' ' '	. i. a hmMMM-.It
Čufej^ij1
\yV Z8 Jf
DOMOVIN ft
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 260
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 3D, 1936
LETO XXXIX. — VOL, XXXIX.
Liga narodov se mora reformirati ali poginiti/' pravi Benito Mussolini, Diktator grozi Angliji glede vojne


Milan, Italija, 2. novembra. Mussolini je prepričan, da kdor-bo napadel Italijo, da bo povzročil splošno evropsko vojno. H Duce je v svojem govoru povdarjal tudi "oborožen mir" namesto razoroževanja.
500,000 ljudi je poslušalo Mussolinija na javnem trgu v Milanu, ko je v eno uro dolgem govoru tolmačil petnajst let fantovskega vladanja v Italiji. V Milanu se je fašizem pričel, in tja je Mussolini prišel govorit.
Mussolini je povdarjal: Italija se bo še naprej oboroževala na morju, na suhem in v zraku. Napadla ne bo nikogar, toda ne ljoji se nikogar. Razvili bomo
tudi poljedelstvo in korporativni sistem poslovanja v tovarnah.
V kričečih besedah je Musso-; lini izjavil, da je Liga narodovi razbita, ker je stala na podlagi razoroževanja. "Liga narodov se mora reformirati ali pa bo po-1 ginila. Kar se mene tiče, naj pogine!"
Glede Anglije se je izjavil, da mora Anglija korakati z Italijo ali pa pride do konflikta, ki zna prizadeti vso Evropo. Glede komunizma se je izjavil, da se bo kmalu porušil, ker komunizem j ni druzega kot super-kapitali-zem, pod katerega krinko nastopa država na barbarski način proti svojim državljanom.
Zadnji nasvet k volitvam
Ko dobite danes v roke volivni listek za predsednika, naredite križ v krogu pod petelinom. To je znamenje, da ste za Roosevelta in za demokratske kandidate, ki so v zvezi z Rooseveltom in mu sloje ob strani. Kakor hitro ste 'naredili križ pod petelinom poglejte v isti koloni nekoliko navzdol, dokler ne dobite ime Martin L. Sweeney. Prečrtajte to ime, potem pa poglejte v zadnjo kolono, kjer je tiskano ime John L. Mihelich. Naredite križ pred imenom John L. Mihelich. S tem dejanjem boste vrnili Mr. Sweeneyu, ker je zapustil predsednika in ker je s pomočjo bivšega župana Davisa odvzel Slovencem 600 mestnih del. V nobenem slučaju ne smete pozabiti sodnijske glasovnice, kjer boste dobili ime Frank J. Lausche. Naredite križ pred tem imenom, /n pazite, da boste pred volivno kočo najkasneje ob 6:30, raje prej, sicer se zna zgoditi, da ne boste mogli voliti.
V
Rezultat volitev
Jutri zjutraj kmalu po S. uri izide "Ameriška Domovina" z n a j n o v e jšimi poročili o rezultatu predsedniških in državnih volitev. Štetje glasov se bo vršilo vso noč in ves dan v sredo, in kar bo zanesljivega do sedme ure zjutraj v sredo, boste lahko vse č it ali že po 8. uri v ".4 meriški Domovini."
Stotine ljudi ubitih z bombami v Madridu. Stotine ranjenih
Madrid, 31. oktobra. Uporniški španski zrakoplovci so včeraj pri belem dnevu začeli pošiljati celo točbo bomb nad glavno mesto španske in na predmestja. Pri prvem napadu je bilo ubitih 159 oseb in mnogo stotin jih je bilo ranjenih.
Glasom nepotrjenih poročil je bilo ubitih tudi nad 70 otrok. Uporniški zrakoplovci so vrgli v mesto nekako 200 bomb. V Madridu je zavladala silna panika med prebivalstvom, ki je hitelo v kleti.
Matere, ki so sedele v parkih ln Pazile na otroke, ki so se igrali, so naenkrat z grozo opazile, kako trgajo bombe njih malčke tta kose. Mnogo delavcev je bilo ubitih v neki cerkvi, katero so socialisti zaplenili in jo spremenili v glavni stan svoje stranke.
