Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul. 1. Telefon 38-55. Cek. račun:	Ljubljana
Itev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih In po praznikih.
GLAS NARODA
Naročnina na mesec je 12 Din. Za tujino 20 Din, Uredništvo:	Ljubljana,
Nebotičnik, Gajeva uli« oa št 1. Telefon 38-53, Rokopisov ne vračam*
Št. 122.
Ljubljana, sobota 30. maja I936
Leto El.
čigava je bodočnost — Nad 20 vlomov — Morilčeva tajna — Pri naših drvarjih — Nesrečno „zaobročenu konzument — Angleški športniki so v Zagrebu trepetali pred Indijanci — Nočni dvoboj
Sumljiv demanti o tajnem sporazumu
Rim, 29. maja. i. Odločilni krogi pravijo, da je popolnoma izmišljena vest, da je italijanska vlada zahtevala od nemške vlade brezpogojno priznanje italijanske suverenosti nad Abesinijo. Italijanska vlada ni naredila v Berlinu nikakega takšnega ali sličnega koraka.
Z Nemčijo tudi ni bil sklenjen nikak tajen sporazum. Ta vest se energično demantira.
Rim, 29. maja. i. Ob priliki sestanka med Mussolinijem in nemškim poslanikom v Rimu von Hasselom ni prišlo do nikakih posebnih razgovorov. Tudi ni bilo besede o kakšnem tajnem uradnem sporazumu, ki naj bi se sklenil med Italijo in Nemčijo.
Pariz, 29. maja. Demanti Italije, da ni sklenila Italija z Nemčijo kakega tajnega sporazuma, je vzbudil v političnih krogih pravcato senzacijo. Odločilni krogi so prepričani, da gre za nov Mussolinijev manever.
Italija bi se rada sporazumela s Francijo in z Anglijo na ta način, da ne bi imela s tem škode. Sporazum Italije z Nemčijo bi gotovo bil velika ovira za sporazum z Anglijo in Francijo. Zato se je Italija požurila z demantijem glede tajnega sporazuma z Nemčijo, ki ga pa bo sklenila, če ji sporazum s Francijo in Anglijo ne bo uspel, m ker ve, da se Italija in Anglija najbolj bojita sporazuma
Boljša skleda zelja, kjer je ljubezen, nego pitan vol, kjer je sovraštvo.
_________Svetopisemski pregovor.
Dnevna pratika
Sobota, 80. maja 1936. Katoličani: Ferdinand. Pravoslavni: 17. maja 1936. Andronik.
Dežurne lekarne v Ljubljani Sobota: Dr. Piccoli, Tyrševa cesta; Mr. Hočevar, Celovška cesta; Mr. Gar-tus, Moste — Zaloška cesta,
Vreme
— Dunajska vremenska napoved:
Pretežno jasno vreme, toplejše, nagnjenje k krajevnim nevihtam.
Gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri Sobota 30. maja; Tiran. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol.
Nedelja 31. maja: ob uri: Gozd. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol.
OPER—
Začetek ob 20. uri Sobota 30: maja: Mala Floramye. Izven. Globoko znižane cene od 24 Din navzdol.
Nedelja 81. maja: ob 15: uri: Apro-pos, kaj dela Andola? Izven. Globoko znižane cene od 24 Din navzdol.
Ob 20 uri: Seviljski brivec. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol.
Kino
Sloga: Diamantna ogrlica.
Matica: Harold Lloyd kot mlekar. Union: Regina, šiška: Vse za denar.
Ideal: Naš vsakdanji kruh.
Kino Narodni dom Kranj: sobota,
nedelja in ponedeljek. — Življenje teče dalje.
Borza
Ljubljana, 29. maja Današnja povprečna vrednost tujega denarja
Dinarjev
1 hol. goldinar	29.80
1 nemška marka	17.63
1 bel ga	7.46
1 šv. frank	14.30
1 angl. funt	219.07
1 am. dolar	44.00
1 fr. frank	2.91
1 Kč.	1.83
V privatnem kliringu 1 avstr, šiling	9.19
1 nemška marka	13.50
1 angl. funt	250.00
4 usmrčeni
Newyork, 29. maja. y. Včeraj to v znani jetnišnici Singslngu po 16 letih prvif usmrtili na električnem stolu kar 4 osebe. Te 4 osebe so izvršile razbojstvo, ko s« leta 1934. vc*Tle opoldne v neko kavarno v Krooklvnu ter oplenile vse goste.
Nevtralna Finska
Riga, 29. maja. r. Finski zunanji 'ritnlsiter, ki je na obisku v Revalu, A' izjavil novinarjem, da vodi Fin-a strogo nevtralno zunanjo poli-iko in se ne bo odmaknila s te potu
Dr. KroSta o položaja
Praga, 29. maja. Včeraj je poročal zunanji minister dr. Krofta na odboru za zunanjo politiko. Izjavil je med drugim, da je mednarodni položaj rešen. CSR je pripravljena podpisati pakt z Nemčijo o nenapadanju. Dotaknil se je tudi sestanka Male Antante in ugotovil, da bo MA odločno vztrajala na stališču za neodvisnost Avstrije in se odločno branila proti revizionistom in težnjam za restavracijo Habsburžanov.
Mala antanta želi gospodarsko sodelovanje podonavskih držav in Nem-Cije. Glede drugih držav jo dr. Krofta podčrtal prijateljstvo s Francijo in je demantiral vesti o prihodu nel-'b sovjetskih lig v CSR.
Japonci
grozijo
Tokio, 29. maja. o. Zunanje mb nistrstvo in ministrstvo mornarice sta sklonila, da bosta obvestila Anglijo, da bo Japonska povečala tonažo svojih rušilcev in podmornic, če Anglija še nadalje ob« drži v aktivnosti 40.000 ton rušilcev več kot je t0 določeno v londonskem pomorskem sporazu-
mTukajšnji list Dži — Oži dozna, va da bo Niponska v tem primeru'zgradila 10.000 ton novih ru» Šilcev in 16.000 ton podmornic. Pred pričetkom gradnje teh novih brodo v bo Niponska stopila še v pregovore z USA, da ji nihče ne 'bo mogel očitati direktne kršitve sporazumov.
Japonska in tihotapci na Kitajskem
Tokio, 29. maja. o. Britanski ambasador v Tokiu je obiskal zunanjega ministra. Pri tej priliki se je dotaknil tudi vprašanja glede tihotapstva v severni Kitajski. Zunanji minister je odgovoril, da Japonska nima s tem nikake zveze in da ni v to vmešana. Japonska pravzaprav glede tega sploh ne more intervenirati, ker spada ta stvar pod avtonomno vlado vzhodnega Hopoja in naj zato ona ukrene vse potrebno, da se prepreči tihotapstvo.
Milijoni
za angleške vojne ladje
London, 29. maja. n. Včeraj zvečer so v doljnem domu glasovali za dopolnilni kredit za vojno mornarico v znesku 10.3 milijonov funtov štor-lingav. Od 247 poslancev je glasovalo za kredit 162, ostali pa proti.
Drugi demanti
Rim, 29. maja. r. Uradni krogi demaintirajo vesti, po katerih je italijanska vlada odločila, da se uvede žito med monopole. Razne vesti o nekem razpisu za novo posojilo, da bi se s tem mogli pokriti »abesinski izdatki,« so rav* no tako neresnične.
Drugo glasovanje o Irskem senatu
Dublin, 29. maija. b. Parlament svobodne irske države je sprejel predlog de Vaiere, s katerim naj se ukine senat. To je bito že drugo glasovane za definitivno rešitev usode senata. Predlog de Valero je bil sprejet s 74 : 52 gla--om. Šepat je s tem ukinjen.
Ozemlje krvavih nemirov ________v Palestini.
Krvavi
zaključek
Jeruzalem, 29. maja. Potrjujejo se vesti, da je napetost v Jeruzalemu in v drugih krajih Palestine popustila. Po nekih vesteh gre pa samo za mir pred novih viharjem, kajti Arabci se bodo borili do skrajnosti za svoje zahteve.
Bilanca dosedanjih nemirov je zelo krvava. Od 29. aprila, ko so izbruhnili prvi nemiri, do 29. maja sta bila ubita dva angleška vojaka, ranjenih jih je bilo lažje in težje 17. Policijskih agentov je bilo ranjenih 7. Smrtnih žrtev je zahteval upor Arabcev 47. Od. teh je 25 Židov, 21 Arabcev in neki Dunajčan. Ranjenih je bilo 332 oseb, med katerimi se nekateri še bore s smrtjoa. Aretirali so 97ft Arabcev in 275 Židov.
Kljub navideznemu pomirjen ju je angleško vojaštvo in policija še ved-no pripravljeno na vse.
Za vsakogar!
Od 30. maja do 8. junija potovanje v Ljubljano na
XVI.
LJUBLJANSKI
VELESEJEM.
Polovična voznina na železnici, parobrodih, avijonih. Železniška izkaznica se dobi na odhodnih postajah po Din 2.—. Razstava industrije in obrti. Gostinska razstava (hoteli, restavracije, gostilne). »Sodobna gospodinja« — Modna revija. Pohištvo, Avtomobili. Male živali. Razstavni prostor zavzema 40.000 m«
Opozorilo vsem p. n. naročnikom I
Današnji številki smo priložili položnice ter prosimo vse cenj. naročnike, ki prejemajo list po pošti, da se položnic gotovo poslužijo.
One cenj. naročnike, ki so s plačevanjem naročnine v zamudi vljudno opozarjamo, da poravnajo naročnino takoj, da si s tem zagotovijo redno nadaljno prejemanje lista.
Oni cenj. naročniki, ki imajo naročnino že poravnano, pa naj položnic ne zavržejo, ampak naj jo izroče svojemu znancu, ki morda tudi želi prejema ii naš list.
Pomnite, da je naš dnevnik porojen iz potreb malega človeka, da zastopa in se bori edino-le za njegove težnje in želje, da Je nestrankarski In neodvisen ter da od visi njega obstoj edino od rednega plačevanj* malenkostne naročnine Din 12.—.
UPRAVA.
Drzne zahteve
fašista Degrellea
ob obisku pri belgijskem kralju
Bruselj, 29. maja-
Vodja reiksdstov, mladi Leon De-grelle, je bil včeraj v avdijenci pri kralju Leopoldu, kateremu je poročal o svojem programu in o idealih svoje nove stranke >Rex«. Po avdijenci je dal novinarjem sledečo izjavo:
Drzne reforme
Pokret rexistov obkroža predvsem moralne institucije — solidarnost in obnovo družinskih vrlin ter vračanje k poljedelskemu delu. »Rex« hoče izvesti mnoge reforme, ki so zelo drzne- Predvsem pride na vrsto moralna in socialna obnova države, nato pa reforme na ekonomsko - političnem in v ekonomsko in socialno oblastem Pogledu. V tem pogledu bo »Rex« nepopustljiv. Ostro bomo nastopali proti raznim starim sistemom strankarstva, proti kompromisu in proti političnim in finančnim sporom, ki so dovedli Belgijo na rob propada.
Za korporativni parlament brez senata
Rex je anti parlament aren- Tu bomo predvsem želeli zmanjšati število poslancev, dalje omejiti oblast parlamenta in ukiniti hočemo senat ter na njegovo mesto postaviti korporativni parlament.
»Rex« bo predložil tudi izpre-membo državnega sveta. V katoliškem pogledu bomo delali na tem, da se katoliška akcija popolnoma loči od politične akcije. Ukiniti treba stranke,, ki se naj potem podajo po eno in skupno narodno enoto »Rexa«.
