. Igra primerna za vse, ki se želite preizkusiti v svoji natančnosti, spretnosti skrivanja, plazenja ...
Več pa vam bo povedal vtis enega od sodelujočih:
V	sredo, 27. 4. 2005, smo bili dogovorjeni, da se vsi pripravljeni na paintball zberemo pred klubom ob osmih zjutraj in se z avtomobili odpravimo v Ljubljano. Paintball je igra, pri kateri je tvoj cilj zadeti nasprotnika z barvnimi kroglicami. Moje nedeljsko jutro se je začelo ob 8.05, in sicer takole: »Ej dej ustan. A greš na paintball?« - »Ja itak, kuk je pa ura?«. - »Pet čez osm, pohit«. Nato sva se s bratom Petrom vzela vse potrebno s seboj ter se odpravila proti klubu. Po poti sva izračunala, da nas gre enajst, ko pa prideva tja, najdeva le tri fante (dekleta smo pogrešali) pripravljene na pot. Poklicali smo vse prijavljene, katerih odgovori so bili: »Men se ne da«, »jest sm bolan«, »nimam cajta« ...
Po dolgem poizkušanju smo dobili še enega kandidata in tako smo se odpravili (v Škodi favoritki) proti Ljubljani, kljub temu da so nam predhodno povedali, da je brez veze če nas ne bo prišlo vsaj osem. Pa smo vseeno ohranili upanje, da bomo odigrali kakšno igro. V tistih gozdnih rovtah smo komaj našli sredi gozda kombi, na katerem je pisalo »paintball spyder«, vsi smo si rekli, da bo to pač to in je bilo. Dobili smo vojaško pobarvana oblačila in vsak svojo s plinom napolnjeno paintball pištolo. Vsak tekmovalec je poleg te opreme dobil še 100 barvnih paint-ball kroglic, ki jih je kar hitro zmanjkalo, če nisi malo »šparoven«. Nato smo se razdelili v dve ekipi in vsaka ekipa se je podala na svojo stran z mrežo obdanega strelišča. Na strelišču je bilo veliko ovir, za katere se lahko skriješ, ko ti letijo paintball kroglice mimo glave in se ti po glavi podijo misli: »U, fant, še dobro da niso prave«. Mislim, da ima kljub kritiziranju paintball tudi nekaj moralno pozitivnega v sebi. Slišal sem tudi: »MDD naj bi prirejal pozitivne akcije, ne pa neko streljanje in pobijanje«. Igre pač ne smeš vzeti kot »pobijanje«, pač pa kot igro, kajti to je tudi namen paintball-a. Tako je minil moj dopoldanski izlet, za katerega mi niti malo ni žal, da sem šel, pač pa mi je žal za tiste, za katere vem, da bi jim bilo všeč, pa se jim preprosto »ni dal«. (pa še MDD nam je sto kroglic častilo). ©
Spletna stran mladinskega društva
V	izdelavi je nova spletna stran mladinskega društva Dobre-polje. Veseli bomo, če si stran ogledate (povezavo najdete na obstoječi spletni strani), ter podate dober predlog za še kakšno izboljšavo.
Stran bo popolnoma dokončana 1. junija in takrat bo mladim ter mladim po srcu nudila popolnoma novo strukturo ter izgled in s tem boljšo preglednost, kakovost, ažurnost in zanesljivost informacij ter še mnogo uporabnih in zanimivih funkcij, kot sta npr. še izboljšan forum, spletna galerija, koledar dogodkov ...
Tako bo res postala informacijsko središče dobrepoljske mla-
dine za boljšo koordinacijo in možnostjo večje sinergije med različnimi društvi in zainteresiranimi posamezniki, ki se ukvarjajo z mladino ter s tem neposredno do boljših rezultatov.
V čast novi spletni strani bo bil organiziran »Lan party«, kar pomeni večer igranja računalniških igric prek interneta (priporočeno samo tistim, s priključki ISDN ali hitrejšimi
(ADSL). Lan party bo bil 3. junija ob 20.00 zvečer, več informacij pa lahko dobite pri Jožetu Prijatelju (organizator), seveda pa bodo vse dodatne informacije objavljene tudi na spletni strani
društva, članom društva pa bodo poslana tudi SMS sporočila. ♦
Vtisi skavtskih obljub dobrepoljske čete
Vod JELENOV: Klemen Meglen_
Bil je petek, 6.05.2005, ko smo se skavti iz Dobrepolja 1 zbrali ob 16. uri in se razkropili po celi vasi Ponikve, da bi opravili naše skavtske izpite. Po trdem triurnem »mučenju« smo naredili premor s sveto mašo pri sv. Florjanu.
Maša je bila zanimiva in notranjost cerkve sem opazoval z bujnim zanimanjem. Po končani maši smo do noči opravljali »težke« izpite.
maj 2005
Iz šole
23
Ob 22. uri smo se zbrali pri velikem skavtskem ognju, kjer smo dan zaključili z mislijo na sobotne dogodke.
Nekateri smo se namestili pod milim nebom in hladno noč pre-bedeli(prespali) do 7. ure zjutraj. Po molitvi smo si naredili zajtrk, da smo si nabrali energije za popravljanje izpitov. Ko smo trudo-ma opravili vsako preizkušnjo, smo se napotili proti Rašici, kjer je sledila priprava na slovesen trenutek. Fantje in dekleta smo naredili dva velika splava, pripravili oltar in prostor za pogostitev. Sledila je še generalka in že so prišli naši starši, ki so z nami de-
lili našo skavtsko obljubo »nad vodo«. Po končani maši in obljubi je sledila še nora vožnja s splavi ter pogostitev z dobrotami domače kuhinje.
Ob tej priložnosti gre še posebna zahvala vsem trem šiviljam, ki so nam sešile skavtske rutke: Mariji Kosi iz Podpeči, Vidi Šinkovec iz Zdenske vasi in Jani Levstik iz Ponikev. Zahvala gre tudi pekarni Blatnik, za prejete dobrote, vaš-čanom Ponikev za prostor, občini Velike Lašče in Dobrepolje.
Še posebej pa gre zahvala vsem voditeljem, ki smo si vzeli čas in pripravili »novopečenim« skavtom nepozabno obljubo. ♦
s/"
Sodelovanje PŠ Kompolje z zunanjimi sodelavci
OŠ Dobrepolje vključuje v svoj učni proces tudi zunanje sodelavce. Še posebej je to sodelovanje razvito na PŠ Kompolje. Letos so izvedli dva večja projekta. Projekt Med zimo in pomladjo je poleg zaključne prireditve obsegal tudi različne delavnice, h katerim so pritegnili DPŽ Dobrepolje - Struge, Slavko Glač za izdelovanje ljubljanskih butaric in Julko Draženovič za izdelovanje velikonočnih butar.
