Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina .	L	1.250
34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina	- . . L	2.500
PODUREDNISTVO :	Letna inozemstvo . .	. L	3.500
34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410	
Leto XXI. - Štev. 46 (1076)	Gorica	- četrtek, 20. novembra 1969 - Trst	Posamezna	številka	L	50
Novosti spremenjeniiga mašaep (iMa DRUGIČ NA LUNI
Knjiga pri obnovljeni maši, ki ima stalne molitve, bodisi tiste, ki jih duhovnik sam na tiho moli, bodisi tiste, pri katerih verniki v dvogovoru sodelujejo z duhovnikom, se imenuje »Ordo missae« ali slovensko »Red maše«.
Kdor išče v tej knjigi »novosti« iz same želje po novostih ali senzacijah, bo razočaran, kajti na glavne spremembe smo se že privadili, ker so bile pač izvedene postopoma v zadnjih štirih letih. Sicer je pa v veliki zmoti, kdor išče učinkovitosti maše zgolj v novostih.
NOVO GLEDANJE NA SV. MAŠO
Izhodišče za umevanje obnovljene maše predstavlja nov opis ali nova definicija sv. maše. Vsebinsko zelo lep in bogat Uvod predstavi mašo tako: »Sveta maša je opravilo Kristusa in opravilo vsega božjega ljudstva.« Gre za najsvetejše opravilo na zemlji, pri katerem so ponavzočuje vse Kristusovo odrešilno delo s posebnim ozirom na njegovo daritev, po kateri sedaj verniki z duhovnikom, ki predstavlja Kristusa, dajemo Bogu najvišje češčenje, zahvalo ter zadoščenje, obenem pa si pridobivamo po maši obilnih milosti zase in za vse človeštvo.
Zato je maša središče vsega krščanskega življenja za posameznega kristjana, za krajevno cerkveno občestvo, to je za škofijo ali župnijo in za vesoljno Cerkev. V maši dosega svoj vrh delo, s katerim Bog v Kristusu posvečuje svet, a dosega svoj višek tudi češčenje, ki ga ljudje izkazujemo nebeškemu Očetu zopet po Kristusu.
Iz tega, vsaj delno novega gledanja na mašo, čemur daje podlago nauk o božjem ljudstvu kot ga podaja II. vatikanski cerkveni zbor, zlasti v Konstituciji o Cerkvi, sledi, da je Gospodova večerja ali maša sveti shod božjega ljudstva, ki se zbere v eno občestvo pod vodstvom duhovnika, da bi v skupnosti obhajalo spomin Gospodove zadnje večerje, njegove smrti in njegovega zmagoslavnega vstajenja v trdnem zaupanju, da se bo z Njim srečalo v njegovi slavi ob prestopu v onstransko življenje po telesni smrti.
Na vprašanje, koliko delov ima maša po vseh spremembah v teh zadnjih letih, odgovarja 8. člen uvodnega pojasnila tako: »Maša je sestavljena nekako iz dveh delov, namreč iz besednega in evharističnega bogoslužja, ki pa sta tako tesno povezana, da predstavljata eno samo bogoslužno ali liturgično opravilo.« V maši je torej pripravljena tako miza božje besede kakor miza Kristusovega telesa, zato da bi božje ljudstvo imelo potreben pouk, vzpodbudo za zgledno krščansko življenje, a tudi vir nadnaravnih energij ali milosti.
ZAČETNI OBRED
V	ta dva glavna dela maše nas bodo pripravili obredi, ki so po svojem obsegu veliko krajši kot dosedanji, a vsebinsko bolj umljivi in prepričevalni. In v tem je novost maše. Imenujejo jo ZAČETNI OBRED; ta ima namen v hišo božjo do-šle vernike povezati v duhovno enoto, jih takoj vključiti v sveto opravilo tega praznika, da bodo enega srca in enega duha predstavljali skrivnost Cerkve, znamenje one edinosti božjih otrok, ki jo hoče imeti Gospod, ko zagotavlja: »Kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz v sredi med njimi oziroma v njih.«
Ovira, da nismo edini z Bogom in da tudi med nami ni miru in edinosti, kar mora biti bistveni znak božjih otrok, ovira za to je samoljubje v različnih oblikah, zlasti v premišljenih napakah in grehih. Da to oviro odstranimo, in da se bomo pripravili na bogoslužje božje besede, bomo prišli v cerkev točno; o pravem času zbrani, bomo ob vstopu mašni-ka in pomočnikov k oltarju zapeli skupno pesem, včasih pa le sam zbor. Duhovnik nas bo nato opomnil s pozdravom »Gospod z vami« ali s kakimi drugimi besedami, da moramo sedaj v hiši božji poskrbeti, da bo Bog bival med nami in v nas, če smo to srečo med tednom kako zapravili.
Potem bomo na mašnikovo povabilo in skupno z njim kot iz enega srca prosili za odpuščanje svojih grehov in medsebojnih zamer s temi besedami: »Vsemogočnemu Bogu in vam, bratje in sestre, priznam, da sem veliko hudega mislil, govoril in delal, pa tudi mnogo dobrega opustil, žal mi je, zelo mi je žal. Zato prosim sveto Devico Marijo, vse angele in svetnike in tudi vas, prosite zame Boga, nebeškega Očeta.« Duhovnik nam bo dal odvezo z besedami: »Usmili se nas...«
Tako bomo zopet božji prijatelji, a tudi z vsemi bližnjimi, kar mora biti glavni sad vsakega bogoslužja. Zdi se, da mnogi ne pridejo k maši prav iz tega razloga, ker se nočejo srečati z bližnjimi in se povezati z njimi v skupnost farne družine. In vendar je to grobo teptanje največje kreposti, obenem pa tudi zametanje tistega načrta, ki ga ima Bog, da namreč redno rešuje ljudi in jih posvečuje ob-čestveno, to je v povezanosti z drugimi.
Po hvalnici »Slava Bogu na višavah...« nas bo mašnik kot predsedujoči pri svetem opravilu povabil, rekoč: »Molimo« in bo v imenu vseh zbranih Bogu predložil želje in prošnje za duhovni in telesni blagor članov Cerkve in vsega človeštva. Pri tej prošnji, ki predstavlja vrhunec začetnih obredov, bodo verniki sodelovali s tem, da nekaj trenutkov v zbranosti molčijo, povedo Bogu v srcu svoje potrebe, nato pa ob zaključku prošnje duhovniku krepko pritrdijo: »Amen«, kar pomeni: res je, tudi mi tako mislimo kot je sedaj naš duhovni oče molil in tako naj se nam zgodi po božjem usmiljenju.
Po čitanju svetopisemskih odstavkov in razlagi teh, kar imenujemo besedno bogoslužje, pride na vrsto EVHARISTIČNO BOGOSLUŽJE, ki obsega pripravo darov, spremenjen j e ali posvečenje teh v Kristusovo telo in kri ter daritveni obed ali obhajilo.
Da bi bilo bolj vidno že na zunaj, kdaj se konča besedno in začne evharistično bogoslužje, je duhovniku predpisano, kje naj se nahaja pri prvem delu maše in kje pri drugem. Pri začetnem obredu in besednem bogoslužju je duhovnik pri sedežu oziroma pri bralnem stojalu, kjer tudi pridiga; pri evharističnem bogoslužju pa je ves čas pri oltarju, ki naj bo, kjer je to mogoče, obrnjen k ljudstvu.
Verniki pa bodo svoje sodelovanje z mašnikom na zunaj izpričali poleg drugih, že omenjenih načinov, tudi s posebnimi vzkliki, ki so določeni pri čitanju svetopisemskih odstavkov, pri pripravi darov in po povzdigovanju.
DVE ISKRENI PROŠNJI
Dve iskreni prošnji imamo vsi dušni pastirji za lep vtis in učinkovitost teh začetnih obredov: da bi naši verniki prišli točno ob uri k službi božji in da bi pri začetni pesmi vsi navdušeno poprijeli, saj bo to ustvarilo sozvočnost naših src in obenem bomo že uvedeni v skrivnost dotičnega praznika ali cerkvenega časa. Ce niso vsi igralci v gledališču ob določeni uri vsak na svojem mestu in pripravljen! za svojo vlogo, se uprizoritev ne more začeti. Obnovljena maša je res tako urejena, da ima vsak svojo vlogo, zato seveda mora biti brez zamude na svojem mestu in mora tudi vedeti, kaj bo odigral v slavo božjo in v vzpodbudo vsem bratom in sestram pri oltarju zbrane župnijske skupnosti. Zlasti velja to za vse duhovnikove pomočnike od strežnikov in cerkovnika pa tja do članov cerkvenega zbora, ki ne bi smeli nikdar šele na koru s prerekanjem določati, kakšna pesem bo zapeta pri tem in onem delu maše!
Novi mašni obred je za nas vse resnično povišanje, ker so nam dane mnoge izbere in možnosti, da uveljavimo svoje talente; če bomo te možnosti znali inteligentno izkoristiti, bomo tudi odsotnim vzbudili žejo po Bogu in odprla se nam bodo svetla obzorja v boljšo bodočnost.
MSGR. JOŽE JAMNIK
Po štirih mesecih, odkar je človek prvič pristal na Luni, so Združene države Severne Amerike v petek, 14. novembra ob 17.22 znova poslale tri svoje vesoljce proti temu še vedno za ljudi skrivnostnemu zemeljskemu satelitu.
Novi polet ne pomeni enostavno ponovitev smelega podviga astronavtov Armstronga, Aldrina in Collinsa, temveč predstavlja začetek znanstvenega raziskovanja Lune in sončnega sistema sploh. Novi vesoljci Charles Conrad, Richard Gordon in Allan Bean imajo nalogo, ob svojem pristanku na Luni, bivanju in sprehodu po njej, popraviti vse tiste napake in odstraniti vse tiste težave, na katere so naleteli in se spoprijeli z njimi na prvem poletu.
Tudi bivanje dveh kozmonavtov Conrada in Beana je bilo to pot na Luni veliko daljše kot prvo.
V Sev. Ameriki je izšla knjiga »Liberalna levica«. Sestavila sta jo dr. Anthony Bouscarem in jezuit Fr. Lyo«ns. Knjiga je zanimiva zlasti v tem, da našteva izraze in opozori na tehniko, ki jo liberalna levica uporablja v tisku, radiu in na televiziji.
■Ce nekdo ne mara komunizma, ga levičarji proglasijo za nazadnjaka, konservativca, desničarja in slugo kapitalistov. Nasprotno so pa komunisti ,in njih sopotniki vedno »napredni«, borci za svobodo, človečanske pravice in razredno enakost, čeprav vsakdanja izkušnja kaže, da se te stvari nikjer tako ne teptajo kot ravno v komunističnih državah.