Največ je pa bilo ubitih žensk, k' čakale na cesti pred vladnim poslopjem, da dobijo mleko. Uporniški zrakoplovci že več tednov niso bili aktivni, toda ko •so španski lojalisti dobili iz Ru-Sl.Je zrakoplove in jih začeli ra-kiti proti upornikom, so se tudi slednji oglasili. Pričakuje se še Več enakih napadov.
-o-
Henry Ford napadel preds. Roosevelta
Dearborn, Mich., 2. novembra. Avto magnat Henry Ford je iz-dal včeraj izjavo, v kateri priporoča izvolitev Landona, rekoč, da če bo Roosevelt izvoljen, bodo ameriške industrije kontrolirane po "mednarodnih financirali." Nobena vlada, še manj pa Politikarji, ne vedo dosti, kako kontrolirati in voditi industrijo. Vodstvo industrije naj se pripusti privatnikom, in industrije bodo napredovale."
-o-
Predsednik Roosevelt je pomembno govoril o problemih ameriških priseljencev
Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev
Iz St. Joseph Valley, Wash., se poroča, cla so tam dobili rojaka Charles Udermana mrtvega ni klopi pred njegovo hišico. Tru plo se je nahajalo tam od večeri do drugega dne, toda ljudje, ki s< •iodili mimo, so mislili, da žh edi, ker je navadno posedal n; klopi pred hišo. Moža je zade la kap. Ranjki je bil samec in star 68 let. Rojen je bil v Min-neapolisu. Njegov oče je bil °den prvih slovenskih naseljencev v Ameriki, doma iz Kranjske gore. Oče je prišel v Ameriko leta 1867.
V	Somerset, Golo., je preminul rojak Anton Majnik, star 71 let in doma iz žirov na Gorenjskem. Tu je živel 29 let. Zapušča ženo, pet sinov in dve hčerki.
V	Chicagu je nagle smrti umrla Frieda Pander, rojena Kravanja, stara 30 let.
Tekom zadnjih treh let je bil slovenski trgovec z zlatnino Mr. Jos. Grandlich, Milwaukee, že štirikrat okraden. Preteklo soboto je bilo zopet vlomljeno zgodaj zvečer v njegovo trgovino. Predrzni uzmovič jc razbil steklo, ko se je nahajal Mr. Grandlich v trgovini. Hitro je pograbil dva demantna prstana, nakar je urno pobegnil. Nekateri so tekli za njim, toda so ga zgubili v temi. Prstana sta bila vredna $70.00. Enega je ropar spotoma zgubil in ga najbrž radi naglico ni mogel pobrati.
V	West Allis, Wis., je preteklij Leden preminula Mrs. Franc*?.« |j Martinšek, stara 48 let in doma L iz Savinjske doline na Štajer-j sitem.
V	državnem sanatoriju za je-!, lične je pretekli teden preminul rojak Joseph Žagar, Sheboygan,'' Wis. Pokojni je bil star 57 let,; in je prišel v Ameriko pred 37 j leti. Poleg soproge zapušča še! tri sinove in tri hčere.
-o-
Anglija se trdno drži Lige narodov
London, 2. novembra. Anglija se ne bo zmenila za besede^ Mussolinija glede priznanja: podjarmitve Abcsinije. Anglija bo le tedaj priznala Abesinijo kot laško kolonijo, če to Liga narodov odobri.
-o-
Več zaposlenih Kot naznanja delavski oddelek I vlade je dobilo v Zedinjenih dr-j žavah od maja meseca pa do 1. novembra nadaljnih 1,400,000 brezposelnih delo. Vseh uslužbencev na delo je danes 31,683,-000. V tem številu niso vključeni poljedelski delavci.
V bolnici V Glenville bolnici, soba št. 103, se>nahaja Mrs. Mary Ci-goj, 19206 Mohawk Ave. Prijateljice .jo lahko obiščejo.