Pripravile: Jelka Samec, Barbara Žnidaršič, Mihaela Steklasa_
Projekt Živimo zdravo je potekal skozi celo šolsko leto, predstavitev in zaključek pa so izvedli v tednu zdravja. Na delavnicah, ki so jih vodili dr. Zdravko Marič in zdravstveni tehnik Robert Golob, Martin Strel in policist Robert Bradač, so dali poudarek, zdravi prehrani, spoznavanju delovanja človeškega telesa, športnim dejavnostim, varnosti v cestnem prometu ter preprečevanju uporabe drog. S šolo pa že ves čas sodeluje in se z veseljem udeležuje raznih dejavnosti tudi najstarejši vaščan Franc Rus.
Nekaterim od sodelujočih smo postavili nekaj vprašanj o tem, kakšno je njihovo sodelovanje z OŠ Dobrepolje oz. PŠ v Kompoljah.
Dr. ZRAVKO MARIČ:
»Že pred leti sem sprejel vabilo za sodelovanje, in sicer pri projektih, ki so v zvezi z zdravjem in zdravim načinom življe-
nja. Vabilo sem sprejel popolnoma spontano, v začetku z negotovimi, pa vendar prijetnimi občutki. Vedel sem namreč, da lahko pri delu z otroki pričakujem le veliko prijetnega, lepega, zanimivega, predvsem pa, da se od tega lahko veliko naučim tudi jaz, ne samo šolarji.
Utrip šole je jasen že pri vstopu skozi šolska vrata, saj šola presega okvire enolične, šablonske zgradbe, ki je bila tako značilna za obdobje, ki smo ga preživljali v prejšnjem stoletju. Ko pa človek spozna tudi utrip dela in odnosov učencev in zaposlenih, se vtisi še poglobijo in enostavno lahko rečem takole: ko odhajaš, čutiš, da ti je bilo prijetno in sploh ne razmišljaš zakaj.
Vsi učenci so v delavnicah pokazali veliko zanimanja, eni aktivno (s postavljanjem vprašanj), drugi pa pasivno (s poslušanjem). Seveda so v takem primeru izkušnje zelo prijetne in lahko rečem, da ne samo, da imajo precej znanja o zdravju in delovanju človeškega organizma, pokazali so tudi veliko
sposobnost logičnega razmišljanja in dobrih idej.«
ROBERT BRADAČ,
vodja policijskega
okoliša:
»Policija v okviru svojih dejavnosti opravlja tudi preventivno delo s področja kriminala, javnega reda in mira ter prometa. Varnost v cestnem prometu zaradi svoje specifičnosti zahteva celovito in postopno vzgojo že najmlajših udeležencev v cestnem prometu. Tako policisti opravljamo srečanja z otroki v vrtcu ter učenci in jim predavamo pravila, ki se nanašajo na prometno varnost in so pomembna za otroke določene straosti. Moje sodelovanje z učitelji in učenci OŠ Do-brepolje in ostalimi podružničnimi šolami je zelo dobro. Resnično je potrebno poudariti, da nikoli v štirih letih mojega dela in sodelovanja z osnovno šolo in njihovimi delavci nisem imel nobenih težav z realizacijo določenega preventivnega projekta. Za tako dobro sodelovanje se moram zahvaliti ravnatelju Ivanu Grandovcu, ki
vedno najde čas za pogovor in v natrpanem šolskem urniku tudi termin za moja srečanja z učenci.
Učitelji PŠ Kompolje in vzgojitelji v vrtcu pa so na mene naredili še poseben vtis. Čeprav gre za majhen kolektiv, sem dobil občutek, da deluje kot ena velika družina. Vsi dogovori za preventivne dejavnosti in sama izvedba predavanj oz. srečanj z otroki in učenci poteka v zelo sproščenem vzdušju. Ta tako vzdušje pa so odgovorni učitelji in vzgojizelji-ce, še posebej pa vodja šole Jelka Samec. Prepričan sem, da lahko s tako dobrim sodelovanjem, s toliko pozitivne energije, nadaljujemo tudi v prihodnosti in otroke pripravimo za samostojno sodelovanje v cestnem prometu.«
SLAVKA GLAČ:
»S podružnično šolo Kom-polje sem imela priložnost že nekajkrat sodelovati. Vedno se razveselim povabila na to šolo, saj se mi zdi, da se učiteljice zelo potrudijo približati otrokom ročne spretnosti. Otroke znajo zelo motivirati, zato mi je delo z njimi v veselje. Vedno mi pripravijo tudi malo presenečenje z darilom, ki ga naredijo sami. Ko sem letos odhajala s te šole, sem se zamislila, koliko starejša sem jaz od njih, pa na to med njimi sploh nisem pomislila. Tam se zmeraj počutim zelo prijetno in upam, da bom še lahko velikokrat med njimi.«
PAVLA HOČEVAR,
DPŽ Dobrepolje — Struge:
»Podružnično šolo Kompo-lje poznam že iz svojih osnovnošolskih let. Tudi po odhodu na šolanje sem ob vračanju v domači kraj še naprej ohranjala stike z gospodično Angelco Gosar, ki je bila moja učiteljica v Strugah. Z njo sva se zelo lepo razumeli. Dajala mi je dramska dela, katera smo uprizarjali doma in tudi izven. Tako se je po mnogih letih obnovilo sodelovanje s šolo v Kom-poljah v okviru DPŽ Dobrepolje - Struge. Ta šola je edina šola v občini, s katero aktivno sodeluje naše društvo. Poleg Jelke Samec, vodje šole, moram
pohvaliti vse njene sodelavke. S pomočjo celotnega kolektiva šole pripravimo prisrčna srečanja pa tudi pogostitve za njihove učence in starše. Predvsem pa bi pohvalila učence, ki se zelo zavzeto vključujejo in z zanimanjem spremljajo naše skupno delo. Zadovoljstvo našega pristopa in dela se odraža v obisku vaščanov in navdušenju učencev. Želim, da bi se naše sodelovanje nadaljevalo in poglabljalo.«
JULKA DRAŽENOVIČ:
»Povabila na kompoljsko šolo sem vedno zelo vesela, saj je tam zelo sproščeno med učitelji, učenci in obiskovalci šole.