Levičarski bogataši so vedno vzorni delodajalci, ostali pa izkoriščevalci ljudstva. Za levičarje so diktatorji le tisti, ki se opredelijo zoper komunizem: Franco, Sa-lazar, general Thieu v Saigonu, grški polkovniki; Tito, Mao, Naser, Castro, pokojni Hočimiinh so pa predsedniki.
Levičarsko časopisje poroča le o tistem, kar odobravajo komunisti: o grozotah grških ječ, o nasilju v Španiji, o pokvarjenosti saigonskega režima v Južnem Vietnamu, o izraelski »agresiji«, o južnoafriškem rasizmu, o demonstracijah zoper vietnamsko vojno v ZDA. Zaman pa iščemo ■novic o rodomoru čmceiv s strani Arabcev v Biafri in Južnem Sudanu, ker pač Sovjetska Rusija podpira Arabce. Nikjer ne beremo obsodbe sovjetskih kazenskih taborišč, v katere še danes pošiljajo ruske pisatelje, če kritizirajo režim. Na Kubi so ječe polne nezadovoljnežev, a zgleda, da so te ječe pač hoteli v primeru z ječami v Grčiji, zato se o tem ne piše. Sovjetski vdor na Češkoslovaško je obramba socializma, ameriška podpora Izraelu pa netenje mednarodne napetosti. Če je kdo oropan svobode v vzhodnem bloku, molčijo sindikati, študentovske organizacije in levičarski kulturniki; če pa se obsodi kakega levičarskega rogovileža v zapadnih državah, je takoj govora o nasilju policije in ideološki nestrpnosti oblasti. Ce kdo začne gverilo zoper obstoječi demokratični red, ga levičarji takoj proglasijo za »patriota«. Ce pa pride do zrušenja komunističnega režima, so to storile reakcionarne sile in izvedli plačanci ameriškega imperializma.
V Južnem Vietnamu so kruti le Ame-rikanci; Vietkong je pa krotka ovčka, ki še nikomur ni skrivil lasu, čeprav je znano, da so rdeči partizani le v enem samem mestu Hue pustili za seboj vrsto množičnih grobov, kamor so pometali svoje nasprotnike. Levičarji vedno zahtevajo volitve v Južnem Vietnamu, nikdar pa za Severnega; očividno je demokracija tam že »utrjena«.
Graditi mostove z nedemokratičnimi režimi na Vzhodu je hvalevredno, prav ta-
Trajalo je skupno 31 ur in pol ter je vsebovalo dva sprehoda po luninih tleh po tri ure in pol.
Odlet z Zemlje se je izvršil ob zelo slabem vremenu. Kljub temu mu je prisostvovalo okrog 200.000 ljudi, med njimi severnoameriški predsednik Nixon. V ameriški javnosti pa je polet po poročilih časnikarskih agencij povzročil malo zanimanja. Očividno se ameriški človek hitro navduši za nove stvari, ponovitve velikih dejanj pa ga pustijo hladnega, čeprav vsebuje zadnji polet veliko novega in vključuje tudi številne nevarnosti, katerim so astronavti izpostavljeni. Zato pa zanje tem bolj trepetajo njihove družine. Dvanajst otrok in tri žene neprestano v strahu slonijo ob televizorjih in spremljajo akcijo svojih dragih bitij. Conrad ima štiri otroke, Gordon šest, Bean pa dva.
ko trgovati z njimi; imeti iste stike z Grčijo, Južno Afriko, Rodezijo po nemoralno. Režim v Saigonu je lutka Severne Amerike, Castrova Kuba, Naserjev Egipt ir. države varšavskega pakta pa demokratični zavezniki. Zahodnonemški politiki so vsi »revanšisti« in naklonjeni nacistom, v Vzhodni Nemčiji pa, kjer je ogromno bivših nacistov našlo zatočišče v komunistični stranki, so pa vsi borci za mednarodni mir.
Ce je na cesti ranjen levičarski pretepač, se ga ovekoveči s slikami in s članki v časopisju in v revijah; če pa istočasno pade stražnik ob vršenju svoje službe, se ga molče preide ali celo sramoti. Vojaške parade v Sovjetski zvezi služijo utrjevanju miru, v zapadnem svetu pa pomenijo izzivanje miroljubnih ljudstev. Sovjetska zveza sme pošiljati orožje Nigeriji, Sev. Vietnamu in Egiptu, da teče vojna naprej; če isto stori Sev. Amerika in podpira Južni Vietnam, Cangkajška na Forma-z: ali Izrael, je to nedopustno.
In tako bi lahko še in še naštevali. Najbolj žalostno pri tem pa je to, da temu načinu levičarskega izrazoslovja dnevno podležejo tudi premnogi pisci člankov in komentatorji na radiu in televiziji, čeprav so osebno iskreni demokrati. Dokaz, da ne znajo misliti s svojo glavo in da se jim zdi prijetneje tuliti z volkovi kot postaviti se na lastne noge.
Težave iraških kristjanov
Irak (svetopisemska Asirija in Babilonija) je pretežno muslimanska država, vendar ima med 5,3 milijona prebivalcev
400.000	kristjanov, ki živijo pretežno na severnih mejah države, kjer leži ozemlja Kurdov. Ti Kurdi se ves čas obstoja iraške države že borijo za svojo avtonomijo. Namesto da bi jo jim oblasti priznale, pa raje pošiljajo od časa do časa kazenske odprave nad kurdska naselja. Naravno je, da pri tem trpijo tudi kristjani, saj jim bombe rušijo cerkve in hiše, vojaki pa jih pogosto zapirajo in mudijo, češ da držijo z uporniki.
Preureditev skopjanske škofije
Sv. oče je dosedanjo škofijo Skopje v Makedoniji preuredil v skopsko-prizren-sko škofijo. Škofija je razsežna. Pretežno večino imajo verniki albanske narodnosti, nekaj je tudi Makedoncev. Za novega škofa je bil imenovan grškokatoliški duhovnik Jakob Herburt. Za pomožnega škofa s sedežem v Prizrenu pa je bil imenovan duhovnik iz albanske družine Nikola Prela. Znano je, da je bil prvi skopjan-ski škof Slovenec dr. Janez Gnidovec.
TOKRATNA NALOGA VESOLJCEV
V torek, 18. t. m. je vesoljska ladja Apollo 12, ki jo vodi Gordon, začela krožiti okrog Lune. Naslednji dan v jutranjih urah se je vesoljski pajek »Intrepid« (Neustrašeni) spustil na Lunino površino. Najtežjo nalogo pri tem je imel pilot vesoljskega pajka Allan Bean. Voditi ga je moral tako, da je pristal natanko na določeni točki, 334 metrov od vesoljske ladje brez človeške posadke »Surveyor 3«, ki se je bila mehko spustila v Ocean viharjev 20. aprila 1967.
Naloga obeh vesoljcev je, da bosta prinesla na Zemljo aluminijaste dele te vesoljske sonde ter televizijsko kamero, ki je leta 1967 pošiljala fotografije le nekaj ur na naš planet, potem pa žalostno utihnila. Poleg tega sta morala Conrad in Bean zbrati še 45 kg Luninega kamenja ter postaviti na površini razne instrumente, ki bodo delovali na osnovi jedrskega generatorja ter pošiljali še za nekaj mesecev znanstvene podatke o Luni na Zemljo.
Skupno bodo ostali Conrad, Gordon in Bean v vesolju 244 ur in pol. Po programu letenja naj bi se vrnili na Zemljo prihodnji ponedeljek 24. novembra ter pristali v vodah Tihega oceana ob 21,57 po srednjevropskem času.
STALNA NEVARNOST inflacije v Jugoslaviji
Povojna Jugoslavija je na inflacijo že navajena. Ko so komunisti leta 1945 prišli na oblast, so v svoji prekipevajoči samozavesti določali dinarju stari predvojni tečaj, tj. 50 dinarjev za en ameriški dolar. Toda gospodarska resničnost je bila drugačna. 2e čez nekaj let je veljal dolar 300 dinarjev. Pa ni ostalo niti pri tem. Razni zaleteli gospodarski poskusi so znova znižali kupno moč dinarja in vladajoči komunisti so bili ponovno prisiljeni razvrednotiti dinar, to pot na 750 dinarjev za en dolar. Končno je tkzv. gospodarska reforma pred šestimi leti zaradi nenehne inflacije dvignila ceno za dolar na 1250 din.
Toda že se približuje trenutek, ko bo dinar zadelo novo razvrednotenje za kakih 20-25 %. To dokazuje jugoslovanska zunanja trgovina, kjer se tečaj evrodolarja suče med 1400 do 1700 dinarji. Odkod ta neprestana grožnja inflacije?
Prvi vzrok so številna zavožena podjetja; že zdavnaj so zrela za likvidacijo, pa se jih režim ne upa dotaknita. Da jim podaljša življenje, jim daje nova posojila, ki seveda nikoli ne bodo vrnjena. Da pa lahko pride do posojil, dovoljuje režim Narodni banki, da tiska nov denar, ki nima kritja in pomeni čisto inflacijo.
Inflaoije so seveda kriva tudi podjetja sama, ki ne znajo ali nočejo zdravo gospodariti. Vsak dinar, ki ga zaslužijo, hitro razdelijo med seboj, namesto da bi skrbela tudi za rezervni sklad. Tako je prišlo že skoro pri vseh podjetjih v navado, da ves poslovni dobiček porabijo za plače, ako pa potrebujejo obratni kapital, hitijo v banke po posojilo.
Dokler bo vladal v Jugoslaviji sedanji gospodarski sistem, bo vsaka valutna reforma pomenila le udarec v vodo. Ključe do kapitala ima le zvezna vlada, ta pa boja zoper inflacijo ne jemlje resno; drugače ne bi dajala posojil ravno gospodarsko najbolj nesposobnim podjetjem. Zaman Ljubljana opozarja Beograd, da vodi ta pot v polom, V Beogradu jemljejo vse stvari na lahko v upanju, da se bodo stvari same od sebe obrnile na bolje. Seveda je v gospodarstvu vsak tak optimizem neutemeljen.