Škof Gallagher je prisilil Rev. Coughlina, da je prosil Roosevelta odpuščanja. Škof nastopi proti radio pridigarju!
Detroit, 2. novembra, časopis The Detroit News prinaša poročilo, glasom katerega se je Mest Rev. Michael Gallagher, škof v Detroitu in predstojnik Rev. Coughlina, izjavil, da je on prisilil Rev. Coughlina, da je prosil odpuščanja predsednika Roosevelta, katerega je nazval Rev. Coughlin — skebskim predsednikom.
Nadalje se je škof Gallagher baje tudi izjavil, da je stvar možnosti, da bo Coughlinu od sedaj
i naprej prepovedano posegati v ---1
politične zadeve Zedinjenih držav.
škof Gallagher se je v pogovoru, z urednikom "The News" izjavil: "Zdi se mi, da je bil Rev. Coughlin zelo ponižan, ko je moral prositi predsednika odpuščanja. Politikarji le neradi kdaj kaj prekličejo. ■
"Znano mi je, da je Rev. Coughlin zvedel, da sem bil jaz zelo nevoljen, ko sem zvedel za vsebino njegovega govora. Rev. Coughlin je moral preklicati svoje besede. Kaj prinese bodočnost, bomo videli."
Zgorela radi matere
Iz Youngstowna, O., se poroda, da je tam umrla 14 letna ^ssie Johnson. V hiši, kjer ■•e prebivala s svojo materjo, ^ začelo goreti. Hčerka se je Pravočasno rešila, ko je nekdo 2akričal, da se njena mati nagaja še v goreči hiši. Junaško dekle je skočilo takoj v gorečo hišo, da reši mater. Toda ^ati je bila v istem trenutku Ze na varnem, dočim je hči zEorela v plamenih v hiši.
Ogromen ljudski shod v S. N. Domu
Sinoči je imel demokratski klub 23. varde, kjer je tekla zi-beljka prvim ameriškim državljanom slovenskega rodu, svoj redni letni volivni shod. Obširna dvorana je bila kot vsako lečo natlačeno polna ljudi našega rodu. Zlasti lepa je bila letos udeležba ocl strani slovenske mladine. Mnogo jih je bilo navzočih, ki bodo letos prvič volili, ko so dosegli postavno^starost. Shod se je vršil pod vplivom zgodovinskega fakta, da so letošnje predsedniške volitve odločilne glede boljše ali slabše bodočnosti za ameriški narod.
Shodu je predsedoval veteran Mr. Adam J. Damm, ker je bil Mr. Mihelich, kandidat za kon-gresmana v 20. okraju poklican na druge shode, potem ko je imel na odru odličen govor v slovenskem in angleškem jeziku. Ljudje so mu lojalno in navdušeno ploskali. Splošno pozornost je vzbujal v dvorani krasen petelin, katerega je prinesel neki rojak na oder in ga postavil na govorniško mizo, kjer je petelin tojno in mirno tekom vseh govorov motril občinstvo in se "jako dostojno obnašal," kot se to spodobi za demokrate. Imena rojaka, ki je prišel na to originalno idejo s petelinom, žal, nismo mogli dognati.
Burno je bil pozdravljen v avditoriju governer države Ohio, Hon. Martin L. Davey, ki je tekem govora izjavil, da je imel zadnje tedne stotine političnih shodov, toda tako dostojnih ljudi, kot smo Slovenci, ni še dobil. Governer se je spominjal tudi lanskega leta, ko je bil navzoč pri slovesni otvoritvi Jugoslov. kulturnega vrta. Ko je odhajal iz dvorane so ljudje vstali in ga burno pozdravljali. Bil je v resnici krasen političen sestanek naših državljanov.
-o-
Mr. Zalar nevarno bolan Nevarno je obolel Mr. Joseph Zalar, pionir ameriških Sloven-! cev, ki je star 93 let. Mr. Zalar | stanuje pri svoji hčeri, Mrs. Susman na 18706 Shawnee Ave. V nedeljo je prihitel k bolnemu očetu njegov sin, Mr. Joseph Zalar, gl. tajnik KSKJ in njegova hčerka Marion. Oče je prosil, naj pokličejo sina Jožeta, katerega ima tako rad, da ga še enkrat vidi, če se zgodi kaj hujšega.