Obenem tudi obujam spomine na moje šolske dni, saj sem kot Kompoljka tam tudi hodila v šolo. Zelo rada pokažem otrokom kakšne stvari, ki smo jih delali za kakšne praznike, na-primer butarice, saj se s tem prenaša poslanstvo na mlajše rodove. Vedno se tudi kaj po-hecamo.«
FRANC RUS:
Vsako leto sem redni gost na delavnicah, ki jih v okviru projekta »Živimo z ljudskim izročilom«, prirejajo na Podružnični šoli Kompolje in vsako leto posebej sem njihovega povabila zelo vesel. Vesel sem, da mi kot najstarejšemu vaščanu
dajo priložnost, da na teh delavnicah posredujem mlademu rodu delček običajev, ki so bili nekoč živi, sedaj pa gredo počasi v pozabo. Vesel sem, da otroci radi poslušajo moje pripovedi, me kaj vprašajo, včasih so njihova vprašanja tudi malo hudomušna, vendar iskrena. Otroci pa so najbolj veseli, ko jim zaigram na orglice in na koncu mi tudi sami nekaj zapojejo.
Mentoricam se ob tej priložnosti zahvaljujem, da me povabijo in jim izrekam pohvalo za njihov prispevek k oživljanju starih običajev, da ne bodo šli čisto v pozabo. ♦
Dr. Marič je s svojim nazornim »potovanjem po človeškem telesu« zadovoljil našo naravno radovednost o tem, kako deluje človeško telo.
Iz delavnic
Policist Robert Bradač je tokrat starše na okrogli mizi seznanil z različnimi vrstami drog in njihovim delovanjem.
Gospa Julka je naša redna
gostja. Svoje bogate izkušnje prenaša tudi na najmlajše.
Čudovite ljubljanske butarice nastajajo pod spretnimi prsti ga. Slavke.
G. Robert Golob nam je razkazal reševalno vozilo in naprave, s katerimi lahko človeku rešijo življenje, saj mu nudijo pomoč, še preden ga pripeljejo v bolnišnico.
V delavnici ga. Fani so nastajali čudoviti jagenjčki, ki so že velika redkost, saj to spretnost obvlada le malokdo.
maj 2005
Iz šole
25
Šest državnih prvakinj v Veseli šoli PIL-a in PIL-a PLUS, med ^ njimi sta dve z vsemi možnimi točkami
Tekmovanje v Veseli šoli Pil-a in Pil-a PLUS se je v letošnjem letu udeležilo 43 učencev in učenk. Na drugo stopnjo tekmovanja se je uvrstilo 28 učencev in učenk, ki so osvojili bronasto priznanje. Na državno tekmovanje, ki je bilo na OŠ Louis Adamič 19. aprila, se je uvrstilo 13 veselošolcev in veselošolk. Pri PŠ Struge sta se tekmovanja udeležila dva veselošolca, od katerih se je eden uvrstil na državno tekmovanje. Zelo razveseljivo je bilo, da je bila udeležba na vseh tekmovanjih 100%.
Matej Kalan
Na državnem tekmovanju smo dobili kar šest državnih prvakinj: Evo Drobnič v 4. razredu devetletke, Dašo Vodičar in Lucijo Šinkovec v 5. razredu, Natalijo Fink v 8. razredu de-vetletke ter Evo Blatnik in Špelo Koželj v 8. razredu osemletke. Državni prvaki so namreč vsi tisti učenci, ki se uvrstijo med 2 % najuspešnejših veselo-šolcev na državnem tekmovanju. Eva Drobnič in Eva Blatnik sta osvojili vse možne točke. V četrtem razredu devetlet-ke so samo štirje veselošolci osvojili vse možne točke in Eva Drobnič je med njimi. Potrebno je poudariti, da Eva Drobnič tekmuje šele prvo leto in je že dosegla največji uspeh. Prav tako je v prvem letu tekmovanja svoj veliki uspeh dosegla Lucija Šinkovec. Daša Vodičar pa je ponovila svoj lanski uspeh državne prvakinje. Z naslovom državne prvakinje nadaljuje prav tako Natalija Fink, čeprav
je lansko leto zbolela.
Posebej velja poudariti uspehe Špele Koželj in Eve Blatnik, ki sta postavili piko na i pri uspehih svoje sestre oziroma brata. S Katjo Koželj je mentor Vesele šole začel interesno dejavnost Vesele šole in jo že takoj pripeljal na državno tekmovanje. Zanj je bil to takrat velikanski uspeh. Uspeh na državnem tekmovanju je v družino Koželj sedaj prinesla njena sestra Špela Koželj.
Gregorju Blatniku pa je na državnem tekmovanju v 8. razredu osemletke zmanjkala ena točka, da bi osvojil vse možne točke. Vse možne točke pa je osvojila njegova sestra Eva Blatnik.
Vse te državne prvakinje so velik uspeh, za kar zaslužijo iskrene čestitke. Pri vsem tem uspehu pa moram nujno omeniti kruto pravilo 2% državnih prvakov, ki se je najbolj kruto odrazilo prav med osmošolci, saj je to pravilo dovoljevalo le izgubo polovico točke. ♦
Nejka Omahen je obiskala ^ učence predmetne stopnje OŠ Dobrepolje
V petek, 15. aprila 2005, je obiskala učence predmetne stopnje OŠ Dobrepolje in PŠ Struge mlada slovenska pisateljica Nejka Omahen. Zaradi smrti papeža Janeza Pavla II. Smo jo povabili teden dni pozneje, kot je bilo prvotno predvideno.
Nejka Omahen
Matej Kalan
Rodila se je pozimi leta 1983, ko je močno snežilo. Bila je prva deklica med samimi bratranci. Njen domači kraj je Šmartno pri Litiji.
S sedmimi leti je dobila prvi pravi računalnik in napisala prvo zgodbico z naslovom Mesojede rože, ki je obsegala tri strani.
Med šolanjem na osnovni šoli je do 7. razreda napisala naslednje knjige: Modri zvezek ali Dnevnik Vanje Juvan, Zvezda z odra, Drsalka v modrem in Županovi hčerki. Najpomembnejši pa so njeni romani.
O najstniških dogodivščinah, o dogodivščinah v šoli in na počitnicah pripoveduje roman Silvija, ki so ga mladi bralci po Sloveniji leta 2000 skupaj s knjigo Primoža Suhadolčana Košarkar naj bo izbrali za najbolj priljubljeno knjigo.
O deklici Juliji in bratcu Filipu, ki ju je oče na silo preselil v vas blizu Ljubljane, kjer sta dobila čudno sestro Jasno, ki je igrala v očetovih filmih in je hotela biti popolnoma enaka kot Julija, pripoveduje roman, kriminalka Življenje kot v filmu.