Tehnika liberalne levice
Novi „ Marijin dom“ v Trstu
Vabimo na predavanje, ki bo v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici v četrtek, 27. novembra ob 20.30 o temi
»PROBLEMI IN IDEJE V SODOBNI SLOVENSKI LIRIKI«
Predaval bo dr. Ciril Zlobec iz Ljubljane
DUHOVNA KRIZA SODOBNEGA ČLOVEŠTVA
Spričo velikega mnogovrstnega razvoja in silnih sprememb doživlja sodobno človeštvo precejšnjo duhovno krizo. Ti pojavi zadevajo tudi katoliško Cerkev in njene člane. Po nekaterih državah višje življenjske ravni se ta kriza čuti zlasti pri mlajših duhovnikih in bogoslovcih.
Drugi vatikanski cerkveni zbor je sprejel marsikaj potrebnih in koristnih sprememb na različnih področjih cerkvenega življenja. Postavil se je proti tistim, ki so hoteli zadržati samo staro, saj živi organizem nujno raste in se razvija. Seveda se pa tudi razni nositelji zmotnih ali nezdravih idej skrivajo za koncil ter razkrajajo katoliško cerkveno skupnost.
Papež Pavel VI. se je že med koncilom čutil dolžnega nastopiti proti zmotnim naukom glede sv. Rešnjega Telesa. Holandskemu katekizmu je posebna komisija kardinalov očitala nejasnost in dvoumnost ter predlagala spremembo petnajstih točk, ki se nanašajo na deviško spočetje Jezusovo, izvirni greh, zadostilni značaj Kristusove smrti na križu, daritveni značaj svete maše, navzočnost Kristusovo v sv. Rešnjem Telesu, spremenjenje, obstoj angelov, neposredno stvarjenje človeške duše, posmrtno življenje, papeževo prvenstvo, čudeže ter nekatera moralna vprašanja. Avtorji katekizma so se pokazali uporni ter niso hoteli sprejeti popravkov, čeprav so se holandski škofje izrekli za popravke. Zaradi takega ozračja je papež na koncu leta vere dal svetu novo veroizpoved, ki naj bo zlasti duhovnikom in bogoslovcem kažipot skozi pragozd sodobnih mnenj.
Proti tistim krogom, ki so pod kakršnim koli razlogom želeli omajati obveznost celibata v latinski Cerkvi, je papež izdal posebno encikliko, kjer je obširno odgovoril na razne ugovore kakor tudi bogato pojasnil razloge, ki zahtevajo da se v tej točki ne popusti. Tudi na zadnjem simpoziju škofov v Švici je bilo ugotovljeno, da dosedanje stanje duhovnih poklicev pri pravoslavnih, protestantih in anglikancih ne daje upanja, da bi se s popuščanjem obveznosti celibata dvignilo število poklicev. Prav tako ni pričakovati, da bi bili oženjeni duhovniki bolj sposobni in bolj goreči Kristusovi apostoli. Sodobnega materializma ne moremo zdraviti s popuščanjem čutnosti, ampak samo z večjim idealizmom, z večjo požrtvovalnostjo.
ŠKOF DR. JANEZ JENKO
Slovenski molk
Prinašamo govor, ki ga je imel v nedeljo, 26. oktobra dr. Jože Prešeren ob priliki odprtja novega Marijinega doma v Trstu v ulici Risorta št. 3.
Ob vstopu v novi Marijin dom moramo biti hvaležni Bogu, da so se dela po enem letu in pol dokončala. Če si boste hišo malo ogledali, se boste prepričali, da je bilo izvršeno precej veliko delo. Poleg dvorane imamo nad njo lepo kapelo, potem prostore za knjižnico, čitalnico in prostore za druge namene. V zadnjem nadstropju imajo svoj prostor skavtinje, pod dvorano ga bodo imeli skavti. En del hiše imajo šolske sestre v solastništvu za svoje delovanje. Poleg tega je v tretjem in četrtem nadstropju še več sob za bivanje.
Kdor je poznal prejšnji dom, ta ve, da je bil zelo potreben prenovitve. Hiša je bila stara, saj je segala v prejšnje stoletje in ni imela trdnih temeljev. Prostori so bili tesni in vlažni. Dvorana je bila Zgrajena leta 1912, a je imela samo dve steni svoji, drugi dve je imela sposojeni od sosednjih hiš.
Ko je tržaški gospod nadškof v aprilu leta 1959 obiskal hišo, so mu šolske sestre povedale, kako vlažno je v spodnjih prostorih. Nadškof je menil, da je treba premisliti, kaj bi se dalo storiti za ureditev hiše.
Inž. Sosič je stavbo pregledal in kmalu ugotovil, da ni mogoče ničesar prenavljati. Staro je treba podreti in zgraditi novo stavbo, ki bo odgovarjala sedaj veljavnim predpisom ter sedanjim potrebam. Najprej je bil narejen načrt za šestnadstrop-no stavbo, ki ga pa oblast ni odobrila. Končno smo se zedinili za načrt, ki je predvideval štiri nadstropja.
Predpisi za nove stavbe so zelo natančni in strogi. Ni samo mestni urad javnih del, ki odloča. Je tudi higienski urad, so gasilci, za kapelo je pristojna škofija. Ni tako lahko ugoditi vsem. Samo tisti, ki ima vpogled v podrobne načrte in spise, more vedeti, koliko je bilo dela. Vse priznanje in pohvala gre inž. Milanu Sosiču, ki je naredil načrte in gradnjo nadzoroval, kakor tudi industrijskemu izvedencu Attiliju Carliju, ki mu je pri tem pomagal in je napravil podrobne načrte za kapelo ter oltar v njej. Oba sta se z vso ljubeznijo posvetila delu, da bi ga na čim popolnejši način izvršila. Pohvala gre tudi vsem mojstrom in delavcem, ki so pri gradnji hiše sodelovali, med njimi v prvi vrsti gradbenemu podjetju Miroslava Sal-vija iz Doline in Renata Bolcija od Sv. Ivana, ki sta dom zgradila.
Gotovo ste radovedni, kdo je gradnjo hiše finansiral. Če stanejo stanovanja z dvema sobama v novih hišah po osem milijonov, potem je naš dom moral stati desetkrat več. Nekdo se je izrazil, da hišo gradi Vatikan in pomagajo slovenski izseljenci, bivši begunci. Ta se je zelo zmotil. Vatikan ni dal nobene lire in tudi naši izseljenci ne. Vatikana sploh prosili nismo za pomoč, tudi ne tržaške škofije in nobene župnije ne. Zato od tu nismo dobili ničesar. Marijina družba je z osebnimi prispevki članic in nabirko, ki smo jo med njimi začeli v septembru l. 1964, doslej zbrala toliko, da smo krili čez polovico vseh stroškov. Nekaj so prispevali tudi razni dobrotniki iz sredine mesta. A njihovi prispevki niso dosegli enega mili-
V	sv. Križu pri Trstu bosta v soboto,
22.	novembra slavila zlato poroko dobro znana in ugledna zakonca Stefančič Jožefa in Franc Daneu. Pred petdesetimi leti, leta 1919, sta si v svetokrišld cerkvi obljubila večno zvestobo. Prav tako bosta za 50-letnico poroke prisostvovala sv. maši in si ponovno obljubila zvestobo do groba.
Ni bila lahka njuna življenjska pot. Bog jima je dal 12 otrok, od .katerih je še sedem živih, pet hčera in dva sinova. En sin in ena hči sta v Avstraliji. Vsi, razen naj mlaj šega sina so že poročeni, tako da imata srečna zlatoparočenca že deset vnukov.
Franc Daneu je bil po poklicu železničar. Tudi njega je fašistična vlada odtrgala od domače zemlje in skupaj z ženo
jona. Šolske sestre so prispevale za prostore, ki bodo njihova last. Od drugod nismo dobili doslej nobene podpore, razen od pokrajine, ki je že l. 1964 nakazala en milijon lir za napeljavo centralne kurjave, kar pa je šele pred kratkim izplačala. Sedaj bomo dobili posojilo od dežele, ki ga bomo vračali dvajset let. Velikodušnost naših vernih ljudi, zlasti članic Marijine družbe, nam daje zagotovilo, da bomo v nekaj letih plačali preostali dolg.
V novem domu bodo imeli svojo domovinsko pravico tudi skavti 5. čete in skavtinje. Zakaj bodo imeli to pravico? Zato ker so svoj dom v ulici Scorcola združili z Marijinim domom. Sploh je bil ta dom v ulici Scorcola ves čas zadnja rezerva, s katero smo računali, da smo se odločili za gradnjo tega doma.
Ta hiša bo torej služila Marijini družbi, dekletom in ženam, skavtom in skavtinjam za njihovo delovanje. Tu bodo imeli sestanke, igre, družabne prireditve, duhovne obnove, duhovne vaje, razna predavanja. Vsem bo na razpolago knjižnica in čitalnica z dobrimi knjigami in časopisi.
Prepričani smo, da bodo v Marijino družbo vstopila mnoga tržaška dekleta in žene. Nikjer ni rečeno, da se mora vedno delovati na stare načine. Marsikaj bo treba spremeniti in prenoviti. Mladinskim organizacijam skavtov in skavtinj se bodo pridružili fantje in dekleta, ki se navdušujejo za zdrav nočin življenja. V njih bodo našli spodbudo za versko življenje, za pripravo na poklic, za ustanovitev krščanske družine, za pošteno zabavo.
Delovanje v Marijinem domu pa ne bo omejeno samo na člane organizacij, ki bodo imele v njem svoj sedež. Odprt bo vsem. tržaškim Slovencem. Na stežaj bo odprt naši mladini. V tem domu bodo razne prireditve, predavanja, igre, tečaji, ki se jih bodo lahko vsi udeleževali.
V Trstu zelo pogrešamo temeljitih načelnih predavanj in razprav. Toliko je vprašanj, na katera bi morali današnji ljudje dobiti jasne odgovore in prave smernice. V svetu je veliko prevratov, revolucij, vojska. Prav tako je veliko duhovnega vrenja. Starejši se v sedanjem svetu ne znajdejo več. Mlajši dostikrat ne vedo, kaj je prav.
Mladini in odraslim je treba pomagati do jasnosti. Vatikanski koncil je izdal toliko lepih reči v svojih odlokih. A to je velik skrit zaklad. Treba ga je ljudem odkriti. Pokazali je treba na temelje vere, na temelje družabnega reda. Razlagati je treba krščanski socialni nauk, ki je so-lidnejši kakor so drugi nauki, katerih se mnogi oprijemljejo, ker so pač v modi.
Ne vem, koliko bomo sposobni, da bomo v novem domu vršili to poslanstvo. Tega ne more storiti en sam človek, tudi ne samo ena skupina ljudi. Potrebno je sodelovanje mnogih, duhovnikov in laikov. Želimo pa, da bi naš dom postal Žarišče krščanske kulture. V njem naj bi se vršil neprestan dialog, razgovor z današnjimi ljudmi, kakor ga priporoča vatikanski koncil.