* Laški kralj je včeraj pra-jeznoval 40. letnico svoje poroke s hčerjo črnogorskega kralja.
New York. — Ob proslavi 50-letnice Kipa svobode je predsednik Roosevelt imel znamenit in zgodovinsko pomemben govor ob vznožju slavnega kipa v new-yorškem pristanišču, kateri kip je od svojega obstoja pozdravilo toliko milijonov priseljencev v Ameriko.
V svojem govoru je predsednik poveličeval priseljence, nekdanje in današnje s tako vzneše-nimi besedami, da bi bilo umestno, da se; jih priseljenci, njih otroci in potomci spominjajo aa vselej.
Med drugim je dejal Roosevelt: "Pri poučevanju naše zgodovine se ni nikoli dosti povdar-jalo dejstvo, da pretežna veČina onih, ki so prišli iz narodov starega sveta na našo ameriško obalo, ni obstojala iz zanikerne-žev, bojazljivcev in propalic. Oni so bili možje in žene, ki so imeli skrajni pogum lotiti se živ-ljenske borbe na lastno roko.
"Zapustili so svojo domovino in svoje sorodnike, in začeli so iz dna proti vrhu brez vsake pro-tekcije, brez denarja in brez znanja življenja v jako mladi civilizaciji.
"Prišli so k nam govoreči mnogo jezikov — ali eno govo-
Kaj vedo povedati politični preroki glede izvolitve prihodnjega predsednika
New York, 2. novembra. Načelnik republikanske stranke za državo Kansas se je izjavil, da bo Landon izvoljen s 50,000 do 75,000 glasovi večine v Kansasu. Temu nasprotno se je pa izjavil demokratski načelnik stranke v Kansasu, da bo Roosevelt zmagal v Kansasu s 100,000 glasovi večine.
Glede države Illinois trdi republikanska stranka, da bo Landon dobil v Illinoisu 100,000 glasov večine, a demokrati poročajo, da bo Roosevelt zmagal v Illinoisu z 250,000 glasovi.
Frank Knox, podpredsedniški republikanski kandidat trdi, da je država Ohio definitivno v republikanski vrsti. Charles Sa\v-i yer pa, vodja demokratske I stranke v Ohio, je mnenja, da bo Roosevelt v Ohio zmagal s 100,000 glasovi večine.
"Pennsylvania bo solidno republikanska za Landona," trdijo republikanci v Pennsylvani-ji, temu nasprotno pa trdijo demokratski voditelji, da bo Roosevelt V Pennsylvaniji dobil 300,-000 glf:sov več kot Landon.
Država Massachusetts, zibelj-
-c
Mesto narašča
Danes je v Clevelandu 34,000 več prebivalcev, kot jih je bilo, ko se je vršilo zadnje ljudsko štetje leta 1930. Smatra se, da je danes v Clevelandu 934,751 prebivalcev. V New Yorku je danes 7,364,620 prebivalcev ali za 434,174 več kot jih je bilo v mestu 1930. Kljub temu je pa London še vedno največje mesto na svetu, kar se tiče števila prebivalcev. London ima 8,202,218 prebivalcev.
Darilo
Društvo Carniola Tent št. 1288, T. M. je darovalo odboru staršev otrok Jugoslovanske šole moderne umetnosti v S. N. Domu $5.00 za sliko podarjeno eleveljindskemu umetni-Jškemu muzeju. Slika je delo i umetnika g. Peruška. V imenu odbora se društvu lepo zahvaljujem.— Jos. Okorn, blagajnik.
