Politično sborovanje v Maribom. Da aa političaih abodih govorijo poslanci, to ai aič aovega; da govorijo aa ajib gospodje, ki imajo sredaje ali še tadi viaje šole za seboj, tudi to ai aovo. Novo ia razveseljivo pa je, da so ae zadaji čas začeli na abodih vedao bolj pogosto oglasati tadi aaši vrli sloveaski kmetji. Do pred par leti je bil kmet aa govoraiškem odra redka prikazea. Odkar pa je krsčaasko-soeijalaa orgaaizacija spravila v aaše drastveao življeaje aov dah ia aov tok, odkar je ta orgaaizacija poklicala tudi kmeta ia kaietskega mladeaiča v ospredje javaega življeaja, poaaja se aam vedao pogosteje prilika, da kmetje aa aaših sbodih aiso mrtvi poslasalci, ampak da posežejo tadi samostalno v razgovor o razpravljaaih daevaib vprasaajih. Tako se je zgodilo tadi aa občBem zbora nSlov. draNtva" dae 28. t. m. v NarodBem domu v Maribora. Oržavai poslaaec profesor R o b i 6 je govoril o političaem polužaju. Celjski aemškosloveaski gimaazij bi moral biti v Celju, a 1. 1903 je Koerber kupil s tem vprašaajem aemškoljudsko straako za aeko glasovaaje, ia od istega časa je vlada bila tadi za gimaazijsko poslopje izvea Celja. Prodajo so Koerberja olajaali tudi aekateri sloveaski politiki. Hudo prijeaia aa to poslaaec ofroško pisavo nSlov. Naroda" o sloveBskem vseučiliščaem vprašaaja. Dvorai svetaik ia poslaaec dr. P 1 o j govori o razmerja Avstrije do Ogrske ter biča zadržaaje Ogrske, ki ima že zdaj vse pravice, mi pa vse stroake, a še vedao Bi zadovoljaa. 6. dr. P i p a š je mBeaja, da imajo Ogri s svojega stališča celo prav ia da se vrlo bra- aijo. Kdor zobe pokaže, tistega se daadaaes boje. Giede gospodarske ločitve od Ogerske je govoraik za ločitev, ker bi bila kmetom koristBa, a Sloveaci smo kmetaki aarod. Kako je drugim ločitev v korist ali akodo, aaj aam bo deveta briga. Skrbimo za-se! Če se sestavi aovo miaistrstvo, aaj tudi Sloveaci zahtevajo svojega miaistra. Poae8taik Čagraa iz Stadeaic pri Maribora se aajprej zahvali poslaaeem, da so dosegli vsaj toliko, da se jim je obljabila kmetijska šola s sloveaskim ačaim jezikom. Pozivlja poslaace, aaj delajo aa to; da bo kmet gospodar svojih pridelkov, dajim bo oa aarekoval ceae. Kajti vsled aizke ceae pridelkov akapi komaj toliko, da plačaje davke, ae more pa plačevati delavcev, ki postajajo od dae do dae redkeji ia dražji. Naj delajo poslaaci aa to, da se bodo kmetje orgaaizirali ia izobraževali, kajti aamo v samoizobrazbi in staaovski orgaaizaciji je še pnmoč kmetn. Kritiziral je tadi postopaaje vlade, ki je dajala ia se daje zadrugam le tedaj podporo, ko ao že astaaovljeae lu so izkažejo krepke. Pozaeje pa zadruge ae potrebajejo tako podpore, kakor pa v začetku. Koliko milijoBov se izmeče podpore obrtaemu staaa, samo kmeta se aoče aič dati. Posebao mlekarskezadrage so jako važae za aase kraje, za to se bi aaj te pridao podpiralo. Vzgled aam aaj bo Češka ia Moravska, kjer je veliko mlekarskih zadrag. V mariboraki okolici je opazil govoraik, da prodajajo velike grajščiae ia posestva svoje m 1 e k b po aovi meri, saaio mali posestaiki ga še vedao prodajajo po stari meri ia trpe s tem skodo, ker dajo raleko veliko