Prijateljstvo z Italijo
Če ne bi mogli sodelovati vsi v eni stranki »Rex« in bi še ostale druge stranke, ne odklanjamo so. delovanja z njimi. Če se naši Protivnike ne boje, potem naj nam prepuste ministrstvo pravde, ki ga bomo prevzeli z namerom, rešiti državo raznim političnih in finančnih ponarejalcev. »Rex« pridaje DN važno ulogo, toda ga treba razčistiti, ker so dosedaj vladali v njem le egoistične oblast; nekaterih narodov. Rex želi prijateljstva tudi z Italijo, ker nekateri ne bodo nikdar pozabili, kaj je Italija nekdaj storila za obrambo Belgije.
Proti sankcijam — Aretacija konipcijonistov
More se trditi, da bo Degrelle pritisnil v skupščini, da Belgija stopi na stran onih držav* ki so proti sankcijam in da se v Ženevi 16. junija izreče proti sankcijam. Kralju in vladi je Degrelle ponudil sodelovanje, če dobi dovoljenje za aretacijo vseh finančnih korupcio. nistov v državi.
Svetovni artisti.
Vratolomne atrakcije.
Dresura živali.
Salve smeha.
3 Taylor, 4 Margilles, Fama, 4 Wei-mann, 4 Soundy’s, 2 Barrisons, itd.
Od 30. maja do 8. junija. Pred paviljonom K.
Potres je razdejal mesto
Buenos Aires, 29.majaab. Včeraj je močen potres uničil mesto Las Caras v pokrajini San Louis. Prebivalci so se večinoma rešili z begom, vendar je nekaj smrtnih žrtev ter težje ranjenih.
Komentarji pariških listov
Pariz, 29. maja. »Petit Pari-sien« komentira sestanek poljskega in jugoslovanskega zunanjega ministra v Beogradu in pravi, da ni govora o kakem pritisku, ki bi ga mogel Josip Beck izvajati na jugoslovanske zastopnike v intero-
vije z zunanjimi politiki. Ne smemo pa Pričakovati, da bo dosegel Josip Beck s svojim obiskom kakšne posebne stvarne rezultate. V sličnem smislu komentira Beckov obisk tudi list »L'Oeuvre«.
Glas je ljudski glas
Dve sodbi
Ljubljana, 29. maja.
V procesu proti dr. Gvidu Debelaku radi nesreče, o kateri smo pred časom obširno poročali, je trajala razprava včeraj nepretrgoma od 9. do 16. in je bila opoldne prekinjena samo za četrt nre, ko je bila razglašena sodba proti obtožencem Vzajemne pomoči. V teku procesa proti dr. Debeljaku je bilo zaslišanih 22 prič, ki so skoraj vso brez izjeme precej neugodno in tudi obrnmenjnvalno izpovedalo
JUTRI PREMIERA najnovejšega in najnapctejšega
kriminalnega in pustolovnega Ufinega velefilma
Smaragdna ogrlica
VIKTOR DE KOVVA, JAKOB TIEDTKE, JESSIE VIHROG Prekrasna morska vožnja na luksuznem parobrodu od Carigrada
do Marseilla.
PREMIERA V SOBOTO!
Tel. 2730 — KINO SLOGA
čati pa bo moral tudi stroške procesa in bolnici 2880 Din, Alojziju Zajcu pa 16.351 Din za bolečine, stroške in škodo. Obtoženčev zagovornik dr. Voršič jo prijavil priziv.
*
Včeraj je bila zaključena tudi razprava proti šoferju Frideriku Berg-holdu, ki je bila nedavno zaradi zaslišanja novih prič prekinjena. Šofer je bil obtožen, da jo zaradi neprevidno vožnje povzročil smrt carinskega inšpektorja Boleta na vožnji Iz Ljubljano proti Planini. Sodišče se je prepričalo, da je kriv nesreče in ga j« obsodilo na. tri mesece zapora. Plačati mora tudi vdovi 4.220 Din za pogrebno stroške in sodišču 1000 Din z» povprečnino.
Dnevna kronika
cammammmmmmmmaammm
— Umrli so: v Ljubljani g. Emil Medved, mestni uradnik; v Zdenski vasi v Dobrepoljah pa g. Jakob Prelesnik, bivši župan in posestnik. N. v m. p. Preostalim naše sožalje!
— Na zagrebški univerzi je napravil profesorski izpit za srednje šole kmetijske stroke g. ing. Mirko Peternel, kmetijski referent v Konjicah, doma iz Velikih Lašč. Čestitamo.
— Promovirali so na ljubljanski univerzi za doktorje prava gg. Dular Marijan, Wildman Kamilo, oba iz Ljub Ijane, ter Kraigher Vita iz Slov. goric, Čestitamo.
— Napredovanje. Za arhivarja VII. pol. skup. pri banski upravi v Novem Sadu je imenovan g. Franv Golob, banovinski ekonom VIII. skupine. Izpit za čin aktivnega ing. majorja teh. stroke mornarice so napravili ing. kapetan I. raz. Vekoslav Trputec, Josep Šretner in ing. Ivan Rojnik, za čin aktivnega strojnega majorja strojni kapetan I. raz. Ivan Hrabovski.
— Osebne vesti. Za višjega svetnika v V1I/1 je postavljen v oddelku za graditev naših železnic g. Anton Kralj, višji svetnik iste skupine v pokoju.
— Otvoritvi XVI. Ljubljanskega velesejma, ki bo 30. maja ob 10. uri dopoldne bo prisostvovalo mnogo odličnih osebnosti. Med drugimi bo gospod ban dr. Marko Natlačen zastopal ministra notranjih zadev, dr. Korošca in ministra za trgovino in industrijo dr. Vrbaniča. Gospod polkovnik Mihajlo Batič bo zastopal ministra voj ske in mornarice armijskega generala Mariča. Gospod dr. Mayer. načelnik banske uprave bo zastopal ministra za socialno politiko In narodno zdravje Cvetkoviča, Kraljevina Grčija bo zastopana po svojem poslaniku na našem dvoru ministru Sakellaropulosu. Republika Češkoslovaška pa po svojem poslaniku na našem dvoru, ministru dr. Girsi. Solunski velesejem, ki jo na letošnjem spomladanskem velesejmu organiziral grško državno razstavo. bo zastopal grški minister n. r. gospod Caleuras.
— Odobrena je četrtlnska vožnja
po naših železnicah davčnim uradnikom, ki se bodo udeležili skupščine »Združenja davčnih uradnikov Kraljevine Jugoslavije«, ki bo v Sarajevu 31. V. n 1. VI. 1936. Popust velja od 28. V. do 5. VI. Nadalje je dovoljeno 50% znižanje vozne cene po naših železnicah članom Jugoslov. Zimsko-skortne Zveze iz vse Jugoslavije, ki se bodo udeležili svoje skupščine v Ljubljani 7. junija 1396. Povlastica velja od 4. do 10. VI. 1936. Članom Združenja jugoslov. poljedelcev v Beo gradu, ki se bodo udeležili svojega kongresa v Novem Sadu 7. in 8. junija jo dovoljena polovična vožnja po naših železnicah. Popust od 5. do 12. VI. 1936.
— Jugoslovansko - češkoslovaška liga v Ljubljani opozarja svo:c člane in prijatelje na predavanje g. Sl. Vrane, ravnatelja meščanske šole v Zlimi, znanega pedagoga, ki bo predaval pod oikriiijcrn Jugosloven kega učiteljskega udruženja — sekcija za dravsko banovino — in podpisane lige v soboto, dne 30 maia ob yt na 12 dopoldne v šoli na Grabnu o temu": »Vzgojno delo v Zimskih vzornih šolah v sliki in besedi«. Predavanje bo spremljal poseben film. Vstop je prost- Pozivamo, da se tega predavanja naša javnost udeleži v največiem številu.
— S. K. Avstrija v Kranju. Na binkošti n o nedeljo gostuje v Kranju odlično moštvo Avstrije iz Celovca. Avstrija je prvak Koroške in njih
igro smo imeli priliko videti že v Ljubljani proti Iliriji. S. K. Korotan bo nastopil proti odličnemu nasprotniku v kompletni postavi. Upamo, tla se bo Korotan častno odtrezal.
za zdravnika, zlasti pa tramvajski uslužbenci, ki so bili priča usodne nesreče blizu remize. Dr. Debelak jo bil obsojen zaradi obeh nesreč, ki jih jo zakrivil, na šest mesecev in 15 dni zapora, na 500 Din povprečnine, pla-
O tvori tv ena predstava
v soboto 80. V. ob 9. uri zvečeri LJUBLJANSKI VELESEJEM , nudi svojim obiskovalcem ogled j
VARIETE
PREDSTAV — zastonj.
2 predstavi dnevno: pol 6 In 9. zvečer.
Tošev podkupljen od „Feniksa**
Sofijn, 29. maja. Nekateri listi s° priobčili faksimile pisma avstrijskega Feniksa, ki dokazuje, da Je bivši predsednik bolgarske vlade Tošev dobival od dunajskega Feniksa velik0 vsote za usluge, ki jih je storil avstrijskemu Feniksu kot .predsednik bolgarske zavarovalnice »Vitoi*.
Gorenjska kmetska mladina vabi
V Voglje
na kmetski praznik
I tava ljudstvo v duševni temi in občutju manjvrednosti, ali da je ljudstvo duševno svobodno, čvrsto, prosvetljeno, ponosno in demokratično sproščeno in vzgojeno. Mladi kmetski rod so je odločil za poslednje, in sicer dosledno, vztrajno, požrtvovalno in brezkompromisno. In z mladim kmetskim rodom vred se je za to odločila tudi naša vas in podeželje. Kmetski mladini v gorenjskem kotu gre ta to odločitev posebno priznanje, kajti ta nova, sveža, zdrava in mlada luč, ki je zasvetila tudi na Gornjskem, je trdna in silna, kar bo potrdil bret dvoma tudi kmetsko mladinski tabor v Vogljah.
Nad 20 vlomov pojasnjenih
Vestni orožniki so izsledili gnezdo vlomilske tolpe
Anglež In purgarji
Angleški športniki so v Zagrebu trepetati pred Indifanci, zagrebškimi purgarji
večjih v k* no v. Zadnji večji vlom je bil pri posestniku O. v Studenicah pri Poljčanah- Nepridipravi so ei nabavili pri vseh teh vlomih celo skladišče perila, obleke, čevljev, posteljnega perila, gospodarskega orodja, srebrnine itd. in gre vrednost nakradenega blaga v tisočake. Vestnim orožnikom, ločkim in polj-čandicjm, ki niso mirovali prej, da so tolpo izsledili, se je zahvaliti, d« se bo ljudstvo v Dravinjski dolini pred rokovnjači oddahnilo. Včeraj je bila namreč vsa šestorica, ki je krivdo na podlagi dokazov priznala, odpeljana v zapore konjiškega sodišča.
Voglje, 29. maja.
Na Binkoštni ponedeljek priredi deset združenih Društev kmetskih fantov in deklet kmetsko-mladinski tabor združen s tekmo koscev za naslov gorenjskega prvaka-kosca. Za kraj prireditve so si društva izbrala Voglje, kjer deluje agilno društvo, ki je tudi prevzelo podrobno organizacijo tekme. Vsako društvo sodeluje na tekmi z dvema koscema.