O Lari, siroti brez staršev, ki se je na silo morala preseliti k
strogemu stricu Leonu, pa pripoveduje roman Veliko srce. Opisuje nam tudi njeno veliko ljubezen in slikanje, ki je ne more prekiniti niti stričeva zahteva, da mora na srednjo oblikovno šolo iti na gimnazijo, saj so se na njej šolali člani družine Naj. Lara kljub vsemu tudi tu uveljavi svojo umetnost, pa čeprav tu doživi hudo kritiko mlade dame Andreje, ki vodi lastno galerijo in se posveča mladim talentom.
O treh različnih prijateljicah, o Flori, ki je mulatka, Lej-li in Anabeli, ki umre v prometni nesreči, ter o »skrinjici skrivnosti« pripoveduje roman Dež.
Lansko leto pa je izšla njena najnovejša knjiga Prigode Poprove Pipi, ki jo je namenila nekoliko mlajšim bralcem.
Po končani gimnaziji je Nej-ka Omahen uživala svobodo, morje in svež zrak, računalnik pa je za neka časa zanemarila. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani študira primerjalno književnost in geografijo. Zelo rada tudi potuje. Zelo si želi obiskati Islandijo in Avstralijo.
Prireditev, na katero smo povabili Nejko Omahen, so popestrili učenci s svojimi nastopi in mladinski pevski zbor. Ob zaključku prireditve je učenka Lucija Volek podarila svoj izdelek, kipec bralca iz njene najboljše knjige Silvije, ki ga je izdelala čisto sama. ♦
26
Iz šole
maj 2005
Tudi letos prireditev »Korajža velja« v DOBREPOLJU
V sredo, 11. maja 2005, je bila v Jakličevem domu zabavna glasbena prireditev Korajža velja, ki so se je udeležili učenci in učenke od 4. razreda devetletke do 8. razreda osemletke.
Matej Kalan
Na razredni stopnji je zmagala skladba Metulj, ki so jo zapele učenke iz Ponikev: Anja Gržinič, Sara Gačnik, Zala Mlakar, Tajda Ahčin in Klavdi-ja Adamič. Za to skladbo so pevke pripravile čudovito koreografijo. Na predmetni stopnji je po glasovanju učencev zmagala Laura Sadar s skladbo Waterloo, po mnenju učiteljev pa je zmagala Lucija Erčulj, ki je zapela popevko Nora misel. Lucija Erčulj je postala tudi skupna zmagovalka.
Na tekmovanje v Novo mesto, ki je bilo takoj naslednji dan, so se poleg treh zmagovalnih skladb uvrstili še: Anja Pu-gelj s pesmijo Ne čakaj na maj in dve skupini petošolk: Lidija Vrščaj, Ines Čoralič, Urša Oblak in Vesna Žgajnar s pesmijo Pojdi z menoj, ter skupina pevk Lara Draženovič, Anja Prijatelj in Renata Meglen s pe-
smijo Čakam te. Zaradi naravoslovnega dneva se prva skupina petošolk tekmovanja v Novem mestu ni udeležila.
Prireditev je pokazala, da imamo v Dobrepolju množico odličnih pevcev in pevk. ♦
Lucija Erčulj — skupna zmagovalka
Sprehod s prstki po glini
V sredo, 11. 5. 2005, so nas mladi ustvarjalci prvega razreda pod vodstvom svojih učiteljic Dušice in Martine vljudno povabili na otvoritev razstave - SPREHOD S PRSTKI PO GLINI. Zbralo se nas je lepo število staršev, babic, bratcev in sestric in seveda učencev 1. razreda, ki so navdušeno pričakovali začetek kulturnega programa.
tvarjalnost naših otrok. Tri učenke so se predstavile z govornimi nastopi. Vsaka zgodba po svoje je pripovedovala o spoznanjih in dogodivščinah mladih govornic.
Še posebej so bili otroci razpoloženi ob petju angleške pesmice pod skrbnim nadzorom svoje učiteljice Helene. Sledile so recitacije pesmic. V nadaljevanju so se učenci izkazali tudi z igranjem na različne inštrumente, katere so potem prepustili svojim staršem, da tudi oni pokažejo, kaj znajo. Na koncu kulturnega programa so nam še enkrat zapeli.
Sledil je še ogled umetnin iz gline. Na koncu smo odšli domov s spoznanjem, da so otroci res prava zakladnica idej, topline in ustvarjalnosti. ♦
Tanja in Vili Jamnik
Na začetku so se nam predstavili s čudovito pesmico, ki so jo ubrano zapeli. Vsi učenci so se nam v nadaljevanju predstavili v glasbeni pravljici, ki je kazala us-
Ob dnevu zemlje
Mentorica ekološkega krožka
Dušica Hočevar_
Ljubim planine, kako lepo, ljubim rože, kako lepo, ljubim ptice, kako lepo, ljubim drevesa, kako lepo, ljubim zemljo, kako lepo, ljubim sebe, kako lepo ljubim življenje, kako lepo ...
(S. Roden)
je bilo slišati prepevati učence razredne stopnje in vrtca v četrtek, 21. aprila 2005, na prireditvi ob dnevu zemlje (22. april).
Ogledali smo si tudi ekološko predstavo gospe Jane Stržinar z naslovom »Po-vodnjak in makov škrat«.
S tem smo želeli prispevati, da bo naš planet boljši, če se bomo vsi zavzemali za pozitiven, čuteč odnos do okolja. ♦
rO	Moje drevo	
		POLETI SE V NJENI SENCI IGRAM,
vi	MOJE DREVO JE KOT SONCE	VČASIH TUDI OHLADIM,
	ZDAJ ŽE POMLAD JE, ŽE ZELENI	ZMERAJ RAD SEM TAM,
r	POPKE ODGANJA, SE VESELI.	KJER TUDI KAJ PREBEREM. Jani Bambič (ekološki krožek)
maj 2005
Kino
27
KINO »DOBREPOLJE« VIDEM 34
DOLBY- DIGITAL ZVOK
PETEK, 3. JUNIJ, OB 18. uri
ameriška risanka
MEDVEDEK PU
KRATKA OZNAKA: Ko začnejo po Stoletni hosti odmevati strašljivi glasovi, se Pujeva druščina odpravi iskati krivca zanje. Ker bi bila pustolovščina za malega ken-gurujčka prenevarna, ga pustijo doma, ne vedoč, da bo ravno Ru prvi odkril novega prebivalca njihovega gozda. Nova animirana dogodivščina o medvedku Puju in njegovih prijateljih. DOLŽINA: 68 MINUT.