Z žrtvami naših vernih, manj premožnih tržaških Slovencev se je ta dom zgradil, a ne zato, da bi ga gledali praznega, marveč da bi služil tem visokim ciljem. Hvala zato vsem, ki ste pomagali, da je zrastel.
in malimi otroki je deset let živel v Ales-sandriji v Piemontu. Tu je preživel vsa težka vojna leta in se po končani vojni, ko je stopil v pokoj, vrnil v rojstni Sv. Križ.
Oba zavedna Slovenca in praktična katoličana, sta svoje otroke vzgojila v pravem narodnem in krščanstkem duhu. Zlasti globoka in trdna vera mame Jožefe je bila v zgled in oporo v težkih vojnih in povojnih letih. Pa tudi sedaj prisostvuje verna žena vsaik dan sv. maši. V njihovo hišo prihaja že od vsega začetka »Katoliški glas« in drugo katoliško časopisje.
Zglednima zlatoporočencema čestita in se veseli njunega jubileja vsa vas. Ce-stitkam se pridružuje tudi »Katol. glas«.
Dveletni kmetiiski tečaj
Deželna ustanova za razvoj kmetijstva ERSA s sedežem v Gorici je prevzela nalogo, da izdela načrt za organizacijo kmetijskega strokovnega pouka. Nedavno je objavila svoj program, po katerem namerava postopno ustanoviti več krajevnih središč za strokovno izobrazbo kmečkih podjetnikov in kmečkih pomočnic ter deželno šolo za izobraževanje kmetijskih tehnikov in zadrugarjev.
Proti koncu novembra bo začel delovati prvi strokovni tečaj za kmečke podjetnike v nekem obmorskem kraju in se bo končal prve dni maja. Tečaj bo trajal dve leti. Pouk bo izmenoma vsak drugi teden. Tako bodo učenci en teden v šoli, kjer bodo dopoldne imeli teoretičen pouk, popoldne pa vaje, delo v skupinah, pogovore z upravniki naprednih kmetij, s poslovnimi osebami v trgovini in industriji itd. Enkrat v tednu si bodo ogledali zanimiva kmetijska, trgovska in industrijska podjetja kakor tudi javne urade ter gospodarske in sindikalne ustanove. Drugi teden pa bodo preživeli na svojih domovih. Za gojence bo poskrbljeno brezplačno bivanje v kraju tečaja.
Pomanjkanje
demokratičnega
čuta
Dne 3. novembra 1969 je doberdobski župan Andrej Jarc vendarle naslovil občinskim svetovalcem vabilo za sejo občinskega sveta, ki je bila določena za četrtek 13. novembra 1969 ob 20. uri. Poudariti je treba, da se je občinski svet zadnjič sestal 24. junija 1969. Vendar je to bila izredna seja, na kateri bi se moralo obravnavati kar dvajset točk, od katerih osem zadevajo javna dela, štiri občinsko osebje, dve zavrnjena obračuna za leti 1965 in 1966, ena kritje stroškov za odkritje spomenika padlim, dve za prispevek dijakom nižjih in višjih šol. Jasno je, da bi se moralo dati občinskemu svetu na razpolago potreben čas, da s premislekom obravnava in razrešuje te probleme občinske uprave. V Doberdobu pa ni tako. Vse je vedno v znamenju sile im po možnosti brez debate.
Znano je, da člen 124 zakona 4.2.1915 št. 148 predpisuje, da se mora občinski svet sklicati vedno v dveh rokih in sicer spomladi (v mesecih marec, april in maj) ter jeseni (v mesecih: september, oktober in november). V Doberdobu očividno roki za občinsko upravo ničesar ne pomenijo.
Pa to še ni najhuje. Kar krši zakon in pravice občinskega sveta je dejstvo, da je bilo od dvajsetih točk na dnevnem redu sedem, ki zadevajo sklepe, katere je bil sprejel ožji odbor v imenu občinskega sveta in ki so bila sedaj temu predložena le v potrditev. Ožji odbor je sklepe sprejel v imenu nujnosti, nujnost pa ni bila taka, da bi ne mogel biti sklican občinski svet, saj zakon dovoljuje, da se ta lahko skliče v primem nujnosti tudi v 24 urah. Poleg tega so vsi ti sklepi bili odobreni v mesecih septembru in oktobru in to v roku, ko bi občinski svet moral biti sklican v rednih sejah. Pri tem je šlo za kočljiva vprašanja, ki so že večkrat sprožila nesoglasja v občinskem svetu prav zaradi dejstva, ker ni hotela večina poslušati manjšine in je s tem močno zakasnila javna dela, saj so kontrolni organi neke sklepe že večkrat zavrnili.
Naj omenimo zadevo jameljske ceste, ki je že četrtič prišla pred občinski svet, da ne govorimo o zadevi dobetrdobskega pokopališča, ki je tudi ponovno na dnevnem redu. Ko sta 30. oktobra 1965 dva svetovalca opozicije vložila interpelacijo za napeljavo vode na pokopališče in to tudi vedno zahtevala pri raznih proračunih se je župan izgovarjal, da je nepotrebno porabiti 500.000 lir, češ da bo kmalu zgrajeno novo pokopališče. Dejstvo je, da gre leto 1969 h koncu, pa ni ne vode in ne pokopališča!
V	zvezi z dnevnim redom seje občinskega sveta z dne 13. novembra in s tem, kar so se razni časopisi srdito zaganjali in spotikali ob zadevah, o katerih niso bili pravilno seznanjeni ali jih niso hoteli pravilno tolmačiti, je prav, da občinstvo ve, da če hoče občinska uprava doseči od občinskega svčta potrditev sklepa, ki zadeva prispevek za odkritje spomenika, ni bilo na dnevnem redu interpelacije, katero sta 24. oktobra 1969 stavila dva svetovalca opozicije z namenom, da izvesta, če so bile spremembe na spomeniku, ki so preprečile njegovo blagoslovitev uradno javljene in odobrene od strani občinske uprave, ki ni samo dala zemljišča, marveč tudi denarni prispevek in 'kakšne ukrepe misli podvzeti občinska uprava, da pride do naknadne blagoslovitve spomenika.
Ali je to demokratično upravljanje?
Slovenci v domovini so po ogorčenju, kateremu so dali duška proti koncu julija, potem ko so zvedeli, da jih je Beograd še enkrat prezrl pri dodelitvi posojila za hitro cesto Šentilj-Nova Gorica, spet umolknili. Bolj prav povedano: slovenska javnost je še vedno ogorčena, le slovenski časopisi o tem ne pišejo več. Požreti so morali s predsednikom slovenskega izvršnega sveta Stanetom Kavčičem Titov krivični očitek, da so izvajali nad slovensko javnostjo »nedemokratični« pritisk. Očividno je, da je v Jugoslaviji še vedno nedemokratično vse, kar ni pogodu Titu in njegovemu krogu. Ni važno, če ves narod drugače misli. Za Tita je demokracija v tem, da ljudstvo sprejme to, kar on odloči.
To stališče je v omiljeni obliki skušal utemeljiti tudi Edvard Kardelj, ko je 14. septembra govoril v Kozjem tam zbrani mladini. Njegova misel je bila jasna: kdor kritizira oblast, spodbija temelje družbe. Tako sta že trdila tudi Hitler in Stalin. Kardelj je v podkrepitev svojih trditev navedel Češkoslovaško: tam da so vse preveč govorili o svobodi in demokraciji ter napadali staro vlado pod No-votnim, ne da bi sprevideli, da s tem rušijo socializem. Toda Sovjeti so prav s tem razlogom utemeljili svoj vdor na Češkoslovaško. Kardelj tega vdora ni sicer zagovarjal, saj ne bi rad, da bi se Sovjeti kdaj nanj sklicevali, ko bi vdrli v Jugoslavijo, toda kljub temu je strašil slovenske komuniste s češkoslovaškim zgledom.
Izvršni svet v Beogradu je sioer slovenskemu tisku in slovenskim komunistom s Kavčičem na čelu zaenkrat zavezal jezik, ni pa s tem odstranil vzrokov, ki so do slovenske nevolje privedli. In ti vzroki
so pohlep Beograda po slovenskem denarju, splošno zapravljanje, vlaganje raznih posojil v nedonosna podjetja, zmedeno poslovanje in prezirljivo obveščanje javnosti. Izročila zapravljanja, nereda v upravi in oblastnega postopanja so sicer na Balkanu še vedno močna, toda če hoče postati Jugoslavija moderna država, se mora takšnim balkanskim metodam, ki izvirajo še iz turških časov, brezpogojno odpovedati.
Predsednik slovenske vlade Stane Kavčič ni ne zaletal ne okostenel dogmatik, zato ni bilo mogoče od njega zahtevati, da b: se Beogradu odkrito uprl, čeprav je prepričan, da ima prav. Upreti se Beogradu bi v sedanjih razmerah pomenilo iti z glavo skozi zid. Trenutno je pomembno to, da se ni do sedaj javno pokesal in samokritično obsodil »grehov« proti zvezni vladi, ki ji načeluje drug Slovenec, jugoslovansko nastrojeni Mitja Ribičič. V starih časih bi bilo to neizogibno.
Bogoslovci koprske administrature
Apostolska administracija v Kopru ima letos v ljubljanskem bogoslovnem semenišču šest duhovnikov, iki obiskujejo 6. letnik bogoslovja ter 29 bogoslovcev. Vojni rok služi 12 bogoslovcev.
Za obnovo sviloreje
Deželna uprava pripravlja dodatek k zakonu za pospeševanje donosnejših kultur, po katerem bo enake ugodnosti uživala tudi sviloreja, ki se je v zadnjem času začela spet prebujati in preurejati. Osnutek zakona predvideva, da bo v ta namen porabljeno 300 milijonov Lir v treh letih.