V znamenju družabne In kulturne skupnosti vasi
Z Binkoštnim ponedeljkom otvarja kmetsko-mladinska organizacija svojo letno sezono kulturnega in prosvetnega dela Po izredno bogati in plodonosni jesensko-zimski kulturni dobi je moči pričakovati, da se bo kmetska mladina tudi v tej dobi vrgla z vso vnemo na delo in bo širom Slovenije priredila številne prireditve, ki so po svoji vsebini in duhu postale nepogrešljivi prazniki slovenske vasi. S svojim kulturnim delom v obliki tekmovanj v kmetskem delu kmetska mladina ne izkazuje le spoštovanja do kmetskega dela in naglaša veljavnosti tega dela. marveč se tudi vzgaja v duhu skupnosti, složnosti In vzajemnosti. Mladi podeželski kulturni delavci so si ob svojih prireditvah postavili cilj: družabna in kulturna enotnost in skupnost vasi.
Kmetsko delo — temelj vseh dobrin
Ob pričetku letošnje sezone je treba povdariti. da je naša vas ta klic svoje mladine pravilno razunrela in vprav zato z velikim zadovoljstvom in nedeljenim primanjem spremlja kulturno delo mladine in se ga tudi s svojo pričujočnostjo udeležuje. Odtod veljaj torej zaključek, da so te prireditve prazniki naše vasi in podeželja. Visoka moralna stopnja letnih Prireditev kmetske mladine se v zadostni meri očituje že v samem dejstvu, da tako v duhu skupnosti zbrana vas Izpoveduje pred vsem svetom veljavnost in pomembnost trdega in napornega kmetskega dela. ki ima po svoji vsebini splošen socialni značaj, saj je vnrav kmetsko delo tista neiz-Črnna sila, ki ustvarja nepogrešljive dobrine za. vse človeštvo. Ta povda-Tek je tako splošen in vseobči. da nnjno velja za vso vas kot skupnost, ne oziraje se kakršnekoli namrske razločke. Ta novdarek pa tudi nujno •ie more veljati le za vas in podeželje ler kmetski stan. marveč za vso narodno skupnost, ki sloni na temelju kmetstva, odkoder izhaja vse in se oblikuje v naše materijalno, moralno ,n kulturno narodno bosmstve knf snlošnn lastnino vsega naroda.
Kmetstvo - naša zibelka In večno-žlvi vir
^ svojim prazniki vasi kliče zato kmetska mladina ves narod k sode-0vanju in skupnosti ter s ponosom in samozavestjo naglaša, da je prav kmetstvo vir in zibelka vsega našega bogastva. Vsakogar dolžnost je zato-rej, da ta večno-živi in mladi vir spoštuje, ceni, je nanj ponosen in ga v vsem svojem bitju in nehanju nikoli 116 zataji, ker bi si s tem le dobesedno izpodrozal korenike, iz katerih je
zrasel bodisi v šolanca, uradaika, delavca, trgovca, industrijca itd. Taki prazniki naše vasi hodijo zatorej vsakomur v poziv in obenem nujno spoznanje, da mora biti naše narodno izživljanje naslonjeno na vir vsega: na kmetstvo, kajti »vas je vas, in brez nje ni ničesar*:!
Brez dela ni jela
Ob svojih vaških praznikih pa mladina izpoveduje in povdarja preprost ljudski rek — kdor ne dela, naj tudi ne je, in, brez. dela ni jela. V tem preprostem ljudskem reku je skrita vsa modrost takozvane socialne pravičnosti. ki je danes bolj ali manj pastorka, ki so jo mogotci pognali v kot, da lahko brezobzirno služijo svojim sebičnim namenom in jim za splošno ljudsko obubožavnnje ni mar. Načelo poštenega in nesebičnega dela naj preide v meso in kri vsega človeštva in naj postane edino merilo za upravičenost in uživanje dobrin. Pa bodi to na kateremkoli mestu, položaju in obliki družabnega udejstvovanja. vsi brez razlike smo dolžni delati in sprejemati za svoje delo pošteno in zasluženo plačilo že na tem svetu, ki nam je bil ustvarjen za domovanje v duhu svobode, bratstva in enakosti.
Enkrat za vselej: kmečko delo ni hlapčevsko delo
Ta visoka moralna in vzgojna kvaliteta vaških praznikov, ki jih prireja organizirana kmetska mladina, je daleč nad vsakršnim namigavanjem in grožnjo, da so tekmovanja v kmetskem delu opravljanje hlanfevskega dela. M'adi kmetski rod vprav a tem povdarH. da kmetsko delo snioh nima nihče pravice nazivati hlapčevsko delo. najmanj pa če se to delo v idejni in simbolični obliki opravlja ob nedeljah, Ali je mar bolj pametno in koristno za doraščsloči rod. da vse nedelje presedi v zakajenih gostilnah, namesto da hi se vzgajal v spoštovanju dela in v zavesti, prhoriti tudi kmetskemu delu vse pravice, ki mu zlasti zavolio n'pgove nomembnosti v človeški družbi no vsej pravici pripadajo? Kdorkoli imenuia. pa bilo v netek ali svetek. kmetsko delo za hlapčevsko delo. ta nuino vzbuja v kmetskem človeku mržnio in zaničevanje kmetskega d°la in vnrav oo tem vzgaja kmetskega človeka tako. da se ta č'ovpk v človeški družbi smatra zars-ti svoiega dela. za mani-vro<1noirs. OtzČntek mnpjvreilnosH in inferijornosH na hoče ml^di rod za vsako oonn iztrgati iz duše ko-etske-va ihidstva F tem srednjeveškim in fevdalnim ostankom in ded'čino ie trPhs v dobi spln’ne dpmo’-rztrzac:j" zz vsako ceno obračunati zn vK"’ei P-iti šele takrat se bomo 1nhkn tudi Stovrnei s ponosom postavili da smo doživeli kot celota svnip duhovno os-’obojeuip š se dotlej oa bomo tavali v občutju manlvredposti m-jb-nos*i in bomo nred vsakim tujcem nadali na kn'ena i" mu vdano in Marčevsko s'užiH. Kdor torei hoče s svojim narodom in HmUtvom vred doživeti duhovno osvohojenje in v kali zatreti naše usodno ohčutie manjvrednosti in maihnosti. ta kmetskega dela ne v taki ali drugačni obliki ne ho imenoval hlapčevsko delo, temveč ho to delo ob vsaki prilož-
nosti spoštoval, cenil in mu kot član narodne skupnosti po vseh svojih močeh skušal nesebično priboriti veljavo in ugled.
Kmetska mladina se ie prav odločila
Mladi kmetski rod je s svojim letnimi kulturnimi prireditvami na pravi poti. Kdor vidi v teh prireditvah le golo tekmovanje, ta pač ne gleda globoko. Ne gie toliko za tekmovanje kot tako. gre za duhovne vrednote teh prireditev, ki so visoko moralne in vzgojne in nujno potrebne za našo duhovno osvoboditev in preroje-nje. Gre za to, ali je potrebnejše, da
Poljčane, 29. maja. |
Te dni so prišli orožniki iz Loč in Poljčan na sled večji vlomilski tolpi, ki je imela svoje gnezdo v Cerju nad Poljčanami pri dobrem posestniku Habjanu. So to posestnik Habjan Jože, njegovi hčerki 'Anglela in Marija, (ti so vlomilsko blago sprejemali, ga skrivali in razpečevali v denar), dalje sinove Franc in Jože ter glavni vodja rokovnjaške bande Vengust Jože, ki je varnostnim organom v vlomilski in tatinski stroki že znana osebnost.
Vsi ti ljudje so v zadnjem času zagrešili v rejonih Loče, Poljčane in Rogaška Slatina nad 20 manjših in
Ljubljana, 29. maja.
Se izza časov pariške mirovne konference po svetovni vojni krožijo anekdote o marsikateran diplomatu glede njegovega obupnega znanja, oziroma neznanja z^mlje-pu«ja. Kdor bi mislil, da »o te anekdote samo poredna izmišljotina, se bo prepričal o nasprotju, če čita angleška poročila o gostovanju angleških športnih klubov v raznih Slovanskih dr/evah.
Angleški športniki so v Pragi pozdravili češke tekmece a temi-le besedami: »Živela republika Jugoslavija s predsednikom dr. Benešcm na čelu!«
Se imenitnejša je modrost, ki si jo je ob gostovanju v Zagrebu privoščil nogometni klub »Liverpool«. Moštvo tega angleškega kluba Je sicer odigralo tehnično krasno in popolno igro, o narodnostnih in zemljepisnih razmerah pa je tudii pokazalo popolno, rekli bi — vprav dovršeno neznanje- Domov na Angleško so namreč poš'l'ali taka poročila, da je potem izš"' v listu »Liverpool Hereld« član kjer je med drugim natisnjen tudi tale odstavek:
»V Zagrebu smo odigrali tekmo pred 10.000 domačini in smo igro izgubili v razmerju 5:1. Igra je bila življenjsko nevarna in se je posebno obnesel rod domačinov, imenovan »Bourghers«, ki mu je pripadel tudi sodnik. Sodnik je zagrizenec, kakor vsi drugi člani tega rodlu. Izmed naših igralcev ni nihče prišel ob življenje. Jutri potujemo dalje.«
Vsakdo ve, da pomeni izraz »purgar« vsakdanji, nekoliko zafrkljivi naziv za meščana. To besedo »mo ei Hrvatje in tudi Slovenci prikrojili po nemškem izrazu Burger. Ker »o Angleži v Zagrebu igrati proti »Gradjanskemu«, ki je po svojem imenu seveda meščanski klub, so slišali z vseh strani večkrat izrez »purgar«, kar jih je talko oplašilo, da »o smatrali te uboge — purgarje za rod neciviliziranih divjakov.
Zdi se, da imajo presneto malo korajže, če jim je že ob vzklikanj« navdušenih zagrebških sportiistov srce tako skočilo v hlače, da so trepetali za svoje življenje. Kaj bi Sele bilo, ako bi šlo za res?
Tat iz navade ne more niti prt poljskem strašilu zatajiti Svojega poklica.
„Glas“ je zanimiv „Glas“ je poceni
V nemirnih časih...
črni oblaki se zbirajo nad Mariborom
Maribor
in— Narodno gledališče. Sobota, 30. maja: Zaprto. — Nedelja, 31. maja ob 20.: Sveti Anton, zaljubljenih patron. — Ponedeljek, 1. junija ob 15.: Miciki je treba moža. Gostovanje Cirknčamov. Ob 20: Ples v Savoyu. Zaključek sezone.
m— Borza dela Išče za takojšnji nastop mlajšo natakarico z znanjem nemščine, vzgojiteljico ter ši'vili'jsko vajenko. Informacije pri Borzi dela v Gregorčičevi ulici.
m — Drava izroča žrtve. V Gorišnici je te dni Drava naplavila truplo Mletnega Karla Kalina, ki je 12. maja, ko se ie igral pri Dravi po nesrečnieim naključju utonil.
m— V Betnavskem gozdu ni varno. Znano je, da se v poletnem času potika po Betnavskem gozdu mnogo potepuhov in drugih nepridipravov, kar je moral spoznati tudi zidar Franc Cafnik. Ko se je vračal proti domu v Razvanje, je iz teme nenadoma planil nanj neki moški s pozivom: »Denar sem!« Cafnik se pa napadalca ni ustrašil, ter je z nožem zamahnil proti njemu. Neznanec je zastokal in zbežal v noč. Caf-niik je naslednji dan napad prijavil policiji,, ki bo temeljito preiskala zloglasni Betnavski gozd.
m— Mariborčani obiščejo Dolenjsko. Mariborski »Putnik« priredi 13. im 14. maja z avtokarom izlet na Dolenjsko v »Dolino gradov«. Odhod iz Maribora 13. junija ob 6. zjutraj izpred hotela »Onel«. Med potjo bodo izletniki obiskali vse znamenite kraje. Vožnja z vso pneskrbo stane samo 250 Din. Vse ostale informacije pri »Putniku« v Mariboru.