NEDELJA, 5. JUNIJ, OB 15. uri in 20.30 uri
ameriška uspešnica - zgodovinski spektakel
NEiEŠK© KRALJESTV©
KRATKA OZNAKA: Nebeško kraljestvo je epski spektakel o križarskih vojnah. Balian iz Ibelina (Orlando Bloom) je mladi kovač iz Jeruzalema, ki se v vojno poda, da bi svoje ljudstvo ubranil pred tujimi osvajalci. Film je režiral Ridley Scott, znan po uspešnicah, kot so Gladiator, Hannibal in Sestreljeni črni jastreb. DOLŽINA 145 minut.
Nebeško kraljestvo
PETEK, 10. JUNIJ, OB 20.30 uri
ameriška uspešnica — akc. komedija
publiko v mogočni galaktični imperij
DOLŽINA 169 minut.
KRATKA OZNAKA: Na svoj račun bodo po dolgem času prišli vsi ljubitelji zloglasnega mišičnjaka Vina Diesela, ki bo tokrat namesto na slabe fante pazil na otroke. No, tu in tam bo vseeno moral nič kaj nežno obračunati tudi s kakšnim nadležnežem! DOLŽINA: 91 MINUT.	^
NEDELJA, 12. JUNIJ, OB 15. uri in 20.30 uri
ameriška uspešnica — zf. film
KRATKA OZNAKA: Po treh dolgih letih neskončnega bojevanja so vojne klonov skoraj pri koncu. Svet Jedijev medtem pošlje Obi-Wan Kenobi-ja, da ulovi zmuzljive-ga generala Grievous, separatističnega voditelja armade droi-dov. Na Coruscantu, pa medtem raste moč kanclerju Palpatinu. Njegovi politični načrti in spletke spremenijo od vojne utrujeno Re-
PETEK, 17. JUNIJ, OB 20.30 uri
ameriška uspešnica — ljub. komedija
VEČ K©T LJUBEZEN
KRATKA OZNAKA: Emily in Oliver sta se prvič videla na avionu, ko sta skupaj potovala iz Los angele-sa v New York. Bila sta si simpatična, vendar kaj več se med njima ni zgodilo. Po sedmih letih se ponovno srečata, čeprav imata že vsak svojega partnerja, med njima vzplamti močna ljubezen, svet demonov in angelov, ki živijo pod površjem sodobnega Los An-gelesa.
DOLŽINA: 96 MINUT_^
NEDELJA, 19. JUNIJ, OB 15. uri in 20.30 uri
ameriška uspešnica - akcijski film
KRATKA OZNAKA: Ko se izve, da se pripravlja vojaška zarota, katere lovke segajo v sam vrh ameriš-
NEDELJA, 12. JUNIJ, OB 15. uri in 20.30 uri
ke vlade in ki grozi, da bo zrušila ameriški demokratični sistem, se dela ponovno loti agent Gibbons. Tako kot v prvem delu napete vohunske akcije mora poiskati nekoga, ki bo kos nevarni nalogi. Najde ga med odpadlimi agenti in ga rekrutira v skrivni vladni program XXX.
DOLŽINA: 94 MINUT
PETEK, 24. JUNIJ, OB 20.30 uri nemška uspešnica — biografija
P R © P A D
KRATKA OZNAKA: Traudl Junge je mlada tajnica, ki v Hitlerjevem bunkerju spremlja poslednje izdihe tretjega rajha in vse večje dik-tatorjevo mentalno nazadovanje.
Medtem ko na površju divjajo siloviti boji, se prebivalci bunkerja vse bolj oddaljujejo od realnosti, krutost nacizma pa naposled zahteva svoj davek tudi med njimi. DOLŽINA: 121 MINUT_^
NEDELJA, 26. JUNIJ, OB 15. uri in 20.30 uri
ameriška uspešnica — politični triler
KRATKA OZNAKA: Ko Nicole Kidman kot prevajalka Združenih narodov po naključju izve za skrbno varovano politično zaroto, ji oblasti za zaščito dodelijo agenta FBI v podobi Seana Penna. Nad 'teroristično' zaroto je tokrat bdel Sydney Pollack! DOLŽINA: 130 min.
Šport
OBČINSKO PRVENSTVO V MALEM NOGOMETU
DOSEDANJI REZULTATI:
1. KOLO - VIDEM
CESTA -	ŠD STRUGE	2 :	5
ŠD KOMPOLJE -	OKREPČEVALNICA ZORA	1 :	10
ŠD DOBREPOLJE -	ŠD PONIKVE	0 :	1
ŠD ZAGORICA -	ZDENSKA VAS	1 :	2
PREDSTRUGE -	VELIKI SNEŽAK	1 :	11
			
2. KOLO - KOMPOLJE			
ZDENSKA VAS -	PREDSTRUGE	1 :	1
ŠD STRUGE -	VELIKI SNEŽAK	2 :	8
ŠD PONIKVE -	ŠD ZAGORICA	5 :	8
OKREPČEVALNICA ZORA	ŠD DOBREPOLJE	1 :	2
CESTA -	ŠD KOMPOLJE	4 :	2
			
3. KOLO - STRUGE			
ŠD DOBREPOLJE -	CESTA	3 :	1
ŠD ZAGORICA -	OKREPČEVALNICA ZORA	0 :	3
ŠD KOMPOLJE -	ŠD STRUGE	3 :	1
PREDSTRUGE -	ŠD PONIKVE	1 :	10
VELIKI SNEŽAK -	ZDENSKA VAS	12	: 0
LESTVICA po 3. kolu:
	št. tekem	zmage	remiji	porazi	TOČKE	dani goli : prejeti goli		gol razlika
1 VELIKI SNEZAK	3	3	0	0	9	31 :	3	28
2 ŠD PONIKVE	3	3	0	0	9	16	1	15
3 OKREPČEVALNICA ZORA	3	2	0	1	6	14	3	11
4 ŠD DOBREPOLJE	3	2	0	1	6	5	3	2
5 ZDENSKA VAS	3	1	1	1	4	3	14	-11
6 CESTA	3	1	0	2	3	7	10	-3
7 ŠD STRUGE	3	1	0	2	3	8	13	-5
8 ŠS KOMPOLJE	3	1	0	2	3	6	15	-9
9 PREDSTRUGE	3	0	1	2	1	3	22	-13
10 ŠD ZAGORICA	3	0	0	3	-1	1	10	-9
Pripravil: Kuplenk Alojz
KRATEK KOMENTAR:
Nogometna liga je že krepko v zama-hu.Iz samih rezultatov in lestvice se že vidi, kdo bo krojil vrh lestvice. To so že stalne in izkušene ekipe, ki vsako leto nastopajo na občinskem prvenstvu, udeležujejo pa se tudi turnirjev v občini in izven nje.