Zlata poroka
Franc Daneu Jožefa Stefančič
l
VIII. MEMORIAL „M. FILEJ“
Z GORIŠKEGA
Ob zaključku uspele športne manifestacije
V	nedeljo, 16. novembra je padel zastor na letošnji Memorial M. Fileja. Popoldne ob 17. uri je mladina skoro napolnila dvorano Katoliškega doma, čeprav so bila po vseh okoliških vaseh praznovanja sv. Martina in drugi prazniki. To pomeni, da so že vidni prvi uspehi Memoriala: saj je bil prvi namen prirediteljev ta, da se mladina, zlasti iz vasi, začne zbirati v prijateljskem vzdušju; poleg tega .pa tudi, da se pošteni način tekmovanja, kakršen je prišel do izraza na letošnjem Memorialu, prenese na vsako drugo udejstvovanje, tako v privatnem kot v javnem življenju. Veliko število mladine se je v mesecu in pol, kolikor je trajal Memorial, zbiralo skoro vsak teden na tekmah, z vedno večjim navdušenjem in v nedeljo so se znova zbrali skoro vsi, še vedno veseli in razigrani, čeprav je morda kdo dobil več nagrad kot ostali. Nekaj bežnih številk morda bolje razloži pomen letošnjega Memoriala: vseh tekem se je udeležilo okoli 430 atletov, od najmlajših do najstarejših; zlasti razveseljivo je dejstvo, da se je udeležilo Memoriala mnogo naraščajnikov, kar daje gotovost, da šport vsaj med Slovenci še ni v resni krizi, kot pravijo, da je na splošno v naši pokrajini.
Največ tekmovalcev je pritegnilo streljanje (106!), verjetno zato, ker je bilo dostopno vsem starostim. Res je pa tudi, da so prišli na dan novi prvaki — 6 oseb je od možnih 36 točk doseglo več kot 30 točk, medtem ko prejšnja leta nihče ni šel preko 30. Med dekleti pa je vse presenetila Prinčič Neva, ki je dosegla za moške skoro nedosegljivo mero — 29 točk!
Za kolesarsko tekmo se je zbralo 20 dirkačev, mnogi pa so se zbali naporne proge Gorica-Števerjan. Rezultati so bili tudi v tej disciplini dobri, tako med naraščajniki in mladinci; zlasti pa se je med člani odlikoval Devetak Marijan, ki je prevozil iprogo v 15'42”.
45 atletov je sodelovalo v namiznem tenisu; kvaliteta tega turnirja je bila visoka, zlasti zaradi udeležbe priznanih tekmovalcev kot sta Ukmar in Cattonar, ki pripadata moštvu 'Sokol iz Nabrežine. Vendar so tudi goriški atleti Komel, Pavšič, Semolič, Černič in Lavrenčič pokazali zelo dobro igro.
Odbojka je tradicionalna disciplina Memoriala. Letos je tekmovalo 8 moštev (skupno 67 atletov). Nekatera moštva, kot Hrast, Gorica in Štandrež so se zlasti odlikovala z igro, ki ne bi delala sramote na prvenstvu »D« lige.
Tudi za nogomet se je prijavilo 8 moštev (skupno 87 fantov). Brez dvoma so bile tu najboljše ekipe Hrast, Mladost A in Mladost B, kar vse tri iz Doberdoba. Srečanja med njimi so bila res užitek za ljubitelje nogometa (zelo močni sta bili tudi moštvi Štandrež in Sovodnje).
Velik napredek je bili letos zlasti v lahki atletiki. Sodelovalo je 89 atletov (13 izven tekmovanja), zlasti ,pa je bila visoka udeležba med naraščajniki in naraščajnica-mi (23!). Pa tudi nekateri rezultati so bili zelo dobri, čeprav to ni bilo tekmovanje prvakov, pač pa mladine, ki sicer nima možnosti športnega udejstvovanja, zlasti na vaseh; tukaj pa se je videlo, da vsi lahko tečejo in skačejo, saj so to najbolj prirojene lastnosti; treba jih je samo pravilno razviti. Dobri rezultati so bili: Vogrič, 25”3 na 200 m; Pettarin, 170 cm pri skoku v višino; Špacapan M., 11,03 m v metu krogle (6 ,kg); KoZlin, 12,27 m v metu krogle (7 kg); Kodrič, 39"5 na 300
m; in še drugi dobri izidi. Tudi dekleta so tekmovala zelo uspešno, zlasti šte-verjanke in Sovodenj ke.
Zadnja na vrsti je bila košarka, ki je bila izven točkovanja za prehodni pokal, pa je vseeno pritegnila 4 moštva (28 atletov). Presenetljivo dobro igro sta pokazali zlasti moštvi Gorica in Štandrež v finalni tekmi. Zmagala je Gorica 58 : 31.
Kot smo že omenili, se je v nedeljo mladina spet zbrala: prišla je po zaslužene nagrade, ki so bile letos res zelo bogate. Popoldansko prireditev v Katoliškem domu je začel tajnik društva Olimpije, ki je Memorial organiziralo, g. Emil Valentinčič s pozdravom vsem udeležencem. Nato je ansambel Mi-Ni-Pe zaigral nekaj veselih melodij za prijetno razpoloženje. Sledila sta dva kratka govora predsednika 01ympije prof. Ninka Černiča ter športnega vodje prof. Martina Krannerja. Oba sta orisala pomen letošnjega Memoriala, prvi bolj na splošno, drugi pa se je ustavil zlasti ob tehničnem delu manifestacije. Sledilo je nagrajevanje najboljših atletov iin moštev, ki se je preoej zavleklo zaradi velikega števila nagrajenih: vsako društvo je dobilo kako nagrado, ker so si vsa zaslužila priznanje za trud. Prav do konca se ni vedelo, kdo bo odnesel prehodni pokal, Trofejo Memorial M. Filej. Končno se je zvedelo: prvo mesto si delita moštvi Gorica in Štandrež, obe z 78 točkami; torej bo vsako društvo držalo pokal na svojem sedežu šest mesecev. Za prvima uvrščenima sledijo po vrstnem redu: Števerjan 76 točk, Hrast (70), Sovodnje (65), Mladost (64), Dom (58), Revma (48), Podgora (20).
Poudariti moramo, da je imel letošnja Memorial M. Filaj ugoden odmev po vsej deželi; tudi politične in športne oblasti so se o njem ugodno izrazile z darovanjem pokalov: tako goriški prefekt, deželna u-prava, občina Gorica; tako moramo omeniti, da je predstavnik Slovenske skupnosti g. Saša Rudolf osebno izročil pokal Slovenske skupnosti; prav tako je g. Marij Maver osebno podelil medaljo, ki jo je darovala revija Mladika; g. Dino Roner je izročil pokal SKGZ; prisoten je bil tudi predsednik ZSKP dr. Kazimir Humar; k uspehu letošnjega Memoriala so pripomogle z raznimi darovi tudi druge ustanove in privatniki: E.P.T. (srebrna medalja), Panathlon Club (pokal), Pro Loco (bronasta medalja), CONI (plaketa in medalje), Katoliški glas (pokal), Novi list (pokal), Kmečka banka (dar v denarju), 'tvrdka Alpina (denar), tvrdka Andrej Košič (pokal), urarna Vižintin (pokal), tvrdka Vetrih (pokal), tvrdka Terpin (pokal), družina Brešan (plaketa), g. Veri Leban (denar), prof. Krannar (pokal), tvrdka Treu (pokal) in g. Manera (pokal).
Vsem tem se društvo 01ympia toplo zahvaljuje, kakor tudi vsem, ki so na Memorialu kakorkoli sodelovali; zlasti pa izreka priznanje atletom, ki so s svojo prisotnostjo potrdili, da jih privlači vse, kar je dobro in plemenito, da šport lahko druži preko vsake ideološke različnosti. Brez dvoma se bomo spet videli prihodnje leto, in še drugi se nam bodo pridružili na igriščih, v telovadnicah in izven njih, vsi prijatelji, vsi navdušeni, vsi slovenski športniki!
Roparski napadi v Gorici
Pretekli teden je bilo goriško mesto po-zorišče kar dveh roparskih napadov. Prvi se je primeril v urami Darka Šuligoja, drugi pa v parku Coronini.
Tat v urami Šuligoj je bil posebno predrzen. Dal si je pokazati zlate zapestnice, nato pa jih pograbil in zbežal iz trgovine. Vrednost zapestnic je bila nad 800.000 lir. PaHoija je kasneje zlikovca odkrila. Gre za 32-letnega Bruna Periona iz Gorice, ki se je bil pred kratkim vrnil iz Švice.
Nepojasnjen pa je ostal do sedaj roparski napad na Marcelo Cigoj, ki vodi loterijsko agencijo v ulici Seminario. Ta se je vračala na noč domov s celotno dnevno vsoto denarja, ki ga je bila prejela od strank. Ropar je gotovo svojo žrtev poznal in vedel, da se vsak večer vrača z dnevnim izkupičkom na svoje stanovanje v stranskem poslopju blizu Coroninijevega gradu v parku istega imena. Zlikovec je 69-letno Cigojevo udaril z nekim trdim predmetom po glavi, nato pa ji odvzel torbico, v kateri je bilo skoro dva milijona lir v gotovini, zraven pa še bančna knjižica na »donašalca«.
Iz Beneške Slovenije
Utrdili bodo bregove Nadiže
V	čedadskd občini je Nadiža že zdavnaj zarezala globoko strugo in si utrla pot v furlansko nižino. Bregovi, ki so sestavljeni iz rečnega konglomerata — tj. iz rečnega proda — so postali ponekod zelo strmi in celo popolnoma navpični. V teh stenah je Nadiža na mnogih krajih izkopala globoke votline, ki so v nevarnosti, da se posujejo. Tako preti vedno večja nevarnost hišam in drugim stavbam, ki se vrstijo vzdolž reke.
Deželna uprava se je na podlagi študija, ki ga je izvedla tržaška univerza, odločila, da odstrani nevarnost in prepreči rušenje brega ob Nadiži. Predvideno je, da bodo votline napolnili z betonom in ga v skladu z divjim okoljem obložili z rečnim kamenjem. Deželni tehnični odbor je odobril načrt; dela bodo izvedli na podlagi deželnega zakona št. 12 iz leta 1966, ki omogoča deželni upravi, da prepreči ali pomaga v primerih naravnih nezgod. V ta namen bodo porabili 105 milijonov lir.
Tržaški nadškof bo obiskal župnijo sv. Ane
V nedeljo, 23. novembra bo g. nadškof obiskal župnijo pri Sv. Ani. Za slovenske vernike bo maševal in pridigal ob 10. uri.
Prva sv. maša s spremembami v Rojanu
V nedeljo, 23. novembra bo v rojanski župni cerkvi prva sveta maša z novimi spremembami, ki bodo stopile v veljavo na prvo adventno nedeljo. Sv. maša bo popoldne ob štirih. V cerkvi se bomo zbrali že pol ure prej za vajo.