m— Tekmovanje za drž. lahkoatletsko prvenstvo moštev bo v Mariboru v soboto, 30. t. m. ob 15. uri in v n e delijo 31. t. m. ob 8. url na stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti. Obenem bo izvedeno tudi prvenstvo Maribora. Za tekmovanje je prijavljenih 132 atletov - Mariborčanov, kar je največie dosedanje število.
m— Ljudje obupuiejo. V Oseku pri Sv. Marjeti ob Pesnici so našli v hlevu obešenega in mrtvega 42 letnega posestnika Krajnca Alojza. Vzrok obupa: beda . . .
m— Kino: Grajski; Anny On-dra v filmu »Mladi grof«. Veljajo že poletne, znižane osne. — Union:	Svetovni velcfiim Charlia
Chaplina »Moderni časi«.
m— Polkovna slava. Mariborski 32. artilerijski polk bo 5. junija proslavil svoi polkovni dan v spomin, ko so leta 1919. polkovne batenje prodrle na Gosposvetsko polic.
m— Vino so kradli. Šentiljski
orožniki so aretirali 40!etnega Franca Janžekoviča, njegovega 201etneiga brata Janeza ter 22let-nega Janka Fmerščn. Imenovani trije so vlomili v klet posestnice 'Jožice Scnčaneve v Jelenči ter ji odpeljali sodček s 184 litri vina. Pr; aretaciji so priznali, da so že pred 14 dnevi vlomili pri isti posestnici in ji takrat odpeljali okoli 100 litrov vinske kapliicc. Orožniki so jih predali okrožnemu sodišču v Mariboru.
m— Na sledu vlomilcem. V zvezi z velikim vlomom v Za-cfružno gospodarsko banko, ki le ?'e vedno predmet govori c. je policija aretirala brezposelnega šo-
ferja Franca Karbenca. Policija je namreč tekom madalnje preiskave prišla do nekaterih zanimivih ugotovitev, ki bodo pripomogle, da bo vlom kmalu pojasnjen. Zaenkrat pa se v interesu preiskave drže te ugotovitve v tajnosti.
m— Prijeta vlomilska tolpa. Te dni so prišli orožniki na sled dobro organizirani vlomilski tolpi, k; je bila že nekaj mesecev velik strah prebivalstva Dravinjske doline. V Studencah, Poljčanah in Špitaliču ter v okolici je bilo izvršenih okoli 20 drznih vlomov. Aretirani so: 211etni dielavec Jože Vengušt, posestniška sinova 21 letni Franc ter 251etni Jože Habjan, sestri Angela in Marija Habjan ter 521etni Jože Habjan. Pri Habjanovih so orožniki našli pravo skladišče nakradenega blaga. Aretirani čakajo zaenkrat nadal-nje usode v zaporih v Slov. Konjicah.
m— Po čem je meso? Mesne cene v Mariboru so trenutno naslednje: volovsko meso I. vrste 8 do 10 Din kilogram, II. vrste 6 do 8 Din, meso bikov, krav in telic 4 do 6 Din, telečje meso I. vrste 8 do 10 Din, II. vrste 5 do 6 Din, svinjsko sveže meso pa po 8 do 12 Din kilogram.
Celje
c— Napad s planjami, založnik Matija, posestnik v Hudinji št. 20. obč. Vitanje, je star že 68 let. Pred dnevi pa so se ga lotili ter ga obdelali s plankami in celo s kladivom Anton, Franc im Marija Jakob, posestniki iz Hudinje. Prizadejali so mu hude poškodbe po glavi in obeh rokah in se mora Založnik sedaj zdraviti v celjski bolnišnici.
c— Savinjčani, kadar pridete v Celje, zahtevajte vedno in povsod tudi »Glas naroda«, ker s tem boste spoznali, kdo je prijatelj lista, čigar redni naročniki ste sami!
c— Slabo obiskan sejem v Laškem. Pretekli četrtek je bil v Laškem živinski in kramarski sejem, ki je bil pa bolj kkivern. Vzrok je najbrže v tem, ker je bil prejšnja leta sejem na torek po Bmkoštih, dočim je bil pa letos prestavljen, česar se ljudje seveda takoj ne privadijo.
c— Strelska družina v Celju ima v nedeljo 31. t. m. ves dan nagradno streljanje, ki se vrši na vojaškem strelišču v Pečovniku.
c— Nov grob. V celjski bolnici je v sredo umrla 521 etn a Marija Virantova, žena železničarja iz Prožinske vasi bbč. Teharje. Naj v miru počiva!
c— Iz maščevanja — po nosu.
Ko je šel 39!ctni Ivan Točaj, zidar v celjski bolnici, z dela zvečer domov v Rožni vrh, ga je med potjo napadel neki hlapec, u službe n pri Otokarju Farncu, po" sestniku na Rožnem vrhu, in ga z debelo polico udaril po nosu in mu zlomil nosno kost. Udaril ga ie baje iz maščevanja.____________
— Tvoja žena. izgledn zelo štedljiva-
— Pa še knko! Zadnjič bi morala imeti novo obleko, ker je pa še imela poročno obleko, je začela nositi kar poročno obleko.
— Vidiš, to je lepo!
— Se lepše pride- Kmalu je pa poročno obleko spravila zopet nazaj, češ da se še nič ne ve, kaj še vse lahko pride,
Maribor, 30. maja.
Zadnje čase ni našega mesta nobena taka zadevščina vznemirjala in so bili kaki pisanja vredni dogodki prava redkost. Zaman so tavali vestni reporterji po mariborskih ulicah, kavarnah gostilnah, da bi ujeli vsaj nekaj, kar bi bilo vredno zapisati in spraviti v časopisje. Vse je teklo mirno svoja pota brez vsake izpre-membe tako, da so reporterji obupavali.
Tudi jaz sem skušal zaman kaj »slediti«, da bi lahko poročal našem »Glasu«, a sem bil primoran vsled »suše« novic posedati brez dela po kavarnah in gostilnah,
V nedeljo pa sem imel srečo. Kakor po navadi dreman v neki dalmatinski kleti. Sosedna miza je bila polno zasedena od stalnih gostov. Danes so bili nekam razburjeni, a to se mi je zdelo čudno. Ujamem dve besedi: nov župan. Sakra, to pa ni kar od muh! In navidez sem dremal dalje, a v resnici sem vlekel na uho vsako besedo, ki je tam za omizjem bila izgovorjena. Kakega novega župana pa bi radi, sem si mislil, saj smo komaj dobili novega?
»To vendar ne gre, »se je razburjal nekdo« dveh Lojzetov no moremo imeti, a še manj hočemo imeti dva France!jna, pa še oba — rdeča. To ne gre. pa basta. »Vraga, za kake dvojčke pa se gre? Dva — rdeča Fran-celjna? Komunisti! mi je šinilo v glavo. »Ja, in kako to zadevo rešiti? Saj drugega Izhoda ni. kakor da ostane izven prometa, dokler ne dobimo novega župana!.«
»Ti si nori Kaj misliš, da bomo radi tega dobili vsak dan novega župana? Ta je bojda dober, ga ne zamenjajo ...« Pri mizi je zavladal mučen molk... V meni je drhtel vsak živec, slutil sem senzacijo. Komaj sem se zadrževal, da nisem skočil tja in vprašal, za kaj prav za prav gre.
Pa je nekdo prekini) molk. »Hudiča. kaj pa podžupan?« Vraga, to pa mora biti nekaj hudega, sem si mislil, sedaj imajo tudi podžupana v delu! Kaj pa jim je ta naredil?« Zakaj pa ne bi mogel biti podžupan tisti, ki bi dal ime ...?« Pogrelo mo je. Najbrže se snuje kaka nova delniška družba, ki ni prav trdna in polnih mošenj, pa rabi moža, čigar ime nekaj pomeni. Takoj mi je začela rojiti po glavi policija, državno tožilstvo. mislil sem. kje stoji prvi stražnik, kje je najbližji telefon itd.
»Podžupan je za kni takega nesposoben, saj je tud' on Francelj! Raj ti pravim, da dveh Franceljnov ne moremo imeti. Ni druge rešitve: ali ostane izven prometa aii pa moramo dohiti novega župana.« To pa je bilo za. mojo živec že preveč. Stopil k omizju, so priklonil in sc predstavil.
»Vlovil som namreč nekaj besed, pa ničesar ne razumem, pa. Vas prosim za. pojasnila. »Da bi videli, kako so me postrani gledali a eden je bruhnil iz sebe; »Pravite, da ste reporter, pa. ne vidite tega, kar so okrog vas godi in kar ve celo mesto? Ali ne veste, da je Lojze v soboto popoldne naredil prvi izlet? Ali no veste, da je meščanstvo do skrajnosti razburjeno, ker... »Prekinil sem ga: Toda. oprostite mi gospod, prav ničesar mi ni znanega, zato Vas prosim, da mi to razložite, da bom. mogel o tem objekti'm o poročati, da bo občinstvo pravilno stališče lahko zavzelo. Natakar, liter vina! s
In začel je malo bolj mimo:	»Ko
smo pred par leti dobili prvi veliki omnibus za izlete, so ga na čast tedanjemu županu, ki je bil Franc, krstili za — Franclja,, rdečega pa zato, ker je bil avto rdeč. »Rdeči Francelj« se je dobro obnesel in sedanja uprava si je nabavila dva, še večja avtobusa. Eden od teh je naredil v soboto poiz« kušno vožnjo na progi Maribor—Celje. Gospodje, ki so se v njem vozili, so ga krstili za — Lojzeta, ker je pač sedanji gospod župan krščen za Alojzija.
»Ja, pa kaj je na stvari?« ga prekinem, »saj to še ni nikak razlog za razburjenje. Cernu bi morali zamenjati župana? Kaj imate s podžupanom in — ...«.
»Utihnite že enkrat, vi nestrpni človek, saj še nisem končal. To, kar sem do sedaj povedal, je bilo vse v najlepšem redu. A...«. Naredil je velik požirek, se oddahnil in nadaljeval: »Ta avtobus ima še brata, ki pa še ni shodil. se pravi, še nima narejene karoserije. Gotov pa bo v kratkem, pa bosta oba voza začela obratovati na progi Maribor—Celje.	In sedaj šele
nastane gordijski vozel: kako krstiti ta avtobus? Imamo Franclja, imamo Lojzeta, a sedaj? Dveh Lojzetov nočemo imeti, imamo že enega dovolj dveh Francijev še manj, kaj naj naredimo?? In mislili smo in tuhtali... In nekdo je menil, da bi ne bilo nar pa k, če bi imenovali ta avtobus po podžupanu. Pa glej ga šmenta, tudi ta je krščen za Francija, in sedaj ne vemo ne naprej in no nazaj... Avto mora kmalu stopiti v obrat in krščen mora tudi biti!«
Pa se nekdo odloči: »?,e vidim, da ne bo drugega izhoda: ali dobimo novega župana, in to v kratkem, ali pa ostane avto v garaži, pa basta. »Ta odločitev pa ni padla na odprta srca. Razgovor je postajal živahnejši, visoko je zvenel in dobil vse prej ko prijateljsko obeležje. Vstal sem, se zahvalil ter jadrno stekel v redakcijo, da spravim to zadevo na papir.
Po tako opravljenem delu sem van-dral po mestu in res so se pogovori povsod sukali samo okoli tega vprašanja. Ta debata se je obdelovala pri vseh mižali, zavzemala vedno večji obseg, ki ni bil ravno v dobrobit javnega miru. Tu so se samo sporekli, tam so se že malo »pošlatnli«. in vsi resni znaki razdvojenosti so kazali, da je nevarnost za javni mir resno ogrožena.
