Stran 92.
Obrtnija.
Rudništvo Rusije.
O priliki 2001etnice ruske montaniške industrije na Uralu, je imel inžener Belov v društvu za prospeh ruske trgovine in industrije jako zanimivo predavanje o začetkih rudniške industrije na Uralskem, katera industrija se je pričela pred 200 leti, t. j. 15. decembra 1. 1700. Istega dne je namreč počel delovati na Uralu prvi plavž za ulivanjo železa. — V železni industriji Rusije igra 17. stoletje sploh važno vlogo, kajti v istem stoletju se je začel posebno pojavljati notranji razvoj Rusije, zlasti na gospodarskem polju, in je vlada obračala posebno pozornost na železno industrijo. Z ozirom na to je po svojih veščakih dala preiskati razne pokrajine na vsebino železa in tudi drugih kovin. Železa se je tudi kmalu našlo v ogromnih množinah v Tuli, Olonecu in na Uralu. Leta 1636. je za rusko železno industrijo   odločilne važnosti, ker v
Stran 93.
tem letu je bila v Tuli ustanovljena prva livarna. Proti koncu vlade carja Alekseja Mihajloviča je bila podeljena raznim osebam koncesija za ustanovitev plavžev, vsled česar so nastali plavži tudi v Nevjansku, (ustanovitelj Dimitrij Tomažev), prvi na Uralu. Za tem se sicer dolgo let ni nikdo brigal za železne zaklade Urala, a leta 1696. se je pod carjem Petrom Velikim to vprašanje iz nova vzbudilo. Ukaz Petra Velikega od 13. junija L 1696. je dal povelje Dimitriju Protazijevemu, da ves Ural preišče z ozirom na njega rudniško bogastvo. Čez leto dni potem je Rotazijev naznanil vladi in carju, da je našel na vrhoturjem magnetno železo, katero je posebno dobro. Poskušnje so pokazale, da se iz dveh pudov rude da izliti 83 solotnikov železa. Ko je vsled tega izbornega uspeha kemična preizkušnja pokazala, da je v rudi primešano tudi srebro, se je vlada začela resno zanimati za stvar. Ker pa žal tedaj ni bilo še veščakov v Rusiji, se je morala obrniti do inozemstva, ako je hotela ustanoviti v Vrhoturjem izdatne plavže. L. 1697. se je določilo, da se omenjeni plavži ustanove, ker so bili izpolnjeni vsi pogoji.
Ko se je car Peter Veliki 25. avgusta 1. 1698. povrnil z nekega potovanja v Moskvo, poročalo se mu je ondi, da so plavži v Vrhoturjem pričeli svoje delovanje. Po uzorcu v Tuli se je ustanovilo pozneje še več plavžev na Uralskem, mej drugimi sloveči plavž v Nevjansku. Vse bi bilo šlo dobro izpod rok, ali tedanje zmešnjave v Kavkazu so mnogo motile uspešni razvoj podjetja. Pred vsem je bilo samovlačje kavkaških vojvod, ki so s svojimi četami razburjali deželo in ki niso prizanašali niti državnim napravam na Uralu.
Peter Veliki je vsled tega spoznal, da kronski plavži na Uralu ne bodo uspevali in je sklenil iste izročiti nekemu kovaču v Tuli Nikiti Demidovemu. Leta 1702. je Nevjansk z vso pritiklino vred prišel v posest kovača Demidova in sicer za sramotno nizko ceno, katero je izplačal v petih letnih obrokih. Pa tudi Demidovemu so vojvodi vedno kljubovali. Ko je kovač vložil tožbo pred carjem, se mu je ista rešila z največjimi svoboščinami. Demidov je bil doslej osvobojen nadlegovanja vojvod in se mu je podelilo nekako svobodno državljansko stališče, t. j. kovač Demidov je postal nekak samosvoj vladar in njegovo podjetje je bilo proglašeno za samostojno državo v državi. Seveda je imel Demidov tudi potem vedno težkoče. kajti nagon kavkaškega naroda, seliti se iz kraja v kraj, mu je delal preglavico glede delavskega vprašanja. Vse to namreč, da se zaradi obstoječih razmer industrija ni mogla plodonosno razviti, je napotilo carja Petra Velikega, da je izdal znani ukaz od 9. januvarja 1. 1703., vsled katerega ukaza se je začela železna industrija na Uralu mogočno razvijati in katera je slavila meseca decembra minolega leta 2001etnico svojega obstanka.