Bazovica
Slomškov dom v Bazovici bo v nedeljo,
23.	novembra proslavil peto obletnico svojega delovanja s sledečim sporedom: Ob
10.30	sv. maša za vse župljane, žrtve druge svetovne vojne; odprtje razstave ob peti obletnici delovanja, kulturni spored, pri katerem sodelujejo domači pevci, glasbena šola »Slomšek«, svetoivanski cerkveni pevski zbor in šolska mladina. Ob 20.30 zabavni večer.
Slomškov dom se ob tej priliki prisrčno zahvaljuje vsem številnim dobrotnikom, ki so v petih letih nabrali za Slomškov dom 4.114.000 lir.
Glasbeni spored v Finžgarjevem domu na Opčinah
V Finžgarjevem domu na Opčinah so v nedeljo, 9. novembra priredili zabaven glasbeni večer, čigar namen je bil, poleg tega, da počasti obisk kiparja Franceta Goršata, dirigentov Oskarja Kjudra in Zorka Hareja ter 654etnico openskega organista g. Staneta Maliča tudi ta, da zbere nekaj prostovljnih prispevkov za Glasbeno šolo s sedežem v Finžgarjevem domu.
Osrednja točka glasbenega večera, ki se je začel ob 17. uri, je bil nastop harmo-nikaškega ansambla »Miramar«, ki je pod taktirko prof. Oskarja Kjudra, medtem ko je prvo harmoniko igrala prof. Eliana Zajec, zaigral 'tri skladbe: Kolo iz Gotovčeve opere Ero z onega sveta, Ples ognja iz De Fallove skladbe Ljubezen ča-
Porast duhovniških kandidatov v dunajski nadškofiji
V	dunajski škofiji se je letos število bogoslovcev nekoliko povečalo. Lani je bilo vseh dunajskih bogoslovcev 82, letos jih je 99.
rodej in Rimskega-Korsakova Rusko veliko noč.
Pred tem so nastopili nekateri člani ansambla kot solisti, skupina dečkov iz sirotišnice Enaoli z dvema skladbama iz moderne maše in dvema modernima pesmima. Na začetku pa so seveda nastopili najmlajši, ki jih poučujeta prof. Romana in prof. Eliana Zajec v zasebni šoli Glasbene matice v Trstu in v Glasbeni šoli v Slomškovem domu v Bazovici. Kljub temu, da iti mladi pianisti in harmonikaši, ki jih je za cel ansambel, malo časa študirajo glasbo, je žel njihov nastop veliko priznanja.
Glasbeni večar je priklical v Finžgarjev dom veliko ljudi, ki so zadovoljnih obra-
V	nedeljo, 30. novembra ob 17. uri
bo v Kulturnem domu v TRSTU
REVIJA PEVSKIH ZBOROV
Prireja jo in jo bo izvajala Zveza cerkvenih zborov na Tržaškem.
zov odhajali domov ob koncu prireditve. Posamezne točke je primemo povezovala Milojka Sosič, namen Glasbene šole pa je razložil g. kaplan.	J.	D.
Predavanje o banjaluškem potresu
Poleg glasbenega večera moramo šteti med prosvetno dejavnost Finžgarjevega doma na Opčinah tudi predavanje o potresu v Banjaluka, ki ga je imel tržaški radijski časnikar Saša Rudolf. Predavanje je bilo v ponedeljek, 3. novembra v večernih urah. Bilo je zanimivo, ker je predavatelj sam doživel potres v Banjaluki in ker se je po predavanju razvil koristen razgovor, v katerega so posegli številni poslušalci.
Koludrovica: f Ivan Milič
12. novembra smo pospremili že enajstega letošnjega mrliča na zadnji poti. To pot je Gospodar življenja poklical k sebi Ivana Miliča iz Koludrovice v zgoni-ški fari. Učakal je 68 let. Od nove hiše, katero je pred kratkim dogradil skupaj s sinom Sergijem, so prinesli pokojnika v župnijsko cerkev v Zgoniku, kjer je bila zanj darovana pogrebna sv. maša. Med sv. mašo je pel učitelj Tone Kostn-apfel, ki je bil dober pokojnikov prijatelj. Ivan Milič je bil blagega značaja, skrben in priden kmetovalec. Poleg hiše si je zgradil tudi nov moderen hlev. Bil je tudi zvest naročnik Katoliškega glasa in goriških mohorjevk, katere je rad prebiral zlasti v zadnjem času, ko je začel bolehati.
Soprogi Juditi, sinu Sergiju, hčeri Milki in sorodnikom izrekamo srčno sožalje, njegovi duši pa želimo večni pokoj v Bogu.
Mešani pevski zbor »Lojze Bratuž« iz Gorice, ki je eden izmed številnih zborov, kateri vsako leto nastopajo na reviji goriških pevskih zborov, »Cecilijanka« imenovani. Zbor »Lojze Bratuž« je najprej vodil pok. prof. Mirko Filej, za njim prof. Ivo Bolčina, sedaj pa ga dirigira g. Stanko Jericijo
Jamlje: Zlata poroka
V	ponedeljek, 17. novembra sta obhajala zlato poroko zakonca Andrej Pahor in Leopolda Legiša. Jubilant je iz naše srede, življenjsko družico pa je pripeljal iz bližnje Medje vasi. Bog jima n.i dal otrok. Kljub temu sta si obnovila nekdanjo obljubo med mašo v naši cerkvi ob obilni udeležbi sorodnikov in prijateljev. Želimo: še na mnoga leta!
UIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllliMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIlllllllllUllllllllllllllllllllllllllllUllliillllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllillllllMIIIIIIUIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllUlllllllllllllliltlllllllllllllllllllllltlllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIUllllllltllllllllllllllllllllltllllltlllUIIUlUH
t Msgr. Janez Hladnik
53 V SLUŽBI CERKVE IN NARODA
(SPOMINI )
Za Lovrencovo nedeljo, to je prve dni avgusta, sem rad, če se je le dalo, skočil domov, kajti takrat je bilo pri nas na Petkovcu žegnanje, na domu v Rupi pa nato srečanje vsega sorodstva.
Zadnje leto mojega bivanja v Metliki je prišel k meni na obisk moj najmlajši brat Nace. O njem se je rovtarski gospod Matevž izrazil, da bo še nekaj iz njega, ker da zna tako lepe pesmice kovati. Zato so ga poslali na isto pot kot mene: v škofove zavode v Št. Vidu.
Od bratov sta me prišla v Metliko pogledat še Peter in Francelj. Slednji je bil dve leti gojenec kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu, od tam pa je bilo treba napraviti le skok čez Gorjance do mene. Sestre me pa niso obiskale razen Tonce, ki je enkrat prišla v Metliko.
Da so imele sestre manj časa za obiske, je bilo krivo zlasti to, da je bil brat Štefan kupil posestvo v hribih nad Loko pri Zidanem mostu. Pri tem sem bil tudi jaz nekaj •pomagal. Za nakup smo se odločili, ker je bil naš dom tako blizu italijanske meje, nas je pa prevzela misel, da bi si našli kako posestvo, ki bi bilo daleč proč, kamor bi se v primeru vojne lahko zatekli. Skrb za obdelovanje grunta je zadela poleg brata Štefana zlasti sestre. Tako je ostala Metlika zanje nepoznana.
2EGNANJA
Metlika je imela obilo podružnic. Najvažnejša so bile Tri fare, kjer je bilo tudi pokopališče za vso metliško okolico. Mesto samo je imelo lastno1 pokopališče. Pri Treh farah je bilo veliko maš. Slovito pa je bilo Trifarško žegnanje: dve nedelji zaporedoma: na šentjamejsko in naslednjo nedeljo.. Tisti teden je bil ves tri-farški... Kar je preostajalo stare »bele« krajine, se je ob tej priliki še videlo. Ohranjal se je starinski značaj praznika in tudi medsebojna povezanost treh et-
ničnih skupin na tej zvezni točki: Zužem-berčand, to je Uskoki, ki so se naselili v Gorjancih pred štiristo leti, ko so kot pravoslavni Srbi pribežali pred Turki iz Srbije iin Bosne, a so pod cesarico Marijo Terezijo postali »unijati«, to je združili so se z Rimom. Tiste dni so imeli Zužem-berčani lep zaslužek z ovčjo pečenko. Prišli so namreč kar s svojimi ovcami in pekli ter prodajali za mal denar velike kose tega mesa.
Mnogi od njih so bili tudi trgovci in so postavili stojnice tudi za vsevrstno blago, tako da je to žegnanje postalo pravi semenj. Vsa Bela krajina od Vinice in Semiča, Črnomlja in Gradaca je bila zbrana pri Treh farah, kjer se je tedaj že točilo novo vino »portugalka«, odlična belokranjska črnina. Prav tako je pa bila navzoča Hrvaška od Zakanja pa do Ozlj a in Vivodine.
Od slovenskih vasi, ki so bile vedno prisotne, naj omenim Gabrovec, Trnovec, Lokvico, Vidošiče in v večni tekmi med seboj najpomembnejši vasi ter samostojni občini do ukinitve: Drašiče in Boža-kovo, kjer sta bili tudi dve zunanji šoli.
V	Božakovem je bilo žegnanje okrog sv. Magdalene, ki se praznuje 22. julija. Seveda že prejšnjo nedeljo. Že prejšnji dan je bila posvečena hostija za mon-štranco, kajti žegnanska maša je bila pred izpostavljenim Naj svetejšim. Lastni pevski zbor, ki je obstajal tudi v Draši-čih, rojstnem kraju slovitega pevovodje in skladatelja Marka Bajuka, je za to priliko pripravil posebno lepo petje.
Po maši je bilo slavnostno kosilo na »cakmaštrovem domu« (Kozjan ali Re-povž), nato pete litanije z blagoslovom. Politična, opredelitev se v cerkvi ni poznala, čeprav je dejansko bila zelo močna.
Po litanijah sem pa moral obiskati vse hiše in povsod pokusiti: »Gospod, izvolite še našega«, seveda kupico črnega vina. Pa se jih je nabralo kar preveč. Zato sem vino odklanjal in raje vzel čašico črne kave. Leta 1932 me je to uživanje kafeina privedlo do zloma. Konec žegnanja je bil vselej pri Nemaniču v Želebeju. Od tam so me zapeljali domov. Tisto leto 1932 sem se zbudil, pa mi je bilo tako čudno. Zgubil sem zavest. Ko sem zjutraj vstal, se mi je vse vrtelo v glavi, šel sem
k zdravniku, ki je ugotovil, da se mi je odprl čir v želodcu in je nastopilo notranje krvavenje.
Ponovilo se mi je isto -kot pred štirimi leti. Tako je zadeva mojega želodca postala nujna. Medtem, ko sem bil mesec dni kasneje operiran na nogi, sem moral misliti tudi na operacijo želodca, katero mi je kot neizogibno napovedal zdravnik.