Mestni očetje so mislili dobro in plemenito, a skuhali so si godljo, čijo žrtve so n n vidiku. O rešitvi tega perečega problema bomo še poročali. Ob času poročanja je stanje zelo napeto, a obsedno stanje še ni proglašeno.	EU o.
Upokojeno učiteljstvo. Upokojeni so- Antonija šijanec. učiteljica v-Razvanju: Jerica Zemljan, učiteljica, v Ljubljani in Franja Albert, učiteljica v Subotici.
Iz železniške službe. Prestavljen je po potrebi službe g. Rudolf Tum-poj. ofieial IX. skup. osrednjega blagovnega skladišča v Mariboru, v osrednje blagovno skladišče na področja Beograda .ravnateljstvo v Batajnici-
Na zagrebški univerzi je polo J 23. t. m. profesorski izpit z.-i srednje kmetijske šole sreski kmetijski ref e rent v Konjicah g. ing. Mirko Boter n el. rodom iz Velikih Lašč. Iskreno čestitamo!
Morilčeva tajna
Po 22 letih razjasnjena kriminalna afera
V bolnišnici v južnblkitajskem mestu Hongkongu je nedavno timrl človek, ki je tik pred svojo smrtjo priznal, da je 22 let hodil pod lažnim imenom. V resnici mu je ime Bela Kis in je rodom Madžar. Naročil je, preden je izdihnil, naj o njegovi smrti obvestijo madžarske oblasti. Tam da se bodo zelo zanimali za to . . .
Dalj časa je živel Kis sam zase 'kot kak čudak. Potlej pa se je oči vidno potolažil, ker so ga ljudje često videli v ženski družbi.
Ko je izbruhnila vojna, je moral tudi Bela Kis na fronto. Njegova vila je ostala prazna. A ko so oblasti nekega dne revidirale po hišah zaloge špirita, so pregledali tudi razne sode v Kisovi kleti in našle v njih res špirit — ampak v špiritu tudi trupla več žensk, med njimi tudi truplo lepe Kisove žene in njenega ljubčka slikarja. Naenkrat je bilo torej očitno, da je ta
Bela Kis grozovit zločinec.
Ko so ga potem iskali zunaj pri njegovi četi, se je izkazalo, da je Bela Kis stoprav pred nekaj dnevi umiri v nekem vojnem lazaretu in tudi že bil pokopan. Štiri leta pozneje pa je neka bivša znanka Bele Kisa srečala v Budimpešti na ulici moškega — in pri pogledu nanj padla v nezavest. Trdila je pozneje, da je bil tisti tujec — Bela Kis.
Spet so oblasti vodile preiskavo. Naknadni pregled mrtvaških listov je vzbudil domnevo, da je Bela Kis svojčas na bojišču svoje listine zamenjal z listinami kakega težko ranjenega vojaka in potem izginil. Ta domneva se je sedaj tudi izkazala kot pravilna. Kis se je pod tujim imenom skrival v svetu — in zdaj po 22 letih sam odkril svojo strašno tajno.
Pri naših drvarjih
Ljubljana, 29. maja.
Tja na Krakovski nasip so jih nagnali, v senci kostanjev so postavili svoje vozove do vrha naložene z zdravimi bukovimi poleni. Četudi le slučajno zaideš, te že takoj obkolijo.
— Gospod, boste kupili drva? Cisto poceni jih dam! Le poglejte, kako zdrav les je to! Pozimi so sekane im lepo suhe so! To vam je kapital!
Pa se že oglasi drugi:
—Gospod, pol ceneje jih dam kot on!
Skrivnostno me potegne vstran ter mi pošepeče na uho:
— Čisto sveže so še, le z gnojnico jih je polil!
Prvi takoj opazi konkurenco, za. to zakriči:
— Kovača sem vedno pod tvojo ceno! Gospod, udariva!
Kako rad bi segel v to žuljavo
Najmanj polstoletja vozi že drva
v	Ljubljano, koliko dobrega so že ljubljanske gospodinje nakuhale in napekle pri ognju njegovih drv! Malo pokramljava:
— Slabo je, slabo! Ne vem, ali sedaj v Ljubljani požrete vse surovo ali kaj je za zlomke, ne gre in ne gre v denar!
— Denarja ni, oče, v tem je vsa nesrečji.
— Ja, kam ste ga Pa djali, da ga ni? Jaz ga nimam, vi ga nimate! — mi ugovarja ižanska grča.
Saj res, jaz ga nimam, ti ga nigaš on ga nima, mi ga nimamo,
vi	ga nimate,, oni ga nimajo, vrag potem vedi. kje je potem, z Ižancem nisva ugotovila te skrivnosti!
— Oče, vaš les je predrag! — sem previdno Potipal, a tudi že za korak odstopil.
— Kaj mislite, da bom Ljub-Ijancem za vsak kuibik dal še jur. ja po vrhu? — je vzrojil kmet! Dokazoval mi je, kar sem že zdavnaj vedel: kmet je revež, vem da si ne more pomagati ne naprej ne nazaj- Čestokrat mu j€ tale voziček drv vse premoženje enega meseca-
— Gospod, dajte kupiti pri meni, zapeljem vam jih do konca sveta. Hej lisec, mir! Boste videli, da bodo tile polenčki goreli kot smola! Hej rjavec, ne nori! Žagarja vam tudi preskrbim, hej lisec, oba, rjavec, Francelj, pojdi sem!
Res nisem vedel, komu vse to velja? Pritekel je Francelj, lastnik motorne žage (na štirih kolesih!)
in začel mešetariti z menoj. O tl ubogi kmetje in žagarji, ko bi le vi vedeli, kdo sem, in da bom se* daj vse vaše težave vrgel na papir in povedal Ljubljancem, mogo1 če bi mi ne zaupali sedaj vseh svoh jih težav (mogoče bi mi pa pove* dali še kaj več).
Zmazal sem se naprej, voz za vozom, ponedeljek je pač. gotovo je sto voz, po kupčijah sodeč, pa jih bo šlo tja pod Krim nazaj na Ižansko najmanj devetindevetdeset!
Ljubljanci »zremo« menda resi vse surovo, Ižanci pa vozijo drva nazaj, da jim trohnijo po Barju*
O mi ubogi, jaz nimam denarja, ti tudi ne, on tudi ne, mi ne, v| ne, oni tudi ne?
Nočni dvoboj
Zgodba, ki ni vsakdanja
Pariz, v maju.
V neki temini in mrzli jairmar&ki noči leta 1936. so prebivalci pariškega predmestja Champigtny za« slišali naenkrat streljanje, rožljanje sablje in divje vpitje. Alarmirana policija je iprihitela in našia na vrtu neke hiše razburjenega moža, ki se je sklanjal nad nezavestno ženo, ležečo na zemlji.
To-le se je bilo zgodilo:
Inženir Raoul Broquet, 65 let star in gospodična Marii'a Lermi-nieux, ki šteje danes 62 let, sta si bila od zvršetka svetovne vojne sem prijatelja. Živela sta skupaj v najlepši harmoniji, in ženin ji je končno tudi obljubil, da jo bo poročil. Toda potem si je stvar ipremslil in koncem lanskega leta je prišlo med njima do preloma.
Mile. LerminiauK, za svoja le« ta prav dobro ohranjena, je prisegla maščevanje. Imela je ključ k stanovanju svojega prijatelja in dobro vedoč, da se ta vedno šele okoli 9. ure zvečer vrača domov, se je podala v njegovo stanovanje z dvema velikima kov-čegoma v rokah. V kovčegih so se nahajali razen živeža, enega litra vina, blazine in odeje nič
manj ko trije revolverji in 80 nabojev.
Dospevši na prijateljev dom, s© je tam v ogromni omari za garderobo udobno namestila, pustila vrata samo priprta in tako lepo y miru čakala na inženirjev prihod. Ta je tudi res prišel okoli devete ure in se najbrže zelo utrujen takoj odpravil spat in ugasnil luč.
Cim se je to zgodilo, je gdč na Lermmiaux tiho odrinila vrata omare in ne rekši besedice začela divje streljati v temo.
Inženir misleč, da ima opravka z vlomilci, je piani] pokonci in pograbil težko sta.ro sablo, ki jo je kot vojni spomin imel obešeno nad posteljo.
Luči ni mogel prižgati, ker se je eden prvih strelov bil zadel električno žarnico. In ako je torej v temi, istotako brez besede, s sablo mahal po človeku v omari, odkoder so pobljskavali streli, h ga ni zadel, in naposled se je sabla zlomila.
Oba sta bila težko ranjena in sta več mesecev ležala v bolnišnici. Prihodnje dni pa se bo zadnje poglavje te nočne drame odigralo pne d sodiščem, ker stal drug proti drugemu vložila tožbo.
roko, ki seka les, ga kolje in naklada, vihti bič nad volički ter vozi do Ljubljane, pa žalibog sem — suh!
Oba Ižanca se razvnemata, za kupčijo se gre! O, ti nelojalna konkurenca, kar žal mi je, da sem jih spravil tako daleč, sedaj se bosta pa res sprla in skregala. Zmajam z glavo in odidem, češ da ud drva niso po godu! Upam, da uisem zanetil drugega »ižanskega upora« čim sem le za par korakov od prepirljivcev, zaslišim za seboj pol tiho:
■ škrlc, zelenec, sploh kupiti ui nameraval, samo vleče naju za nos!
imaš zlomka, jaz sem pa mi" da se bosta oba najmanj step-11' sedaj pa se mi smejita, da se bliskajo beli zobje in drgetajo brke pod nosom-
Gos po d t drva prav poceni! — uae nagovori drugi poštami možak-
Haremske dame pri otvoritvi egiptskega parlamenta. Prav nič starinska slika pri slavnostih otvoritve novega egiptskega parlamenta, pri kateri so bile navzoče tudi ministrske soproge, seveda samo delno
zastrte s pajčolanom, pred parlamentarno palačo.
»Gospodar, umakniti se moramo, — nazaj na /Teror’«, je tiho zašepetal.
»Me, doba ti moramo Terezo!« jo besno siknil Jack.
»Preluknjajmo Ladj:o, pa bo mir«, je odvrnil Jim.
»Ne, ne, ona bo pobegnila. Preveliko srečo ima — tega ne tvegam«.
Tedaj so mornarji zopet pričeli streljati, in Jim je moral gledati, da spravi svojo glavo na va..
O, ko bi bu siutn, da >e čisto blizu njega v temnem kotičku če' pela Tereza in s pogledom, pol-' mim divjega sovraštva gledala Jacka in bridko obžalovala, da nima nobenega orožja pri sebi...
»Gospodar, samo še osem ljudi imamo«, je zašepetal Jim, ki se je bil zopet splazil k Jacku, »in še ti so vsi ranjeni. Jaz sem doibil že dva strela.«
»Moram vjeti Terezo!« je divje zavpil Jack, ki je bil tudi že ranjen.
Zdaj se Jim ni več odmakni od Jacka, in boj se je nadaljeval, toda zdaj že ne več tako srdito, kot v začetku.
Naenkrat pa je Jim vzkliknil in že planil pokoncu.
Od nekod je priletela krogla in zadela Terezo v nogo. Nehote se je zravnala, od bolečine zavpila in tako izdala svoje skrivališče.
Se preden so ji mogli mornarji priskočiti na pomoč, je že bila v Jimovih rokah, ki je bil kakor ris planil nanjo in jo odvlekel proč.
Orjaški Jim je bil dvignil Terezo kot pero in je veselo vpil:
»Zdaj jo imamo! Zdaj jo imamo!« . Tedaj pa je prestrašeno umolknil; zagledal ;e gospodaija, ki je smrtnobled omalm.l na tla.
»Vi ste ranjeni, gospodar?« se je sklonil k njemu Jim. držeč pri tem Terezo ko v kleščah.