Veseli dejstvo, da se je kar nekaj mladih pojavilo na tem prvenstvu. To pa je tudi garancija, da bo prvenstvo obstalo tudi v bodoče. Bode pa v oči, da nekateri posamezniki ne morejo sprejeti obveznosti in pustijo ekipo na cedilu.To se je zgodilo v tretjem kolu ekipi ŠD Za-gorica, katera (zaradi pomanjkanja igralcev) ni odigrala tekme. Seveda je ekipa kaznovana še z odvzemom dodatne točke. Upamo, da bo podobnih situacij v bodoče čim manj in da bo prvenstvo pridobivalo na kvaliteti in zanimivosti:
Za konec poglejmo še trenutno prve strelce lige: Jože Padar iz ekipe Veliki
Snežak (9 golov), Jure Prhaj iz ekipe ŠD Ponikve (6 golov), Jure Hočevar iz ekipe Veliki Snežak (6 golov).
Za fair-play vodi ekipa ŠD Ponikve, sledita ekipi Cesta in Veliki Snežak.
WWW.KAPO9OL.COM
VETER V LASEH - S ŠPORTOM PROTI DROGI
V nedeljo, 29.maja, ŠD Dobrepo-lje prireja
športno humanitarno prireditev za mlade.
Prireditev bo^ potekala od 14.ure naprej za OŠ Dobrepolje na Vidmu.
Mladi se bodo pomerili v naslednjih športnih panogah:
•	mini nogometu
(do 15, do 20 let),
•	odbojki (do 15, do 20 let),
•	rolanju
(do 15 let, dečki, deklice).
Ekipe za mini nogomet in odbojko morajo biti mešane. Pri mini nogometu mora biti v ekipi vsaj eno dekle ali vsaj en fant, za odbojko pa morajo biti v ekipi dve dekleti in dva fanta.Vsaka ekipa ima lahko eno rezervo.
Spremljevalne aktivnosti: risanje, glasba, ples, nagovori.
Prijave so možne na OŠ Dobrepo-lje pri Drobnič Danilu, ali na tel.041 669 227 pri Alojzu Ku-plenku.
Nastopanje ekip je brezplačno. Pridite in uživajte.
/ /7	
k	y
/ ij	
maj 2005
Informacije; nasveti
29
Iz policijske postaje Grosuplje
Otrok v vozilu
Vsaka vožnja z avtomobilom, tudi če je cilj oddaljen le nekaj kilometrov, je za otroka posebno doživetje. Širi mu obzorja, med vožnjo spoznava okolico, promet in sprejema navade in vzorce voznika. Vse to so razlogi, da mora biti vsaka vožnja tudi varna vožnja. Mnogi starši se ne zavedajo, kaj vse se lahko zgodi otrokom, če se vozijo v avtomobilu ne-pripeti in kar na običajnih sedežih. Že ostro zaviranje pri majhni hitrosti je dovolj, da otrok, ki ne spremlja prometa, kar poleti po avtomobilu ali celo izven njega in se poškoduje, če se ne zgodi še kaj hujšega.
Verjetno se otrok najbolje počuti, če sedi v maminem naročju. A nekaj so dobri občutki, drugo pa so sile, ki ne spijo ob prometnih nesrečah. Že pri trku vozila s hitrostjo 50 km/h se naša naletna teža poveča za 30 krat. Mamica, ki ima 60 kg, tako ob trku, če nepripeta drži otroka na prednjem sedežu, stisne otroka ob armaturo z naletno težo približno ene tone in pol. Otroci, ki so v ustreznem varnostnem sedežu pripeti z varnostnim pasom, so bistveno bolj varni ob morebitni nesreči pa tudi ob ostrem zaviranju.
Otroški sedeži so razdeljeni v štiri skupine, glede na otrokovo težo in starost. Tako poznamo SKUPINA 0+/otrok do 13 kg oziroma do starosti 10 mesecev/, SKUPINA 1/otroka 9 do 18 kg oziroma do približno 4 leta starosti/, SKUPINA 2+3/, vanjo spadajo sedeži za otroke, težke med 15 in 36 kg oziroma med 3 in 12 letom starosti/.
Sedež za dojenčka /skupina 0+/ postavimo v avto tako, da je dojenček s hrbtom obrnjen v smer vožnje. Namesti se ga lahko tudi na sovoznikov sedež, če otroka vozite sami, vendar le, če v avtu ni vgrajen varnostni meh /air bag/ ali če ga lahko začasno izključite.
Sedeži skupine 1 so z varnostnim pasom stalno pritrjeni v avtomobilu. Zelo pomembno je, da so trakovi varnostnega pasu dobro zategnjeni, da se sedež ne premika. Prav tako je pomembno, da je otrok v sedežu pravilno pripet. Trakovi pasu morajo biti poravnani in za-tegnjeni, zgornji odprtini varnostnega pasu morajo biti višje kot so otrokova ramena.
Za večje otroke — nad 18 kg telesne teže — uporabljamo podstavke ali tako imenovane jahače. Jahače morajo uporabljati vsi otroci, ki so manjši od 150 cm telesne višine.
102. člen Zakona o varnosti v cestnem prometu govori, da mora biti otrok, mlajši od 12 let ali manjši od 150 cm, zavarovan z zadrževalnim sistemom, ki je primeren otrokovi telesni rasti in telesni masi. V osebnem avtomobilu, v katerem zaradi konstrukcijskih lastnosti avtomobila otroka ni mogoče zavarovati na tak način, sme sedeti tak otrok le na zadnjem sedežu. Za neupoštevanje te določbe je predpisana globa v višini 30.000 tolarjev.
KLIKLNITE!
Ta droben KLIK, ki ga slišite, ko prip-nete varnostni pas, je vez z življenjem. Naj se oglasi takoj, ko posadite otroka v otroški sedež in ko sami sedete v avto.
Policijska postaja Grosuplje
OBVESTILO
Policijska postaja Grosuplje obvešča vse občane občine Dobrepolje, da od 1. 3. 2005 policijska postaja Dobrepolje deluje na drugem naslovu. Nov sedež pisarne je v prvem nadstropju Kmetijske zadruge Videm. Uradne ure in telefonska številka (01/780-72-31) pisarne sta ostala nespremenjena. Če nas potrebujete, pokličite na telefonsko številko 113 ali na številko 01/7818380, kjer se vam bo oglasil dežurni policist Policijske postaje Grosuplje. V kolikor pa hočete ostati anonimni, pokličite na brezplačno številko 080 1200.
Zgodbe, ki jih piše
življenje
Iskrica v očeh
Naše življenje se odvija v hitrem ritmu, ki mu včasih nismo kos. Ne poznamo predaha in včasih pozabimo na toplino prijaznih besed in ljubeči stisk rok.