V	KARLOVEC V BOLNIŠNICO
Medtem ko sem bil v bolnišnici zaradi noge, je bil pa tudi bolje oskrbovan moj želodec. Popravili so mi nogo in za silo sem bil spet usposobljen za vse dolžnosti. Tako je minila birma in se je pričelo novo šolsko leto 1932/33. Ko je prišel pomočnik v osebi kaplana Borisa Komana, sem jaz njemu prepustil večji del šole in vse otroške zadeve, sam pa sem imel na skrbi predvsem vinsko zadrugo, kateri smo dodelavah prostore in potrebno posodje. Tisto leto smo postavili sod za 80 hi. Prišli smo že do 600 hi lastnega pridelka.
(Se bo nadaljevalo)
ZVEZA SLOVENSKE KATOL. PROSVETE NA GORIŠKEM
vabi na tradicionalno revijo naših pevskih zborov
GEGILIJAIMSKO 1969
ki bo v nedeljo, 23. novembra ob 16. uri v Katol. domu v Gorici
Na njej bo nastopilo štirinajst pevskih zborov. — Vstopnina za odrasle 300 lir, za šolsko mladino 100 lir. — V odmorih srečolov z lepimi dobitki. — Ves čas prireditve bo deloval buffet z odličnim vinom iz naših Brd in dobrim prigrizkom.
Uspelo predavanje o slovenski pravljici
Za letošnjo sezono je SKAD v Gotici organiziral ciklus predavanj o sodobni slovenski kulturi. Ta bodo obsegala literaturo, glasbo, filozofijo oziroma teologijo in druga vprašanja znanosti.
Prvo predavanje je imel prejšnji četrtek v mali dvorani Katoliškega doma dr. Milko Matičetov iz Ljubljane o temi »Sodobni pogledi na slovensko pravljico«. Matičetov je znan slovenski raziskovalec slovenske folklore in je vse svoje bogato delo posvetil naši etnografiji, dn prav na tem področju sodeluje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Predavatelj je v glavnem razdelil svoje obširno zasnovano predavanje na prikaz proze in poezije, ki se nam javlja v pravljični oziroma bajeslovni in epski obliki. S posebnim poudarkom je orisal delo pni črpanju snovi od strani neštetih pravljičarjev, iki jih je sam že obiskal po vsem slovenskem ozemlju. S tem je mogel zabeležiti velitko število še neznanih pravljic v poeziji in prozi. Del teh je že izdan, del pa še vedno čaka v arhivih na izdajo. Zlasti veliko pravljičarjev je Matičetov obiskal na zahodnem slovenskem ozemlju, še posebej v Beneški Sloveniji ta v Reziji. Prav rezijanski pravljični zaklad hrani še največ prvobitnih epskih elementov. V njem se lepo združujeta tekst ta napev, iki kaže včasih na vplive mediteranske kulture, pa tudi najstarejše cerkvene glasbe, korala. Dr. Matičetov je med predavanjem predstavil nekaj magnetofonskih odlomkov iz rezijanske folklorne zakladnice v besedi in glasbi, ki jih je sam zapisal.
Zelo zanimivega predavanja priznanega slovenstkega etnografa se je udeležilo prav številno občinstvo, zlasti izobražencev ta študirajoče mladine, kateri so še posebej predavanja najbolj namenjena.
Štandrež
Na pobudo Kmečkega društva smo imeli v nedeljo 9. t.m. zahvalnico. Za to priliko je zgoraj omenjeno društvo okrasilo kmečki voz s poljskimi pridelki. Med sv. mašo so dekleta in fantje v narodnih nošah položili v znak zahvale na oltar kruh, vino, sadje ta zelenjavo. Po sv. maši je sledil blagoslov strojev in drugega orodja.
Tudi sv. Martina smo se spomnili in s tem obnovili nekdanje običaje. Pripravili smo namreč družabni večer v prostorih župnijskega doma. Jedače ta pijače ter prijetnega razpoloženja ni manjkalo. Ob živahnem prepevanju in spremljavi harmonike smo zaključili večer.
'Prosvetno društvo štandrež je pripravilo v nedeljo, 16. t. m. pester program z nastopom mladinskega zbora, ansambla Mi-Ni-Pc, harmonikaša ter nastopa društvenega dramskega odseka. Program je začel mladinski zbor, ki je ubrano zapel nekaj veselih pesmi. Pevske točke so poživile recitacije, katere so podali otroci. Ansambel Mi-Ni-Pe je s pestrim izborom pesmi navdušil številno publiko. Slišali smo tudi originalne pesmi in vse lepo podane.
Osrednja točka sporeda je bila Vilhar-jega igra »Poštena deklica«, ki jo je dramska sikupina uspešno prikazala. Zaplet-ljaji in komične situacije so vzbudili med občinstvom veliko smeha ta dobre volje.
K prijetnemu vzdušju so pripomogle tudi poskočne melodije domačega harmonikaša.
Ob splošnem zadovoljstvu ter s ponovnim nastopom ansambla Mi-Ni-Pe se je zaključil veseli večer.
Praznovanje farnega patrona v Sovodnjah
Po -dneh skrbi ta obilnega dežja je vas Sovodnje mogla v soncu in svečanem razpoloženju proslaviti v nedeljo, 16. novembra praznik svojega župnijskega patrona sv. Martina. Istočasno pa je hotela farna srenja obhajati zahvalno nedeljo, združeno z blagoslovitvijo kmečkih strojev, drugih vozil in poljskih pridelkov.
Udeležba pri slovesni sv. maši je bila kar velika. Opravil jo je domači g. župnik Vladko Komac ob asistenci gg. Eržena in Juraka. Slednji je imel tudi na skrbi priložnostni cerkveni govor. Osnovna misel njegove pridige je bila: izkažimo se Bogu hvaležni za prejete darove tako, da pomagamo tistim, ki imajo manj kot mi. Zastonj smo prejeli od Boga, zastonj dajajmo naprej! Na koru je mešani zbor navdušeno sodeloval pri slovenski peti maši.
Po cerkvenem opravilu je sledil blago-
slov poljskih traktorjev ta drugih vozil na trgu pred cerkvijo. Na mizi so stale dvolitrske steklenice belega in črnega vina z imeni sovodenj skih posestnikov ter kruh iz mešane pšenične ta koruzne moke. Lepo in vsebinsko polno je bilo slovensko besedilo blagoslova za vozila, kruh in vino. Vsakdo je začutil, koliko več nudi duhovne koristi neki obred, če je izvršen v jeziku ljudstva. Po blagoslovu pa so dobili prvo besedo godbeniki na pihala i2 sosednje vasi Farra. Krepko so urezali na svoja glasbila in napolnili vse Sovodnje z veselimi vižami. Praznovanje farnega patrona se je nato nadaljevalo v družinskem okolju in se raztegnilo do ranega večera.
Soča je poplavila del Sovodenj
Soča ne spada med reke, ki bi redno poplavljale. Te dni pa je dala govoriti o sebi. Po dveh mesecih izredno suhega vremena je sredi preteklega tedna prišlo do obilnega dežja zlasti v bovškem kotu. Padavin je bilo toliko, da jih Soča ni mogla več sprejeti. Obe elektrarni na Soči sta bili prisiljeni odpreti svoje zatvomice.
V	petek, 14. t. m. je Soča prestopila svoje bregove v vsem svojem spodnjem ■toku pod goriškim mestom. Vsa površina med Štandrežem ta Sovodnjami se je prekrila z motno vodo. K sreči se je pa to pot Vipava dobro držala ta ni podprla Soče v njeni razdiralni sili. Najbolj 'kritično je bilo stanje v Sovodnjah okrog 15. ure. Nato je voda začela hitro upadati.
Od Sovodenj je bil prizadet predvsem zaselek Vas. V osmih hišaih je stala voda visoko 70 cm. Prebivalci hiš so odpeljali na varno svojo živino in s tesnobo čakali na razplet dogodkov. K sredi do česa hujšega ni prišlo. Zvečer ob osmih je bila cesta, po kateri je drla voda, spet prehodna. Ljudje so noč prespali doma, v soboto pa spet pripeljali živino v hleve. Seveda, ostalo je dosti 'dela s čiščenjem notranjih prostorov ta pohištva, ki ga je bila umazala voda.
Morda je največ škode nastalo na njivah. Vsi poljski pridelki še niso bili pospravljeni; deroča voda je ponekod zemljo odnesla, drugod pa jo je prekrila z gramozom. Veliko je zaradi poplav trpela tudi divjačina. Zlasti zajci si niso znali pomagati, tako da jih je mnogo potonilo.
ZA KMETOVALCE
Kan ali vinski cvet
Le prevečkrat se po naših kleteh pojavlja najbolj znana bolezen, ki jo imenujemo kan ali vinski cvet. Glavno krivdo nosi kletar, ker ni upošteval navodil o pravilnem negovanju vina. Tej bolezni najlaže podležejo vina, ki imajo premalo alkohola, malo kisline, precej beljakovin in vsebujejo sladkor. Dočim vina z 12 in več stopinj alkohola navadno ne obolijo in prev tako ne vina, katerih mošt smo žveplali z 10-15 gr metabisulfita na hi.
Bolezen povzroči kanova glivica, ki se zadržuje v zraku, posodah, na strojih ta orodju. Za svoje razmnoževanje rabi dovolj kisika.
V	sodu se pojavi na površini vina v obliki belkastih krpic, ki se kmalu združijo v belkasto gladko kožico. Sprva je tenka, nato debelejša, potem se naguba in pade na dno soda.
Glivice razkrajajo alkohol, sladkor itd. Vino očitno slabi in postaja vse bolj vodeno. Takšno vino še hitreje podleže drugim boleznim, med katerimi se najprej pojavi cik ali ocetno kisanje.
Bolezen moramo preprečiti in ne čakati, da se razvije. Zato naj kletar takoj po končanem alkoholnem vrenju napolni sod do vrha in ga dobro zamaši. Kasneje je treba vino večkrat dolivati tako, da se nikdar ne pojavi praznina v sodu. Kdor nima potrebnega vina za dolivanje, naj razkuži prazni prostor nad vinom z žveplom ali ogljikovim dvokisom iz jeklenke. Namesto razkuženja pa lahko spustimo v vino tableto »Flor-stop«, ki se raztopi in tvori na vinu plavajočo zaščitno plast, ki prepreči vinu dotik z zrakom.