»Da«, je tiho odvrnil Jadc. »Odnesi jo hitro na .Teror’, jaz —«
Divje streljanje je zoglušilo nadaljnje besede. Mornarji so zdaj z vso silo navalili,. Jackovi ljudje so se. umikali proti palubi, s svojimi telesi varujoč gospodarja, ki se ni mogel več bojevati.
Tereza, ki je videla, da se naglo bliža pomoč, pa se je pričela divje otepati Jima. Tedaj jo je Jim ves razjarjen potisnil k tlom in zahropel:
»Ne uideš več — če poginemo — pogini najprej ti, prokleta —«
Tereza, je obupno kriknila, skozi temo se je zabliskal nož in se ji globoko zasadil v srce . . .
SPRAVA
Trepetaje, vsa iz sebe od strahu, je Ela čakala, kdaj se vrne William na .Teror. A v tem strahu, ko je poslušala hrup krvave bitke in trepetala za življenje tega človeka, se je bil v njeni duši izvršil velik prevrat.
Zdaj je spregovorilo njeno srce, vsi pomisleki so izginili v nič.
Ko je zaslišala, da je William prišel v svojo kajuto, je pohitela k niem-u in kolena so ji klecnila, ko ga je zagledala okrvavljenega 3n začrnelega od smodnika.
»William. Za božjo voljo, ti si ranjen?«
On se je zgrudil na ležišče in njegove prve besede so bile:
»A zakaj tisti boj, NVSlliam, zakaj ?«
»Morali smo se braniti. Šlo je za naše življenje. Jaz nisem hotel tega boja, a moral sem ga sprejeti. Plača! sem ga dovolj bridko — dvaindvajset mojih fantov je padlo! Oh —« Zagrebel je obraz v blazino, rame so mu drgetale, na tia je kapala kri.
Ela je pokleknila k njemu: Wil-liam, daj da ti pomagam, da pogledam rano ... Ali te hudo boli. ubogi moj?«
Odgrnila mu je plašč in kriknila od groze, — na desni strani prsi je imel veliko rano, jz katere je počasi curljala kni . . .
»Moj Bog, moj Bog!« je vzdihovalo dekle, z rokami hoteč mu odpeti suknjič.
»Pusti, morda bo zdaj konec vsega . . . « je trudoma dahnil in zaprl oči.
Ela je kriknila. Bil je to krik ljubečega ženskega srca, ki se Je trgalo od bolesti . . .
In v tej obupni bolesti ga je vroče objela in njene solze so škropile njegov bledi obraz.
»William — ti — ti ne smeš umireti — moraš živeti —« je ihtela.
»Ela — ljubljena «
»Živeti — živeti — za mene — da — ljubim te — VVilliam — tvoja sem!«
Jackovo lice je zažarelo v nenadni sreči. Pozabil je na bolečine, na vse, nova moč ga je prešinila in čvrsto je objel dekle.
»Ela, draga!«
»Vedno sem te ljubila, Wiltiam«, je vsa blažena šepetala Ela. »Samo kaznovati sem te hotela za tvoja grozna dejana. Ne veš, kako grozno sem pri trpela, ker ti nisem smela pni tem povedati, kako te ljubim. — Oh — tvoja rana!« je zdaj kriknila in skočila na noge.
Onemogla od prevelike izgube krvi jo je b la izpustila njegova roka iz objema, — zdaj je ležal v nezavesti . . .
Ela je odhitela klicat ljudi, a zunaj na hodniku jo je silen stres-Ijai .Terorja’ vrgel ob tla.
Medtem je razjarjeni Jhn, ki je bil ramen v obe roki, prevzel poveljstvo na /Terorju’.
Na lastno pest je ukazal, naj .Teror* preluknja vojno ladjo in jo potopi z vsemi, ki so še ostali.
Svitalo se je že, ko se je .Teror’ dvignil na površje, kjer je divjal hud vihar.
O .Tigru’ ni bilo nikjer nobenega sledu, le tu in tam je phival kos lesa. S .Tigrom’ je odšla tudi vsa posadka v globino, nihče se ni rešil . . .
WILLIAM MORRIS ASTORN
Cim je .Teror’ pristal, so odnesli Jacka na kopno in ga položili na posteTo v njegovi votlini. Ela se ves čas ni ganila od njega.
Cim je Davis zvedel, da je Jack ranjen, je ponudil svojo pomoč, ker je svojčas študirali medicino in da je tudi sicer izurjen v prvj pomoči ranjencem,
Bill in Jim sta z veseljem sprejela ponudbo, vedoč da so vsi an-
gleški detektivi v takih stvareh izurjeni in mnogi med njimi pravcati ranocelniki.
Davis je hitro in spretno pregledal Jackovo rano, nato pa zmajal z glavo:
»Gospod BiH, takoj ga bo treba operirati, rana je smrtnonevama«, je izjavil.
»Kje pa naj dobimo zdravnika?« je malodušno vprašal BIL
»V Londonu živi moj prijatelj, doktor Hastings«, je mirno odvrnil Davis. »Dal vam bom pismo zanj in jutri zjutraj je lahko že tu.«
»O, tega zdravnika dobro poznam«, se je zdaj oglasil Jim. »Sam takoj odpotuem v London in ga pripeljem sem«.
Tudi Ji mu je Davis obvezal rane, ki so bile povsem lahke, ker so krogle predrle samo meso.
*
Polnili trideset dni je Jack visel med življenjem in smrtjo.
Doktor Hastings je uporabil vso svojo spretnost in Jackovo zdravstveno stanje se je zdaj polagoma, a sigurno, zboljševalo.
Minilo je že več kot mesec dni od tiste usodepolne noči, ko je Jack spet vstal in, podprt od Ele in zdravnika, odšel malo na prosto.
Cim ga je Davis zagledal, je stopil k njemu in ga ogovoril:
»Gospod William, skrajni čas je že, da se vrnem v London. Sicer sem javil tja, da še vedno iščem tihotapce, toda v Londonu imam mnogo nujnih opravkov, katerih ne morem več odlagati.«
»O, gospod Davis,« je mirno odvrnil VVUliam, »lahko se podaste na pot, kadarkoli hočete. Takoj ukažem svojim ljudem, naj pripravijo vašo barko, s katero ste bili prišli sem. — Iskali ste tihotapce, gospod Davis, pa ste pri tem naleteli na strašnega Jacka, kakor mu pravijo v Londonu, in njegovi ljudje so vas vjeli. •— Sedaj vam pa jaz dam popolno prostost in lahko greste, kamor hočete. In ne samo to — izročam vam tudi Jacka in vse njegove pomagače!«
Pri teh Jackovih besedah je Ela preplašeno kriknila.
»Gospod William«, je mirno odvrnil izkušeni detektiv, ki ga Jak-keva ponudba ni posebno presenetita, »da sem vas prej dobil v roke, vam ne bi brl prizanesel. V času mojega bivanja med vašimi ljudmi, pa sem zvedel toliko stvari o vas, da' zdaj ne morem izpolniti vaše želje, posebno še, ker so se vaši ljudje tako kavalirsko in gostoljubno vedli proti meni in mojim ljudem.
Odšel bom s svojim prijateljem, doktorjem Hastingsom in mojimi ljudmi, vam pa svetujem, da sc prostovoljno izročite oblastem. Bodite prepričani, gospod Wil-liam, da bom storil vse, karkoli je v modh močeh, da bo kazen čim milejša.
Astrološka napoved
za 30. mai.
Nebo kaže danes bolj prijazno lice. Luna je v dobrih stavih in prinaša v poslovne zadeve nekaj olajšav. Tudi rodbinsko in ljubavno življenje bo današnji dan bolj prijetno občutilo. Splošno razpoloženje se zltoljšuje. Tendenca dneva kaže na dobro.
V -v
MAŠČEVALEC
Kriminalni roman.
125
»Ela . . . Tereza je mrtva, a ni padla od moje roke. Prisegam, da ne — ! Nisem kriv!«
Iz domačih gajev
SREČKO PUNCER:
V samoti
Nebo rosi na tiho plan.
Cez polja, čez gozdove In skalnate vrhove visi v megle zaviti dan.
Zaspano plovejo vode.
In mrzli njih valovi soglašajo z glasovi zvonov, ki v dalji smrt zvone.
Se meni, bron, zaklenkaj smrt in sanje mi uteši, okov me vseh odreši, da pot v nov svet mi bo odprt. Zapojte mi, zvonovi, smrt, veselo smrt, ne ialno.
V deželo tujo, daljno hlepi moj duh, ujet, zaprt.
★
Srečko Puncer, absolvent celjske gimnazije, Braslovčan, urednik »Jugo slovenskega Korotana« v Velikovcu, ie padel 29. aprila 1919. v Vovbrah nad Velikovcem. Dne 19. oktobra JU.30. je bil odkrit spomenik nad njegovo gomilo v Braslovčah.
Ljubavni napoj
Dve Kalile von Nagy sta, ena je slavna filmska igralka, druga pa je mlado dekle v Petrovgradu tam doli na našem jugu. Ta druga Kathe von Nagy je trpela na nesrečni ljubezni, pa ji je neka ciganka, na katero se 'je bila Obrnila za svet in pomoč, dala ste* klenico s čarobnim napojem. K&t-he ali po naše Katrica je steklenico v došku izpila, nato pa šla v kino, ker ljubi film, kakor njena slavna soimenka. Kmalu pa je jel delovati čarobni napoj: Katrica je postala razigrano vesela, skakala čez klopi, prepevala šlagerje, ob* jemala ljudi, začela naenkrat div* je plesati, nato pa se je zgrudila in onesvestila. Spnaviili so jo v bolnišnico, kjer so ji izprali želodec. Ciganka pa sedi zdaj v zaporu.
Anekdota
Posefcniki so sl ogledovali kaznilnico. Nekdo vpraša kaznjenca.!
— Na koliko ste obsojeni?
— Ne vem-
— Kako je to, da ne veste?
— Niti sodniki niso vedeli, ko so me obsodili.
— Nemogoče!
— Pa vendar je res. Obsojen sem na dosmrtno ječo-
— (Hospoda, kdo je sedtii d* vrsti?
— Jaz, gospod doktor! Z° lct0 dni čakam na plačilo tega računa!
Dolžniki — „prvi" )e pred vrati
Upniki
neizprosno trkajo
Ljubljana, 29. maja.
Današnje kreditne odnose med ljudmi je marsikdo takole na tihem že večkrat pognal k vragu. To so seveda bolj privatne zadeve. Toda tudi resne organizacije dolžnikov in upnikov so neštetokrat ugotovile čisto javno, da so kreditni odnosi med dolžniki in upniki zaradi splošnega piškavega gospodarskega stanja naravnost nemogoči. To kajpada na stvari nič ne izpremeni. In reporter ima dan za dnem priliko opazovati, kako se ti od-nošaji čedalje bolj zaostrujejo in prehajajo tudi v zasebno življenje ter ustvarjajo med upniki in dolžniki neke prav posebne sorte napeto stanje. Ti odnosi namreč posegajo tudi v čisto moralne zadeve in čestokrat se reporterju ponudi priložnost, da vidi marsikaj nevšečnega, ki bi gotovo v dobi blagostanja izostalo.
pravcata »zamehurjena« ničla. Namesto prijetne korespondence in blagih ter živce pomirjajočih vesti te pri kosilu čaka doma šop opozoril, svaril, groženj itd. Strašno slabe volje postaneš, kosilo je kar naenkrat slabo, česar je seveda kriva žena, otroci so ta dan nenavadno nadležni in razposajeni, skratka vse je narobe. Te dni se zaporedoma oglašajo upniki po svojih inkasantih kurirjih in neizprosno zahtevajo svoje. Takrat se šele kot »za-obročen« dolžnik in konzument z vso grozo zaveš svojega obupnega položaja. In nekako se je treba izmotati iz teh lovk obročne pošasti: najnujnejše luknje deloma zamašiš, sicer pa se opravičuješ na vse strani, nekaterim iz stvarnih razlogov, in ko teh zmanjka moraš poseči po laži. če imaš srečo, potem kot spreten diplomat-dolžnik
nekako pomiriš vihar in vpostaviš za naslednji mesec ponovno dobo zatišja, ki pa je seveda nabito z novim, še hujšim viharjem. In ta igra je brez konca, z isto tragično vsebino se ved no znova ponavlja.