Glasovi odsotnih
Do včeraj se je na voli vnem odboru oglasilo 5,315 državljanov, ki so zahtevali glasovnice, rekoč, da na volivni dan ne bodo navzoči v Clevelandu, ker morajo po opravkih iz mesta. Iz tega se sklepa, da bo število volivcev danes presegalo število vseh drugih let.
ka republike, bo oddala silno Landonovo večino, trdi senator Cabot. Demokrati pa pravijo, da bo v Massachusetts znašala Rooseveltova večina 150,000 glasov.
"Landon bo dobil več kot 200,-000 večine v državi New York, trdijo v republikanskih krogih, dočim je James Farley, načelnik demokratske stranke, izjavil, da bo Roosevelt samo v mestu New Yorku zmagal z 1,000,000 glaso-•j večine.
Norman Thomas, socialistični predsedniški kandidat, je izja-il, da je siguren, da bo zmagal Roosevelt. Enako trdi komunist Rrowder. William L e m k e, Coughlinov kandidat za predsednika, je pa povedal, da je prepričan, da bo volitev tako tesna, da bo prihodnji predsednik izvoljen od zbornice poslancev v kongresu, dočim je Rev. Coughlin sam povedal, da bo Roosevelt poražen.
Tako torej, tu so mnenja političnih prerokov. Izrežite ta prerokovanja in jih primerjajte po volitvah i uradnimi številkami, ki 'bodo priobčene v javnosti.
18 oseb je dobilo težke poškodbe v silnem viharju, ki včei'aj divjal v Torontu.
-o
Smrtna kosa
Včeraj zjutraj je preminula v jolnišnici Agnes Bitenc, rojena lgunas, stara šele 25 let. Stano-tla je na 947 Evangeline Rd. ""anjka je bila rojena v Cleve-andu, kjer zapušča žalujočega • oproga Franka, ki je sin dobro poznane Bitenc družine na Al-rabra Rd. Zapušča tudi dve leti staro hčerko Mary Ann, starše Anthony in Edith Ilgu-nas, tri sestre, Mae, Mitchell Ann Colby in Helen Urbanič ter Iva brata, Georga in Antona. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8:30 iz hiše staršev na 860 Rondell Rd. v cerkev Marije Vnebovzete pod vodstvom Au-
Hearst prerokuje izvolitev Landona
New York, 2. novembra. Wm. Hearst, znani ameriški časnikar, jo ob svojem povratku iz potovanja po Evropi izjavil, da nihče drugi ne more biti izvoljen predsednikom kot Alf Landon. "Landon je mož," je izjavil Hearst, "kateremu lahko zaupate brez pomisleka, ker ima razum in čiste roke."
-o-
•ico so imeli predvsem, m to .ie j govorica človeškega hrepenenja, j <ako dobre so bile njih nade,1 lokazuje uspeh, ki so ga nase-' jenci dosegli.
"Naseljenci niso našli le svo-Dodo v novem svetu, pač pa so potom svoje delavnosti in uda-losti napravili svobodo Amerike! /arnejšo, bogatejšo, bolj daleko-sežno, sposobnejšo za razvoj.
"Nas veseli misel, da oni, ki so zapustili svojo rojstno domovi-10, da pridejo k nam, smejo tu-caj še vedno ohraniti ljubezen I o nekaterih stvari-, ki so jih zapustili za seboj — stare običaje, >tari jezik, stare prijatelje, delajoč v novo bodočnost so se mo-Iro odločili, naj njihovi otroci živijo v novem jeziku in novih običajih. To .je resnica, pa naj io prišli sem pred osmimi generacijami ali pa z zadnjo.
"Zavest, da smo vsi skupaj jolj po nadi v skupno bodočnost kot po čaščenju skupne preteklosti, nam je pomagala ustvariti na tem kontinentu enoto, kakršni ni para na svetu . . .
Sredi gonje raznih nazadnjaških elementov proti inozemcem in tujerodcem je vzpodbujeval-no slišati take besede iz ust našega velikega p r e d s e d n i k a Roosevelta!
