701
Ko imaš vsega zadosti
Jaka Železnikar
Včasih se poiščeva z očmi, rada bi ven, ven iz tega sranja.
Tvoje kavbojke polne lukenj
da prsti lezejo vanje.
Porisane stene, prostor poln
ljudi.
Bend doživlja ekstazo ritmičnega hrupa
ujeti in zdaj spuščeni iz svetlobnega zapisa
trgajo zvočnike
okoli miz.
Glasne sence,
popljuvana tla, parčki se stiskajo
bežijo na ulico.
Sedimo v steklenem vrtincu tišine
še en joint.
Ko imaš vsega zadosti včasih zlezeš za zaveso včasih zlezem za zaveso.
Tiho sem. Ne vem kako naj ti povem da sem v tvojem žepu našel ožgano žlico in iglo.