Ozdravite gospodarstvo
Poiskati krivca za to stanje, je težko. Zakaj, dolžnik ima prav in upnik Ima prav. Tu izreči sodbo: da, če bi se dalo po salomonsko. Tesnobne gospodarske razmere so ljudi prisilile v to obročno kupovanje in konzumiranje dobrin. Producent in njegov posrednik ponujata na vse strani: kupite, damo tudi na obroke in na ugodno odplačevanje. Konzument pa pada vedno bolj v mrežo obrokov, ki naposled presežejo njegovo plačilno zmožnost. In kako bi zamerili človeku, če uživa dobrine, ko je vendar zato na svetu in ima pravico do življenja in se mora držati vsaj do neke meje splošnega kulturnega življenjskega standarda? Mehanizem gospodarske ureditve je hudo bolan in zarjavel, treba ga bo preurediti in s tem bo rešeno tudi to vprašanje. To pa ni stvar našega reporterja.
Obroki, obroki, obroki..
Prvo, kar je treba reči, je, da se je spričo tesnih plač in zaslužkov ter pomanjkanja gotovine silno razpaslo kupovanje na obroke. Človek je kulturen, je izobražen in ima zavoljo tega velike potrebe. Vsega ga danes, ko je vseh dobrin v izobilici in na pretek, strašno mika. To bi kupil, ono bi kupil. Kako? Iz te zadrege smo se izmotali z uvedbo obročnega kupovanja. To kupovanje je sicer vsega spoštovanja vredno, vendar pa je že premnogega spravilo v silno neprijeten položaj. Obleko na obroke, knjige na obroke, gledališče na obroke, čevlje fa obroke, radio na obroke itd. itd. Obrok na obrok, tako da se mora takle »zaobročen« konzument že resno in skrbno pomujati, da ima 'vse obroke v evidenci, kaj šele, da bi jih tudi plačal.
Nesrečno „zaobročen41 konzument
Nesreča pri tem obročnem nakupo vanju je prav za prav v čisto malen kostnem »psihološkem defektu«, člo vek namreč pri kupovanju na obroki haj rad spregleda svojo plačilno zmož nost, v nekakem zanesenjaškem stanji Pozabi na to velevažno okolnost in s nakoplje na glavo obrokov, ki jih m 2more. Skozi ves mesec še gre, kait med dolžniki in upniki vlada nekake ratište, ki pa ie nabito z eksplozivne snovjo. Čim boli gre proti »nrvemu-V mesecu, tem hitrejše se prične po mikati plaz in bližati iskra, ki bo zn netila eksplozivno snov. Latentni od nos med upnikom in dolžnikom no stane nenadoma silno akuten in aktu "'en. Upnik terja svoje, dolžnik ne "akor brez uma leta okoli, ic slabe 1	,e. celo zabavlja in se končno tud
|rz n" samega sebe in svojo nepremi ‘ ‘enost, kar na srvnda vse skupaj ni asar ne zaleže. Takle »zaobročen« ^onzument je vsega pomilovania vre " žrtev današnjega gospodarskem si "tema.
Proti
Mišini dnevi okoli „prvega44
»nrvemu« se pripnejo o gl
ot V:Unnil<1’ fi'*1 Inkasanti, služber Pen C,'td' To doho lahko imenu »etr raj !ra no ofenzivo na dolžnika. Zju i e n' Pr- kot povprečnega meščar skrbi net,i! urfldnlk"- k» Se prav bre V ,i	zbudi inkasant obroko
jcg rcni‘n°sti sc opravičuješ in jadik er sl nasproti takemule Inkasant
Bolgarsko politično življenje se mora premakniti z mrtve točke
Sofija, 29. maja. V Bolgariji je postalo zelo aktualno vprašanje rekonstrukcije vlade Georgija Kjoseivano-va. Bolgarski tisk opozarja, da je nujno potrebno, da se notranje politično življenje v Bolgariji premakne z mrtve točke. Sam predsednik vlade Kjoseivanov se zavzema za ureditev notranjega političnega položaja, ki
naj se izvrši postopoma, da bi se ognili staremu strankarsko-političnemu režimu.
Nova vlada Kjose Ivanova bi Izvedla občinske volitve in pripravila i gospodarski in socialni načrt, s po-I močjo katerega bi se v Bolgariji zopet J uveljavilo ustavno stanje.
Sodelovanje v mejah starih obvez
Službeno poročilo o obisku Josipa Becka
Beograd, 29. maja. Včeraj popoldne je imel poljski zunanji minmister Josip Beck zaključno konferenco z našim zunar njim ministrom dr- Stojadinovi-ćem. Po tej konferenci je Josip Beck prečita! v francoščini uradno poročilo o razgovorih obeh ministrov, ki se glasi:
Poljski zunanji minister Josip Beck in jugoslavenski minister dr. Stojadinovič sta se 27. in 28. maja v Beogradu razgovarjala o glavnih aktualnih vprašanjih narodne politike s posebnim ozirom na so. delovanje Poljske in Jugoslavije-Po podrobni izmenjavi misli sta ministra ugotovila, da sta docela složna glede zunanje politike svo-
jih držav in posebno v današnjem težkem mednarodnem položaju pripravljena v mejah obstoječih mednarodnih obvez obeh držav sodelovati v sleherni konstruktivni politiki, ki hi bila zgrajena na načelih pravičnosti in mednarodne solidarnosti, spoštujoč dostojanstvo in legitimn^ interese svojih držav.
Posebni kontakt obeh ministrov je nov dokaz o prisrčnih odnosih, ki so obstojali med obema slovanskima narodoma. Tudi v bodoče si bosta Josip Beck in dr. Stojadinovič izmenjavala prijateljske misli v istem duhu, kakor tudi v interesu politike mednarodnega sporazuma in miru-
Učenjak © učenjaku
VseučilUki profesor inž. dr. Vidmar razkriva
Teslo
Ljubljana, 29 maja Sinoči sta priredila Ljudska univerza in Prirodoslovno društvo predavanje o velikan našem rojaku Tesli. Predaval je univerzitetni profesor dr. Vidmar, ki je pokazal Slovencem tistega skrivnostnega Teslo, ki neumorno snuje in prodira v čudežni svet tehnike, Teslo, ki že poseg« v tehniki preko obstoječih možnosti tehnike v čudežni svet onostranstva-
Tesli je bila domovina pretesna kot večini velikih duhov. Doma ni
imel potrebnih laboratorijev, ni bilo znanstvenih institutov, doma pa tudi ni bilo mecenov, ki bi omogočili Tešili raziskavanje. Zaito je Tesla odšel v svet ter ga neumorno bogatil z raziskaavnji in iznajdbami. Nii pa pozabil, kar kaj radi pozabljaijo naši možje: Ostal je zvest naši zemlji in nam, vedno in povsod se je priznaval, da je noš!
Pomen narodov sodimo po njih številu, veličino narodov pa po njih duhovih. Tudi mi imamo velikane, a največji med njimi je Tesla. Na-
ša zemilja je bogata, čeravno je krvavela neštetokrat iz n eh roj ran. Zaostala je v razvoju, posebno pa x elekitriifikaciji.
Kulturni nivo narodov se dandanes meri po merilu elektrifikacije« Samo eno primero: Švica porabi povprečno na eno glavo 360 do 360 kw elektrike na leto, a mn je porabimo le 8 kw. Če svet sodi po tem našo kolkuro, nas mora soditi zelo nazadnjaško. Ne upošteva pa, da so nas tlačili Nemci in Turki in še drugi izkoriščevalci. Vendar pa je to res: Dali smo kulturnemu sveitu tudi v tehniki več kot emo od njega prejeli, Telefonija bi bila nemogoča brez našega velikega Mihajla Pupina. Sicer je odšel v Ameriko, a je vendar ostal naš in ves naš! Profesor Ha-naman, Jugoslovan, je iznajditelj vol-framovih nitk, ki nam žarijo vsak dan v žarnicah, ne upoštevajoč pri tem vseh indirektnih iznajdb, ki so izšle iz tega. In končno veliki TeslaI Njegove iznajdbe so preokremile vso tehniko zadnjih let.
Tesli je tehnična literatura skrajno krivična. Krati mu sloves učenjaka. Pravilno ga more oceniti bolj lajtk kot tehnik.
Predavatelj je bil leta 1927. osebno skupaj z Mihajkin Pupinom, Tesle tedaj ni osebno spoznal, toda je bilo tako bolj prav, Tesla ni tehnik, ni inženjer, on je pesnik in umetnik v elektrotehniki. Vpogled v njegovo stvar ja nj e je grozen. Oplodil je tehniko tako silno, da šele sedaj vidimo, kaj nam j s dal, ko je minilo že več desetletij od prvih izumov. Drvel je v svojem razvoju vihravo naprej, njegove ideje so prezgodaj prišle na svet, tak« da stojimo pred eno samo resnico:	Nismo še zreli za vsega
Teslo.
Tesla ee.je šolal v Gradcu in v Pragi, odšel v Berlin, Pariz, nato pa hipoma preskoči v Ameriko. Najdemo ga v Edisonovem laboratoriju, toda le mal očesa. Taki dve glavi nista mogli biti dolgo časa skupaj. Preveč je bilo idej in ustvarjajočega duha. Tesla se loči od Edisona ter ustvarja sam, svobodno. Star 33 let odide za trenotek v domovino, mimogrede predava v Angliji. To njegovo predavanje je bilo
Teslove Iznajdbe
Tesla je prijel pri predavanju za dva naelektrene pola visoke napetosti, Tesla je vedel že tedaj kar vemo šele danes. Značilno je, da so mu predavanje prepovedali za javnost, tako so bili prepričani, da bo tok ubil Teslo. Tesla je vzporedil električni tok toku reke. Kot ta sestoji iz drobnih delcev vode, tako tako tudi sestoji elektrika iz delcev-elektronov.. Teorija elektronov je Teslova!
preobrat v tehniki
Leta 1885. je udarile v svet nova teorija, seveda Teslova. Mesto hrankfurt je tedaj nameravalo elektrificirati razsvetljavo, niso se pa mogili odločiti: ali isčosmemi tok ali izmenični tok. Bili so se ljuti boji med največjimi tehniki na svetu. Tesla pa samostojno udari v svet z novo idejo večfaznega vrtilnega toka. Začela se je
nova doba
Brez Tesle ne bi imeli niti pogonskega motorja. Eno je pa Tesla nespretno ravnal: v Evropi je dol trgovino s svojimi patenti v roke nezmožnim ljudem.
O rešitvi Evrope brez Rusije
Pred panevropsko konSerenco o krizi evropskega kmeta
Ljubljana, 29. maja
Od 9. do 13. septembra t. 1. bo na Dunaju Panevropska konferenca, to je konferenca gibanja, ki ga vodi znani Coudenhove Kolergl, In čigar cilj ie — ze' din jene države Evrope ali Pan-evropa. Na tej konferenci bodo razpravljali o evropski agrarni krizi. O tem problemu je Kalergi nedavno Izjavil za časopise zanimive misli, ki jih priobčujemo, ker zadevajo pereče probleme Evrope v marsičem v živo.