Sodnik Hull
Ni ga sodnika med vsemi mestnimi sodniki, izvzemši sod-; nika Frank J. Lauscheta, ki i bi se toliko zanimal za tuje-j zemce in državljane, ki so bili naturalizirani, kakor sodnik1 Bradley Hull. Sodnik Hull j je osebno poznan uredništvu; "Ameriške Domovine," brez | ozira, če si je pri tem nakopal sovrastyo 100-procentnih Amerikancev, dasi je bil že njegov pra in pra stari oče rojen v Ameriki. Ne pozabite danes voliti za sodnika Hull.
Enega so že dobili
Michael Costello, 15520 Kip-pling Ave. je bil ustavljen na ulici s svojim avtomobilom. Policist je zahteval od njega šofersko licenco, katere pa Costello ni imel. Moral je s policistom na postajo, kjer je položil varščino in se bo moral te dni zagovarjati na sodniji. Costello je bil| prvi, ki ga je zadela ostrost nove I avtomobilske postaje v državi Ohio.
Nova gostilna
Mr. Frank Jako s, 669 E. 159th St., naznanja, da je dobil licenco za "Night Club." Rojakom pinporočamo Mr. Ja-kosa.
g ust F. Svetek. Bodi mladi dobri ženi mirna ameriška zemlja! Iskreno sožalje vsej prizadeti družini!
Nov grob
Po petih dneh bolezni je preminul Paul Sajatovič, samec, star 35 let, rodom Hrvat, toda rojen v Ameriki. Stanoval je pri materi na 1423 E. 39th St. Pokojni zapušča mater, poročeno sedaj Vrčan, dve sestri, Jelo in Ana in več drugih sorodnikov. Pogreb ranjkega se vrši v četrtek iz hiše žalosti na 1423 E. 39th St. v cerkev sv. Pavla na 40. cesti' pod vodstvom A. Grdi-na in Sinovi. Prizadetim naše
skreno sožalje!
Schaeffer umrl
Umrl je v Clevelandu eden najbolj znanih industrijskih pionirjev, Gustav Schaeffer, 92 let star. V Cleveland je prišel iz Nemčije, ko je bil star 21 let. Bil je izučen mizar in tesar. Schaeffer je naredil prve sode, ko je Rockefeller odkril petrolej v državi Ohio. Hranil je denar in polagoma ustanovil malo delavnico. Schaeffer je bil, ki je naredil prvi voz za American Steel & Wire j Co. Strokovnjaki so kmalu ispoznali njegovo izvrstno delo in naročila so kar deževala za vozove. Ponos Schaefferja je bil izdelovati vozove, ki se nikdar ne izrabijo. In svoj namen je dosegel. Mnogo Slovencev je tekom zadnjih 40 hi delalo v njegovi delavnici.

t k
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
6117 St. Clair Ave.
Published daily except Sundays and Holidays
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months.
Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year.	Single copies, 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
83
No. 260, Tues., Nov. 3, 1936
Predsednik Združenih držav
prišli na 24. oktobra zjutraj. V nedeljo 25. oktobra smo se podeli pa proti Clevelandu. Tje smo dospeli že popoldne. Obiskali smo več znancev in prijateljev. Nastanili smo se pa pri Mr. in Mrs. Charles Strukel. Obiskali smo tudi Mr... Grdina-ta. Ker je bilo ravno poldne, smo šli skupaj na kosilo, potem nas je pa povabil na razgled po mestu. Videli smo lepe stvari in celo Mrs Strukel, ki je tam že tri leta, je rekla, da je zdaj prvič videla toliko lepili in zanimivih stvari v Clevelandu. Prav iskrena hvala Mr Grdini za njegovo prijaznost in za izgubljeni čas, ki ga je potrošil z nami. če bo kdaj prilika nanesla, vam bomo skušali povrniti. Lepe pozdrave vsem sku-
!
Šum in strast ob priliki predsedniških volitev v Zedinjenih državah, .moremo razumeti le, ako pomislimo na ogromno oblast, ki jo ima predsednik, načelnik ekseku-tivnega oddelka ameriške vlade.