Nekateri se spomnimo drugih ljudi, ki potrebujejo našo pomoč, naj bo to finančno ali čustveno. In pomoči so najbolj potrebni otroci vsepovsod po svetu. Tem nemočnim in prestrašenim otrokom poskusimo prižgati iskrico v očeh. Iskrico upanja, sreče in ljubezni, saj je že naš nasmeh lahko največji dar.
Tudi otroci radi obdarujejo druge otroke in dva izmed njih tudi sama poznam. To sta bratec in sestrica, razigrana, vesela, pridna, če le hočeta, in zelo dobrega srca, ker imata še eno lepo lastnost, in to je dobrota.
Ko so nekoč v župnišču zbirali igračke za revne otroke, je deček prinesel svojo, komaj en dan staro, igrico flipper. Stopil je do gospoda in mu rekel: »Izvolite, moj flipper, jaz ga ne potrebujem, kakšen drug otrok ga bolj rabi kot jaz.«
Ves srečen in razigran je bil, ko je
izrekel te besede, in tudi kasneje, ko je o dogodku pripovedoval svojim staršem.
Tudi oba starša sta bila srečna ob tej dobrodelnosti svojega otroka. Deček, njegova sestrica in mamica velikokrat položijo denar v leseno škatlico za Karitas.
Ko so šli nekoč vsi trije v trgovino, je deček opazil posodico, kjer so zbirali prispevke za žrtve cunamija. Ustavil se je ob njej ter svojo mamico prosil za denar, da bi ga s sestrico skupaj dala v škatlico. Mamica se je nasmehnila in mu dala nekaj drobiža. Bila je srečna, da je svojima otrokoma privzgojila ljubeznivost in radodarnost, da sta vsakomur pripravljena ponuditi svojo pomoč.
Tudi starejšim ljudem rada priskočita na pomoč ali pa z njima poklepetata in jim tako polepšata dan ter jih napolnita s toplino prijaznih besed.
Potrudimo se biti takšni, kot sta ta dva otroka, in se naučimo drug drugemu prižgati iskrico v očeh.
TANA (naslov v uredništvu)
Iz Ljubljanske urbane regije
^ nadaljevanje s str. 5
Mobilnost prihodnosti v
Ljubljanski
urbani regiji /nadaljevanje/
zelo oteženo, kar pride še posebej do izraza v času prometnih konic. Javni prevoz potnikov, ki bi lahko znatno pripomogel k reševanju prometne problematike, pa se že leta ubada s finančnimi težavami, kar se kaže v zmanjšani kakovosti storitev, vse manjši frekventnosti in posledično vse večjem upadanju prepeljanih potnikov. Dodatno oviro predstavlja tudi to, da večina javnega prevoza v regiji in predvsem Ljubljani temelji na avtobusnih prevozih, ki pa so v veliki meri odvisni od količine in hitrosti ostalega prometa in zato je njihova konkurenčnost v času prometnih konic še dodatno zmanjšana.
Prvi pomemben korak, ki bi ga po mnenju sodelujočih morali prevozniki v regiji narediti, je izboljšanje medsebojnega sodelovanja, s čemer bi olajšali uporabniku uporabo različnih prevoznih sredstev, ter tako dvignili privlačnost javnih prevoznih sredstev. Najprej bi bilo potrebno na regionalnem nivoju uskladiti vozne rede vseh prevoznikov ter jih narediti razumljive in lahko dostopne uporabniku. Drugi pomemben korak za dvig privlačnosti javnih prevoznih sredstev je poenotenje vozovnic, ki bi uporabniku omogočalo nemoteno prestopanje med različnimi prevoznimi sredstvi do želene lokacije. Težavo za povezovanje prevoznikov predstavlja obstoječa zakonodaja in način financiranja njihove dejavnosti, zaradi česar so si prevozniki prisiljeni konkurirati. Predstavniki prevoznikov so na srečanju predvsem izrazili pričakovanje po aktivnejši politiki in jasno predstavljenih ciljih Ministrstva za promet, ki je prevzelo pristojnosti urejanja regionalnega prometa, vendar se je na tem področju v zadnjem obdobju malo spremenilo.
Ugotovljeno je bilo tudi, da se v regiji pogreša enoten koncept razvoja prometa, ki bi s pomočjo primerjave različnih variant začrtal usmeritve razvoja cestnega prometa in javnega prevoza. Ta študija bi lahko tudi potrdila ali ovrgla koncept tramvaja, kot je bil predlagan v idejni študiji, ki jo je naročila Mestna občina Ljubljana. Razvoj tirnega potniškega prometa lahko regiji prinese občutne izboljšave prometne situacije, vendar se
je potrebno investicije lotiti sistematično in najprej analitično ugotoviti dejanske potrebe in možnosti razvoja.
Predstavniki ministrstva za okolje, prostor in energijo so predlagali tudi, da se poleg prometne študije v regiji čimprej pristopi tudi k izdelavi regionalnih zasnov prostorskega razvoja, s katerimi bi lahko tudi prostorsko opredelili vse razvojne projekte v regiji.
V času srečanja je bila med udeleženci izvedena tudi anketa o njihovih dnevnih prevozih na delo, ki je dala pričakovane, vendar zanimive podatke. Ugotovljeno je bilo, da kar 83% anketiranih za vsakodnevne prevoze na delo uporablja osebno vozilo in le 17% odstotkov se na delo vozi z vlakom oz. avtobusom. Ob primerjavi časov potovanja v službo in cene, ki jo za to plačujejo, smo med avtomobilisti ugotovili, da pridejo na delovno mesto v povprečno 22 minutah in za to pot porabijo 470 tolarjev, medtem ko bi z javnim prevoznim sredstvom za isto pot porabili povprečno 45 minut in 437 tolarjev. V povprečju torej uporabniki osebnih vozil prihranijo dnevno 47 minut in morajo za to odšteti 66 tolarjev več kot bi jih z uporabo javnih prevoznih sredstev. Čas, ki ga prihranijo za pot v službo, je bil tudi najpogostejši razlog, da so se uporabniki odločili za osebno vozilo, kot največjo pomanjkljivost avtomobila pa so navajali težave pri parkiranju. Večina uporabnikov osebnega vozila bi se bila pripravljena odpovedati le temu, če bi bili javni prevozi hitrejši in bolj frekventni, prestopanje pa časovno in cenovno bolj ugodno. Udeleženci, ki se na delovno mesto vozijo z javnimi prevoznimi sredstvi, niso temu pre-
voznemu sredstvu najbolj zvesti, saj se poleti radi odločajo za kolo, po potrebi pa uporabijo tudi avto. Za svojo pot potrebujejo v povprečju 55 minut in potrošijo za to 495 tolarjev, vendar je bilo število teh premajhno, da bi lahko pridobili verodostojne podatke. Posebej zanimive so bile tudi sklepne ugotovitve, pri katerih so skoraj vsi udeleženci označili čas kot najpomembnejši dejavnik pri izbiri prevoznega sredstva, na drugo tretje in četrto mesto so postavili ceno prevoza, varnost in udobje, najmanj pa je za udeležence pomembna zasebnost. Velika večina udeležencev vidi prihodnost javnega prometa v regiji v kombinaciji hitrih regionalnih železniških povezav, ki se dopolnjujejo z avtobusnimi prevozi. Menijo tudi, da bi bilo potrebno posodobiti vozni park in zagotoviti neodvisnost javnega prevoza od količine ostalega prometa.