Če pa se je vinski cvet že pojavil, vendar je bolezen šele na začetku razvoja, previdno dolivamo vino skozi dolg lijak in pri tem lahno udarjamo po stenah soda. Kožica se bo odločila in z vinom splavala skozi gornjo odprtino. Sod napolnimo do vrha ta odslej nikdar več ne zanemarimo dolivanja, če pa se je bolezen razvila močneje, vendar je vino še dobro, se svetuje, da vino nemudoma filtriramo in ga pretočimo v žveplan sod.
RADIO
h TRST a
Spored od 23. do 29. novembra 1969
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 1130 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15
Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Oddaja za najmlajše: F. Marryat: »Morski razbojnik«. Tretji del.
12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera ta naš čas. 13.30 Glasba po željah. 15.30 Giuseppe Dessi: »Sončni dan«. Igrajo člani Radijskega odra. 16.30 Pojeta Mina in Lado Leskovar. 16.50 Parada orkestrov. 17.30 Pri naših pevskih zborih. 19.15 Sedem dni v svetu. 19.30 Melodije iz filmov in revij.
20.30 Iz slovenske folklore: Ljudske pesmi .
Ponedeljek: 11.40 Radio za srednje šole. 13.30 Glasba po željah. 17.35 Jež: Italijanščina po radiu. 17.55 Vaše čtivo. 18.30 Radio za srednje šole. 18.50 Zbor »S. Maria Maggiore« iz Trsta. 21.00 Cvetje iz domačih gajev: Stelio Mattdoni. 21.25 Romantične melodije. 21.45 Ljudske pesmi v Floglovi priredbi. 22.05 Zabavna glasba.
Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.00 Bednarik: »Pratika«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade posflušavce: Plošče za vas. 18.30 Komorni koncert. 18.50 Na orglice igra. Gem. 19.00 Otroci pojo. 19.10 Slovenske balade in romance. 19.45 Zbor »Vasilij ‘Mirk« s Proseka-KontoveJa. 20.35 Strauss: »Ariadna na Naksu«, opera s prologom v enem dejanju.
Sreda: 11.40 Radio za prvo stopnjo o-snovnih šol. 12.10 Liki iz naše preteklosti: »Modest Sancin«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Sodobne popevke. 17.35 Jež: Italijanščina po radiu. 18.30 Radio za prvo stopnjo osnovnih šol. 19.10 Higiena ta zdravje. 19.20 »Beri, beri rožmarin zeleni«.
20.35 Simfonični koncert.
Četrtek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.00 »Družinski obzornik«. 13.30 Glasba po željah. 17.35 Jevnikar: Slovenščina za Slovence. 17.55 Kako ta zakaj. 18.45 Havajski otoki v glasbi. .19.10 »Pisani balončki«, radijski tednik za naj mlaj še. 19.40 Priljubljene melodije. 20.35 Andrej Hieng: »Cartesova vrnitev«. Radijska igra.
Petek: 11.40 Radio za drugo stopnjo o-snovnih šol. 17.00 Tržaški mandolinski ansambel. 17.35 Jež: Italijanščina po radiu.
18.30 Radio za drugo stopnjo osnovnih šol. 19.10 Radijska univerza: P. Brezzi: Začetek krščanstva (4) »Apostoli in organizacija prvotnega krščanstva«. 20.50 Koncert operne glasbe.
Sobota: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.10 Iz starih časov. 13.30 Glasba po že-Ijeh. 16.10 Zbori od vsepovsod. 17.00 Giglio-la Cinquetti ta Vjeko Jutt. 17.20 Cerkev v sodohnem svetu. 17.30 Za mlade posilušavce: Od šolskega nastopa do koncerta. 17.45 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu. 18.00 Moj prosti čas. 18.30 Vokalni oktet »Planika« iz Gorice. 19.10 Pod farnim zvonom župne cerkve v Trčmunu.
20.35 Teden v Italiji. 20.50 Pregare: »Rudi, moj Rudi«, radijska drama. 21.40 Vabilo na ples. 22.40 Zabavna glasba.
★
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Spored od 23. do 29. novembra 1969
Nedelja: Prvi: 11.00 Sv. maša. 12.00 Znamenja časov. 21.00 Bratje Karamazovi. 22.10 Športna nedelja. — Drugi: 17.40 Vitez brez opreme. 21.15 Včeraj ta danes. 22.15 Ubežnik: obračun.
Ponedeljek: Prvi: 21.05 Neulovljivi gospod Jordan, film. — Drugi: 21.15 Svet v letu 1970. 22.15 Simfonični koncert.
Torek: Prvi: 18.45 Vera danes. — Drugi: 21.15 Po Hirošimi (2) 22.15 Radetzky-jeva koračnica.
Sreda: Prvi: 21.00 šola drugod. 22.00 Šport ob sredah. — Drugi: 21.15 Iz italijanskega filma: Razbojniki iz Orgosola.
četrtek: Prvi: 21.00 Družina Benvenuti (1) 22.00 Politična tribuna.
Petek: Prvi: 18.45 Koncert renesančne glasbe. 21.00 Iz lica v lice. 22.00 Victor Hugo: Leta 1793 (2) — Drugi: 21.15 Gledališka anketa: Primer Liuzzo.
Sobota: Prvi: 18.45 Kulturni film. 21.00 Canzonissima 1969. 22.30 En obraz, ena zgodba. — Drugi: 21.15 Pustolovščine Simona Templarja, telefilm. 22.05 Grof Mon-teeristo.
★
Za Alojzijevišče: ob drugi obletnici smrti brata Jožefa daruje sestra Marija 5.000 lir; Kamenščeik ob smrti Petra Makarovi-ča 10.000 lir.
OBVESTILA
Opozorilo dopisnikom. Že nekaj tednov nam dostavlja pošta dopise ob 2. uri popoldne namesto ob 11. uri dopoldne -kot nekoč. Ker se paginacija našega lista vrši vsako sredo s pričetkom ob 3. uri popoldne, praktično pošte, ki pride ob sredah, ne moremo več objaviti. Zato prosimo vse dopisnike, da pošto oddajo vsaj od ponedeljskih dopoldne, bolj kasne stvari pa naj pošljejo ali ekspresno ali sporočijo po telefonu.
Novi umik poštnega urada v Sovodnjah. \ ponedeljek, 17. novembra je stopil v veljavo novi urnik tamkajšnjega poštnega urada. Ta je sledeči: od 8.15 do 14. ure vsaki dan, razen sobote, ko se urad zapre ob 13. uri ta zadnji dan meseca, ko se zapre ob 12. uri. Urnik za dvig pokojnin je pa od 8.15 do 12. ure.
Božična zbirka »Sveta noč«. Bližajo se prazniki Kristusovega rojstva. Želeli bi zato vse, iki se zanimajo za zborovsko glasbo, opozoriti na zbirko »Sveta noč«, ki jo je lani izdala in založila Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu ta ki vsebuje deset skladb za mešani zbor, solo in orgle. Sedem pesmi je umetnih, vse od naših zamejskih komponistov na Goriškem ta Tržaškem, tri pa so ljudske, od katerih dve iz Beneške Slovenije. Zbirko toplo priporočamo. Po njej naj bi segali naši pevovodje, pevci in ljubitelji glasbene umetnosti in to z isto ljubeznijo, s katero je bila zbirka napisana in urejena.
»Koncil se pričenja zdaj«. Tako je naslov knjige, ki jo je izdalo Slovensko dušno pastirstvo v Buenos Airesu in je na prodaj na upravi našega lista. Cena 1.000 lir. Je to zbirka sestavkov znanega nemškega jezuitskega bogoslovca Bemharda Hiihringa o problemih, o katerih je bilo govora na zadnjem koncilu. Naj jih nekaj omenimo: prenovitev bogoslužja in liturgično življenje; voditelj vsega je v
resnici Sveti Duh; svetost laikov; zakon je milost; duhovnik — brat med brati; misijoni ta razgovor z nekrščanskimi verstvi; verska svoboda; spodbuden odgovor komunizmu. Knjiga ima 172 strani. Po pošti stane 200 lir več,
DAROVI
Za tiskovni sklad za »Katoliški glas«:
namesto cvetja na grob Jožefa Sulič družina Košuta iz Sv. Križa 'št. 44 2.000 lir; v spomin Erne Fajdiga namesto cvetja na krsto družina Jožef Vižintin 5.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Ivanka Knez v počastitev spomina g. Švagelj 5.000; v isti namen družina Ogrin 1.000; prof. Janez Sever iz Clevelanda (ZDA) 5 dol.; J. K. 5.000; Ciampa Karolina 2.000 namesto cvetja na grob svaka Guerrina; ob smrti Petra Makarovič daruje Kamenšček 10.000; ob drugi obletnici smrti brata Jožefa daruje sestra Marija 5.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Ob 40-letnici poroke g. Albine ta g. Antona Mamolo daruje Marija Oberti 2.000 lir.
Za Marijanišče na Opčinah: družina s Krasa ob drugi obletnici smrti g. Jožeta Vidmarja 2.000 lir.
Za žrtve potresa v Banjaluki: Verniki cerkve sv. Ivana v Gorici 48.000 lir; druž-benica 1.000 lir; uprava hotelov »Bled« in »Daniela« v Rimu, 10.000 lir; dr. Mara Bla-sina, Rojan, 10.000 lir; Lojze Ukmar 1.000 lir. Skupaj je bdlo do sedaj nabranih
395.000	lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 70, osmrtnice L 100, več 8% davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Prav vsem, ki so ob priliki smrti in pogreba za našo nepozabno ženo, mamo in hčerko
ERNO
molili, in vsem, ki so z nami sočustvovali ob tej težki izgubi, se najprisrčneje zahvaljujejo:
mož Jože Fajdiga,
hči Maiijanka, sin Bogdan
in mati Avgusta
Gorica, 15. novembra 1969
NAJVEČJA IZBIRA
ŽENSKIH, MOŠKIH IN OTROŠKIH OBLAČIL
(T^nfekctja MONCARO
GORICA - Corso Verdi, 117
Ugodna menjava, cene zmerne, prvovrstna kakovost blaga, najmodernejši izdelki
Obiščite nas, ne bo Vam žal!
Za vsak problem ogrevanja se obrnite na podjetje
LOVREČIČ ALBIN Dom j o 38 - Industrijska cona tel. 820-331
Zastopstvo ameriške petrolejske družbe AMOCO za Trst NAFTA - GASOLIO - KEROZEN - PREMOG - DRVA itd.
Postrežba hitra v velikih in majnih količinah, cene ugodne, olajšave. Ko se odločite za nakup, telefonirajte nam ter se pozanimajte pri nas!