Kot znano ima ameriška vlada tri oddelke: zakonodajni, katerega predstavlja kongres, in justični oddelek, kateremu načeljuje najvišja sodnija Zedinjenih držav. Državljani nimajo ničesar opraviti z zveznimi sodišči, kajti vsi zvezni sodniki so imenovani od predsednika Združenih držav do smrti.
Člani kongresa pa, senatorji in poslanci, so pa izvoljeni v posameznih okrajih raznih držav, in zato vzbuja njih izvolitev zanimanje le v dotičnih okrajih. Vse drugače je pa z izvolitvijo predsednika. To je volitev, ki obsega ves narod, kajti velikanske važnosti je, kdo bo za prihodnja štiri leta vodil zadeve, ki se tičejo vsega ameriškega naroda.
Po ustavi je predsedniku podeljena eksekutivna oblast naroda. Predsednik ni odgovoren kongresu za svoja dejanja, dasi je res, da ga kongres more obtožiti in obsoditi radi veleizdaje, podkupovanja in drugih "visokih zločinov." Toda v vsej ameriški zgodovini pa je bil na ta način en sam predsednik obtožen. Bil je to Andrew Johnson, naslednik Lin čolna, ki pa je bil oproščen.
Predsednik je vrhovni poveljnik ameriške vojne in mornarice, kakor tudi milice posameznih držav, kadar se vporablja v službi Zedinjenih držav. On ima pravico pomi-lostiti vse one, ki so prekršili postave Zed. držav. Pravico ima sklepati pogodbe s tujezemskimi državami pod pogojem, da jih potrdi senat.
Predsednik imenuje vse poslanike, konzule in številne druge višje uradnike Zedinjenih držav, kakor tudi načelnike vseh eksekutivnih oddelkov ameriške vlade. On tudi imenuje vse sodnike najvišjega sodišča in vse sodnike na vseh zveznih sodnijah, pod pogojem, da jih senat potrdi. On sprejema tujezemske poslanike, sme sklicati eno ali obe zbornici kongresa k izrednemu zasedanju. Od časa do časa sporoča kongresu o stanju položaja v deželi.
Ameriška ustava ne daje predsedniku nobene oblasti glede postavodaje, toda v praksi pa izvršuje predsednik velikanski vpliv na potek postavodaje. To velja zlasti tedaj, kadar stoji za predsednikom večina v obeh zbornicah kongresa. Močan predsednik postane največkrat tudi voditelj kongresa.
V	diplomatičnih zadevah se dejanska oblast predsednika razteza daleč čez golo pripravljanje in sestavo mednarodnih pogodb. Predsednik dejansko odločuje vso tujezem-sko politiko Zedinjenih držav.
V	teoriji se smatra, da je predsednik nad strankami, v praksi pa je on voditelj stranke, katera ga je izvolila. On si izbere svoj lastni kabinet in druge visoke uradnike izmed pristašev svoje stranke. Tako tudi v vlogi strankinega voditelja izvršuje predsednik velik vpliv na narodne zadeve.
Toda navzlic veliki oblasti, ki jo ima predsednik, pa se njegova oblast nikakor ne more primerjati z oblastjo kakega diktatorja. Določilo ustave, da mora senatna zbornica potrditi pogodbe in imenovanja je ena izmed zaprek predsednikove oblasti. Druga pa, ki je še mnogo bolj važna, je dejstvo, da ima kongres popolno kontrolo nad vsemi financami, dohodki in stroški.
Nadalje je predsednikova oblast omejena na štiriletno dobo, in je lahko zopet izvoljen. Tradicija je, da predsednik ne sme biti izvoljen trikrat, dasi ameriška ustava sama tega ne prepoveduje.
Predsedništvo in podpredsedništvo Zedinjenih držav sta edina visoka urada v Ameriki, do katerih so upravičeni le tu rojeni ameriški državljani. Letošnja predsedniška borba je 37. od postanka ameriške republike. Danes bo izvolil ameriški narod 531 predsedniških elektorjev, in ti bodo izvolili predsednika samega dne 14. decembra, ko se elektorji snidejo k skupnemu sestanku.