eeBeje. — Govoraik aadalje iaterpelira poslaace, zakaj aiso ozaačili svojega stališča pri dcbati o cariaskem tarifa. Od nSlovaaskega klaba" jc govoril aamo poalaaec dr. Stojaa proti avažaaja ametaega meda, kar je velike važaosti, ker se zadaji čas posebao razrija čebeloreja. Odobrava pa postopaaje proti Srbiji. Veadar bi bilo bolj amestao aastopiti proti bogati Nemčiji, kakor pa proti revai Srbiji, ki je povrh še slovaaska bratska dežela. Zaradi odprave zemljiškega davka prosi govoraik poslaace, aaj v tem smisla delajejo in aaj skapao aastopijo v kmetskib zadevah z dragimi kmetskiini atrankauii. Sledajič omeai govoraik sarovo ia oholo postopaaje aemških m aeaičurskih aradflikov aa SpodBJem Štajerskem aasproti kmetom. Mi aismo več v času robote, ko je bila gospoda vsemogoeaa, ampak mi živimo v koastitacijoaalai državi, kjer ima vsak davkoplačevalec, ia to je v prvi vrsti kmet, svoje pravice. Zato ai trdba trepetati pred teaii gospodi, ki živijo od Dašega deaarja, ampak resBO ia aljadBO aaj zabteva vsakdo, kar želi, ib če se ma ae da ali se ž ajim surovo postopa, aaj takoj aazaaai tak slačaj poslaacem, katere ob prosi, da bi v takib slačajih zabtevali od vlade, da aaači dotičaika, da sloveaski kmet ai rob, ampak prost ia spoštovaaja vredea državljaa. Ko se je poleglo splošao odobravaaje, dvigae se ailadeaič Graadošek iz Spodaje Kaagote ia govori: Dragi rojaki, vrli siaovi sloveaskega aaroda ! Slavaa gcispoda! Bodite aii v imeau severaega dela mariborske okolice iskreao pozdravljeai! V prelepem števila smo se danes zbrali, da se pogovorimo o tem, kar smo storili, kar bodemo ia tadi moramo storiti, da rešimo to, kar se rešiti da. Dragi rojaki, ako pogledamo aa deeai ia levi breg deroče Drave, pae vidimo p->vsod Bevedaost našega ljudHtva, katern aaši aarodai aasprotaiki porabljajo za svoje čedue nameae. Nepotrebae aem.šks šole v inariborski oknlici kakor v Poberža, v Studcnicnh pri Mariboni, v Rndvaaja, v Pekrab, v Svičini ia Šentilju aad Manborom itd. so «ame mučilaioe slovenskih otrok. katere aara pripravljajo najhajae aasprotaike, ki delajo z vsemi močiui proti lastnim svojirn bratorn- ia lastni krvi. T.iko so torej stegaili aaši aarodni Basprotniki svoje grabežljive kremplje po teh šolab, kajti dobro so vcdeli, kogar je šola, tega jc tudi bodočnost. Nadaije 8em opazil aaše aarodae aasnrotaike, da so se začeli v raariborski okolici zelo zaflimati tadi za s v o j gospodarski napredek. Ustaaovili so si v Radvaaja pri Maribora trsaico ia drevesaico, aadalje mlekarsko zadrogo v Hoeah iu v Mariboru, aadalje zadrugo za viao ia za sadje, v bližuji prihodaosti bodo celo usfaaovili zadrugo za seDO, aamreč v Peaaici. Zdaj pa se vprašarao, zakaj pa mi Sloveaci Be aaprodujemo kakor aaši aarodai aasprotaiki ? Ako o tem resao preiaišljamo, vidimo, da je aaše Sloveasko draštvo jako aedelavBO ter vsled te aedelavaosti žalibog zelo aazadajemo. Sad aaše aedelavBosti smo videli že laasko leto ob času deželaozborskih volitev, ker se je društvo prepozao začelo brigati za Bje, ia ta maadat smo aazadaje izgabili vsled lastae krivde ia počasaosti Slov. draštva. Kakor pred