Usodna vprašanja
V časih krize im viharjev, pravi Kalergi, so propadle velike države im v takih časih so nastale nove države. Svet preživlja zdaj čase krize in viharjev. Ali so zna menie propada ali znamenje obnovljenja Evrope m sveta? An smo priče propada kulture m a-, njenega prerojen ja? Ali nam grozi novo presetjevamib narodov in propad zapadne civilizacije, aih JC Oe-ta samo predigra veličastnega razvoja človeštva, ki ga bodo doživele prihodnje generacije.
Na ta usodna vprašanja bodo odgovorila dejanja in ne besede. Gotovo je pa, da v svetu vre m se presnavlja v znamenju velike politične, gospodarske in duhovne revolucije, ki bo spremeni ra obraz sveta,
čigava je bodočnost
V tej dobi preoblikovanja bo zmagovalec tisti narod, ki bo doumel smisel dobe in problemov, ki so v žarišču zgodovine sedanjosti im bodočnosti.
Tak problem je tudi problem Evrope. Okoli Evrope se ustvarja močan oklep možnih narodnih zajednic. Ali je mogoče, da bi o-stala Evropa v takem oddepu razcepljanja v 26 držav, ki se med seboj pobijajo? Ali je mogoče rešiti bede moških, žensk in otrok v Evropi, ki trpe zaradi nesoglasja med evropskimi državami? Ah novo strašno svetovno vojno, č? se Evropa ob pravem času
Onemogla Evropa
Gospodarska kriza v Evropi le jasen dokaz, da je doba narodnega gospodarstva za nami. Začela se je doba — kontinentalnega go-spodarstva. Narodi kot gospodarske zajednice ne monejo žveti, živeti morejo le zedinjeni narodi kot kontinentalne zajednice.
Angleži in Rusi ustvarjajo že velika gospodarska ipodročja, ki niso omejena na samo državo. Japonska pripravlja s Kitajsko veliko vzhodnoazijsko gospodarsko področje. Te dni pa se bodo zbrali tudi zastopniki ameriških republik v Buenos Airesu na pam-aimeriški konferenci ter se bodo pomenili o tesnem gospodarskem sodelovanju vseh ameriških držav in ustvarili bodo veliko pan-ameriško gospodarsko podnožje.
Med temi ogromnimi tvorbami, ki so Velika Britanija, Rusija, Vzhodna Azija in Panamerika, živi majhna onemogla Evrcpa. Onemogla in razcepljena ter nesložna Evropa, ki ni sposobna, da bi odpravila gospodarsko krizo, da bi preprečila novo vojno, da bi onemogožifa oboroževanje. Vsa socialno politična prizadevanja posameznih evropskih držav so kapSa v morje, kaiti šele z velikim vseevropskem gospodarskem trgu se more rešiti brezposelnost, dvigniti mezde in kupno moč prebivalstva. Zaradi tega se more rešiti socialno vprašanje Evrope le v zedinjeni Evropi, to je v Pan* evropi.
Zakaj je propade1 evropski kmet
Šele v panevropskem gospodarskem področju bo rešena kriza ne le industrijskega delavstva, trn več tudj agrarna kriza, kriza evropskega kmeta,
Evroipski kmet je zaradi tega v krizi,, ker se mora konkurenčno boriti s farmerii v Ameriki, Kanadi, Avstraliji, Argentini, ki industrijsko obdelujejo ogromne površine zemlje in mečejo svoje cenene poljske produkte na evropski trg. S temi evropski kmet ne mo-
re konkurirati. Iz tega položaja more Evropo rešiti samo složno sodelovanje, ki zapoveduje predvsem kouzum narodnih poljskih produktov, potem evropskih in še« le nato konzum iz prekomorskih dežel importiranih produktov.
Evropska volja
V 19. stoletju so nastale v Evropi nacionalne države na ta način, da se je stvorila »narodna« vodja, ki je bila kakor žarišče, okoli katerega se je strnilo ljudstvo, ki je tvorilo nato narodne zajednice. V 20. stoletju mora nastati novo žarišče, ki je »evropska« volja, okoli katerega se bodo strnili evropski narodi v evropsko zajednico.
Evropska volja mora nastati s pomočjo zavesti, da ima Evropa isto življenjsko usodo, isto kulturo. S to volio se mona politično in gospodarsko organizirati Panev-ropa.
Evropa stoji pred odločitvijo: ah se strne v skupno zajednico in se prerodi, ali pa propade. Drugega izhoda ni. Evrope! in Evropke vseh narodov in stran, zedinite se, da premagamo s Panevropo vojno nevarnost in gospodarsko krizo!
Tudi usodno vprašanje
Tako zaključuje Kallegri svoj poziv na Evropo. Kakor vidite, ima v marsičem prav: Evropi res preti protinapad:, če se ne zedini. Drugo vprašanje pa je, češe more Evropa zediniti brez — Rusije. Kalergi je svet enostavno razdelil v Evropo. Rusijo, Azijo, Angleški imperij in Panameriko. Veliko vprašanje je, če je mogoče ločiti Evrop od Rusije, če je mogoče ustvariti kar tako umetno evropsko gospodarsko področje brez Rusije. Kalegri pravi, da je to mogoče, tako pravi tudi Hitler, 'ker gre v njegovem prizadevanju za boj med Slovani ni Germani. Kaj pa če so Slovani rasa bodočnosti, ki bo prenovila in prerodita tudi Evropo in ne Hitlerjeva Nemčija in tudi ne Kaler-gijeva Panevnopa? Tudi usodno vprašanje za Evropo!
zedini.
Velika razstava slovenske umetnosti
Skupna usoda
Evrojra ne vodi več v svetu, aaj je imajhna, če jo primerjamo z za-jednicami, ki so jo obkolile. Večje močnejše kakor Evropa so Amerika, Kanada, Brazliia, Kitajska in Avstralija, da niti ne govorimo o Sovjetski Rusiji, ki je štirikrat večja kakor Evropa. Tudi po številu prebivalstva je Evropa majhna. Saj Je več Kitajcev In Indijcev kakor Evropcev.
Danes bolj kakor kdaj poprej mora Evropa paziti na to, da obvaruje svojo svobodo ob nevarnosti Amerike in Azije, ki sta se povzpeli nad do. Evropa je postala zajednica s skupno življen-slko usodo. Obsojena je, da se skupno prerodi in dvigne ali pa da skupno propade. Boji med Francozi in Nemci so stari anahronizmi. Problem Evrope je sedaj: evropski sporazum, sodelovanje in evropska organizacija.
Maribor, 28. maja.
Poročali smo že, da je bila pred dnevi v kazinski dvorani v Mariboru otvorjena velika razstava slovenskih likovnih umetnikov, ki je vzbudila precejšnje zanimanje meščanstva in je že doslej bila deležna številnih obiskovalcev. Razstava, ki bo odprta še samo do 1. junija:, prireja ljubljanski trgovec z umetninami g. Kos, razstavlja pa okoli 20 priznanih slovenskih slikarjev in deloma tudi kiparjev.
Preteklo nedeljo je imel po razstavi vodstvo umetnostni zgodovinar g. dr. Šijanec, katerega izvajanja o slovenskem impresijo-nizmu so bila zelo zanimiva, posebej pa še, ker je vedet mnogo povedati o mojstru Jakopiču ter o Groharju. Naravnost frapantne pa so bile predavateljeve ugoto-
vitve o znani kiparki Karli Bulov-čevi-Mrakovi, o kateri je d ejal, da je naš najizvirnejši in največji kiparski talent. Njene risbe pa je označil za »novo stvarnost«.
Na razstavi sta zastopana tudi člana mariborske »Brazde« akademski slikar Sirk iz Modic, ki nista navedena v seznamu razstav Ijalcev in razstavljenih del. V seznamu tudi ni naveden akad. slikar Klemenčič, ki je zastopan z nekaterimi svojimi deli. — Posebno pozornost bo gotovo vzbudil portret slovenskega igralca Milana Skrbinška, delo Karte Blilo včeve. kar sc Šteje med njena najdovršenejša dela. Kip je prispel šele te dni iz Ljubljane, kjer je bi'1 razstavljen ob nedavnem jubileju Skrbinška in je tudi v Ijiub-| Ijani vzbudil precejšnjo pozornost.
Kaj je z ledom
Ljubljana, 29. maja.
Iz krogov naših naročnic smo prejeli dopis, ki ga objavljamo v celoti:
Pred kratkim ste objavili v Vašem cen j. listu obvestilo mestnega poglavarstva o pocenitvi ledu.
Človek se vselej razveseli, kadar sliši, da se je kaj pocenilo. Saj veste, da v teh časih človek devetkrat obrne vsako paro, preden jo da iz rok. Posebno moramo varčevati gospodinje, če hočemo v gospodinjstvu vsaj malo ravnovesja. Tem hujše je zato bilo razočaranje, ki nas je obšlo, ko smo natančno presodile vest o pocenitvi ledu.
V	poletni vročini nam je led v gospodinjstvu potreben. Doslej je bilo urejeno tako, da smo dobivali led na dom. Razvažali so ga z avtom in je za to bila v ceno vkalkulirana malenkostna pristojbina.
Zdaj nenadoma izvemo, da vsa pocenitev obstoja v tem, da ledu več ne dostavljajo na dom. Treba je hoditi ponj na klavnico.
Lepo darilo! Vprašam le, kako je mogoče misliti, da bo nam gospodinjam ustreženo, če moramo za ubogih nekaj par capljati po celo uro daleč, v vročini in prahu, po dva, tri kg leda na klavnico? In še tole: Preden bom v vročini prinesla led iz klavnice do doma, mi bo od ledp v cekarju ostalo samo še malo sparjene vlage,
V	želji, da bi se napaka poprav Va-
se m napisala te vrstice in se Vam, gospod urednik, za gostoljubje prijazno zahvaljuje v imenu mnogih prizadetih	,
Uvidevna gospodinja.
Prijatelji! kupujte samo
pri trgovcih, ki oglašajo
v našem listu!
NALI OOLASI
Vsaka beseda W par. Na|manJM ■nesek 5 Din. Drž. In ban. davek S Din. Oglasniki, ki Iščejo eležbe, plačajo samo po 35 par sa besedo. Na pismena vprašanja je priložiti sa odgovor 3 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri na« ročiln
HRANILNE KNJIŽICE
prodate «11 knpKe najbolje potom moje oblaet veno dovoljene pisarne. — Denar takoj. Prlloilte mamke.
RUDOLF ZORE, Ljubljana
OlodatMke nltca 1& Telefon 88.10.
^ TELEFON 20-59
II	Suha drva, premog in k a r-
bopakete dobite pri
L. POGAČNIK - Bohoričeva 5
Radio Ljubljana
Sobota-. 10: Prenos otvoritve ljubljanskega velesejma; 12: plošče; 12.4f>! vreme; 13: poročila; 18.15: ploščo! 14: poročila; 18: Radijski orkester; 18.40: O varstvu planinske flore; 19: poročila; 19.30: Narodna ura: Naša zemlja v očeh uglednega inozemskega diplomata, g. dr. Zelič,
Izkušeni sodnik vpraša žensko pričo: »Omožena ali samska?« —* Priča vzdihne. — »Samska!« diktira sodnik zapisnikarja. — »Oženjen ali samski?« vpraša moško ■pričo. — Priča vzdihne. — »Oženjen!« diktira sodnik zapisnikarju.
Izdajatelj: Josip Fr. Knafllč. — Urednik: Ivan Albreht.
__Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.