Srečanje se je zaključilo z ugotovitvami, da je mobilnost še zmeraj ena najpomembnejših tematik razvoja regije in ji je v prihodnje potrebno namenjati še več pozornosti. Vzpostaviti je potrebno komunikacijo z Ministrstvom za promet ter pričeti najprej z ukrepi, ki jih je sorazmerno lahko izvesti in prinašajo dokaj velike učinke. Predvsem je potrebno zagotoviti optimalnejše delovanje obstoječih prevozov, ter jih z enotnimi voznimi redi in enotnimi vozovnicami povezati v celoto. Ustanoviti je potrebno telo, ki bo na regionalni ravni nadzorovalo delovanje celotnega sistema in bo zmožno pripravljati tudi nove investicije v razvoj javnega potniškega prometa v regiji. ♦
SERVIS
Marjan Peterlfn s.p., Doličakl lOa, 1314 Rob
GOSPODINJSKIH APARATOV
M*

vOt®
>VX\®
tel.: 01/7881-456 mobi: 050/648-783
maj 2005
Oglasi; informacije
31
Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o.
PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJČEGA OBJEKTA
VAM NUDIMO:
-	izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta
lokacijska dokumentacija po starih predpisih
-	izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov
-	pridobitev gradbenega dovoljenja
Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju
in po telefonu
(01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28
Rdeči križ
URNIK AMBULANTE NA VIDMU	
PONEDELJEK	7.00 - 15.00
TOREK	12.00 - 20.00
SREDA	7.00 - 15.00 (9.00 - 11.00 STRUGE)
ČETRTEK	12.00 - 20.00
PETEK	7.00 - 14.00
Za nujno zdravniško pomoč na domu kličite v redne ambulante, ponoči od 19. do 7. ure zjutraj in ob nedeljah ter praznikih ves dan pa na telefonske številke: 78 19 009, 031-656-000, 781-84-00 ZD GROSUPLJE, 7 81-90-09 ZD IVANČNA GORICA (za čas dežurstva), 031-656-000 MOBITEL ZA ČAS DEŽURSTVA.
URNIK ZOBNE AMBULANTE NA VIDMU
PONEDELJEK in TOREK: 12.30 - 19.00_
SREDA, ČETRTEK in PETEK: 7.00 - 13.30
Telefon: 01/7807-866 GSM: 031/478-290
O
Letovanje otrok v letu 2005
Rdeči križ Grosuplje bo letos organiziral desetdnevno zdravstveno letovanje otrok za področje občin Dobrepolje, Ivančna Gorica in Grosuplje v Mladinskem zdravilišču Debeli rtič.
Letovanje bo v času od 7. avgusta do 17. avgusta 2005.
Starši, ki želijo poslati svojega otroka na letovanje, morajo lastnoročno izpolniti prijavnico, ki jo bo otrok lahko dobil v času od 30. 05. do 03. 06. 2005 v tajništvu šole ali svetovalni službi. V celoti izpolnjene in podpisane prijavnice naj učenci vrnejo v tajništvo oz. svetovalni službi najpozneje do 03. 06. 2005. Število otrok, ki bodo lahko letovali, je omejeno. Prednost bodo imeli otroci, ki pogosteje obolevajo ali izhajajo iz socialno ogroženih družin.
Ekonomsko ceno letovanja bomo krili iz sredstev, ki jih v ta namen dobimo od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - OE Ljubljana in iz proračunov posameznih občin. Razliko do polne cene bodo krili starši. Ker so priprave na letovanje še v teku, bo znesek prispevka staršev napisan na prijavnici za letovanje. Otroci, ki jim bo odobreno letovanje, bodo na dom prejeli položnico o doplačilu v času od 04. 07. do 08. 07. 2005.
Otrokom, ki v tem času ne bodo prejeli položnice na dom, letovanje ni odobreno.
RAZPIS ZA VODITELJE IN PEDAGOŠKEGA VODJO NA LETOVANJU 2005
OZ RK Grosuplje organizira desetdnevno letovanje na Debelem rtiču v času od 07. 08. do 17. 08. 2005. Za voditelje otrok in pedagoškega vodjo vabimo k sodelovanju študente pedagoške fakultete, višje zdravstvene šole in ostale, ki so dopolnili 20 let, imajo veselje delati z otroki in obvladajo plavanje. Kandidati naj pošljejo pisne prijave o izpolnjevanju pogojev na naslov: RKS Območno združenje RK Grosuplje, Taborska 6, 1290 Grosuplje.
Prijave sprejemamo do 10. junija 2005.
Izbrane kandidate bomo povabili na razgovor do 24. junija 2005.
Tisti, ki ne bodo izbrani, na razgovor ne bodo vabljeni.
OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPLJE
KULTURNO DRUŠTVO GODBA DOBREPOLJE
vas vabi na
Dan GODBE
v nedeljo, 29. maja 2005, ob 15. uri na Vidmu
V SVEČANI POVORKI IN PROMENADNIH NASTOPIH SODELUJEJO NARODNE
NOŠE IN GODBE IZ:
• KOSTANJEVICE NA KRKI • RIBNICE • STIČNE • GROSUPLJA • KOČEVJA • NOVEGA MESTA • VODIC • MEDVOD • LIBOJ
• DOBREPOLJA
Nastop dobrepoljskega Orkestra mladih DOM
Po nastopih bo veselo druženje z godbeniki in narodnozabavnim ansamblom SVETLIN
Za prazne želodčke in suha grla pa bo poskrbela pivnica Adam Ravbar
Pokrovitelja prireditve: OBČINA DOBREPOLJE & JSKD RS OI IVANČNA GORICA
VABLJENI!
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje
Glavna urednica: Mihaela Steklasa (tel.: 7807 069, GSM: 031 561 081, e-mail: mihaela.steklasa@guest.arnes.si)
Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o.
Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1270 izvodov.