volitvami, tako bi tudi ob časa obstrakcije aioralo sklicati Slov. društvo shode po vseh farab ia vaseh, da bi aaše ljudstvo vedelo, zakaj saio obstrairali ia kateri straaki se ma je treba priklopiti. Ali volitve bodemo iaieli zopet prej ali slej, za te je sedaj treba začeti delati, ako hočemo zmagati. Da hočejo ta maadat imeti aaši ljabezajivi naspotaiki, je znaao. Saj je rekel edea naših nasprotaikov eakrat g. poslaacu Robiča, da bi se rad doživel eas, ko bo padel ta maadat v mariborskem okraju Nemceni v krilo. Zato pa bodo Baši aarodoi Basprotaiki aapeli vae sile, da dobijo ta maadat v roke. Tedaj pa je dolžaost Sloveaskega druatva, v pravem časa sklicati shode po vseh krajib ter podučevati aase ijadstvo. da bo vedeio. zakaj se gre. NadaJje še omenim, da se voli v odbor političaega društva štiri do pet kmetov, da ae bodo v odbora sedeli sami meščanski gospodje, ampak tadi ljadje, ki pozaajo aaše razmere, aase ljadstvo iz lastae skašaje ia ki bodo tadi resao voljai prijeti se dela. Kdor pa v javaosti resao delati ne sme, ae rnore ali aoče, ae sodi v odbor sloveflakega političaega društva Le izšolajte — aikar se ae bojte — par okoliskih kmetov, ki so dobri gospodarji, le izšolajte jih za političao delo, ti bodo aajboljši, aajzanesljivejši boritelji za teptaao ia zapašceae sloveasko ijadstvo v mariborskeia okraju vaarodaera, poaebao pa v go3podarskeia oziru. Iu videli bodete, da budemo veliko ložje delovali med ljad.stvom, ako bodeuio imeli več kmečkih koreajakov. Zatorej, draa-i rojaki, pozidjam vas v imeau matere Slovenije, aa delo tedaj ob eaajsti ari, da reiiruo to, kar se še rešiti da, da aas ae bo obsodii aaš bodoči rod, da smo bili aedelavai, ter vsled aaše aedelavaosti popolaoma propadli. Kajti le v dc!a je rešitev aašega aaroda, le v dela je resitev aašega gospodarskega programa. K teraa aaaa pomagaj Bog ia sreča jaaaška! Navdašeaeaiu govoru je sledilo burno odobravaaje ia maogi so vrlema mladeeiča ia zvestemu pristašu aaše krščaasko-socialae orgaaizacije toplo eeatitali. G. V r a č k o, kapelaa iz Jareaiae, se je pridražil želji predgovoraika, da bi ^SIov. društvo" zares aaj bilo srce vsega političaega gibaaja v mariborskem okraja. Draštveai tajaik dr. V r s t o v š e k poroča o društveaeua delovaaja ter se spomiaja v preteklem draštveaem leta amrlih adov: dr. 6 1 a a č a i k a ia vrlih kmetov V e 1 e bi 1 a v Št. Petra, Polaačiča.v Jareaiai ia Ci m p e r še ka v Št. Ilja. Blagajaik dr. R o s i a a poda poročilo o draštveaem deaaraem staaju. Na to se vrši volitev ia je izvoljea predsedaikom g. kaaoaik dr. Ivaa M1 a k a r. Med slačajaostmi govorijo gg. Rebek, Novak, dr. Pipaš o obrtaem vprašaaja med Sloveaci, g. R e i c h e r pa vpraša, kaj je storilo draštvo glede sloveaskih izveskov, katere je mestaa občiaa prepovedala. Tajaik ma odgovori, da se bo morala vsaka straaka posebej pritožiti. S tem je bil daevai red koačaa ia predsedaik zakljači zborovaaje, katerega se je adeležilo maogo kmetov iz okolice ia tadi lepo število mariborskib Sloveacev. Med zborovalci je bil tadi dr. Josip V o š a j a k , kojega aavzočaost so zborovalci iskreao pozdravljali.