-o-
Pa.
j!
Mrs M Zakrajšek in sinova John in Victor. -o-
Pevski zbor "Cvet"
Zopet so priSli mrzli dnevi, zopet je prišel čas koncertov in prireditev v dvoranah in narodnih domovih. Pevski zbor Cvet tudi priredi, kakor vsa druga leta, koncert in tudi veseloigro s petjem. To bo na 8. novembra v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
Pevci in pevke zbora se pridno vežbajo in pripravljajo, da postavijo na oder to lepo igro, katere ime je "Moj zlati fant," ki je polna smeha, da bo vsem ugajala. Vloge imajo sledeči: Max Traven, Annie Magdalene, Anna Traven, John Vatovec, Louis Počkaj, Jennie Mezgec, Gasper Segulin, Mary Rožanc, Ciril Traven, Hermina Mezgec, Julia Bartol, Rose Kocjančič, Albina Kodeh, Imelda Fink, Sylvia Vatovec.
Prijazno vabimo vse prijatelje slovenske pesmi in kulture, da nas posetijo ter nam pomagajo do uspeha. Velika udeležba obudi v pevcih in vseh, ki se trudijo, večjo voljo in korajžo za nadaljno delo še v bodoče. Pevci in pevke zbo ra Cvet so vedno pripravljeni svojim posetnikom obisk povrniti. Le na ta način, če gremo roka v roki drug do drugega, bomo imeli gotov uspeh in plačilo za naše delo in naš trud.
Za ples bo igrala dobro poznana godba Krištof bratje, katera vsem ugaja, starim in mladini. Veselični odbor se tudi pridno pripravlja, da bo vse v najlepšem redu, za lačne in žejne; vsega bo dovolj. Le pridite vsi, od blizu in daleč iz širnega Clevelanda in tudi od Javornika iz Barbertona. Ne bo vam žal, kajti pri Cvetarjih je vedno vse veselo in dobro razpoloženo. Vstopnina je samo 40c, samo k plesu 25c. Začetek ob treh popoldne. Torej ne pozabite priti 8. novembra v Slovensko delavsko dvorano na Prince Ave. Pozdrav vsem čitateljem tega lista.
Mary E. Rožanc. -o-
Z mojega potovanja
slovo za par mesecev. Poslovim se torej od mojega moža in se napotim proti Clevelandu. Tam sem se ustavila za štiri ure, nakar nas je Mr. Svet odpeljal na postajo. Prav lepa hvala Mr. Kollandru, da je izbral za potovanje samo take dobre žene, s katerimi smo se na potovanju prav dobro razumele. Samo Mr. Jalovec se je pritožil, da ne bi nikdar več potoval s takimi živahnimi ženskami. Pa se meni zdi, da bi bil tudi Mr. Jalovec zadovoljen, če bi bil potoval sam, tako je imel pa svojo boljšo polovico s seboj. No, pa je končno tudi Mr. Jalovec rekel, da je bilo prav prijetno potovanje.
Potovanje je bilo vseskozi prav prijetno. Postrežba je bila imenitna. Radi tega se moram zahvaliti Mr. Kollandru, ki je bil, mislim, tudi z nami zadovoljen. Dosti smo se nasmejali in kako tudi ne, saj je bil morje lepo in mirno. Samo en dan nas je malo zanašalo, pa ni bilo nič hudega. Nekatere so igrale "66," druge smo se učile najhujše igre, kar' jih je, to je "črnega petra." Ni treba nikomur povedati, da znam to igro, ker bi bilo zdaj v zimskih večerih preveč igralcev pri nas.
Dobro in veselo razpoloženi smo dospeli na Jesenice. Državni uradniki, ki so pregledovali našo prtljago, so bili z nami zelo prijazni. Tam sem se jaz že preskrbela s čajem in keksi. Čaj nam je ženskam kaj dobro clošel, ker smo ga bile potrebne. Potem smo jo pa rezali naprej proti beli Ljubljani, kjer mi je tekla zi-beljka. Kako srečno sem sejtinčič, počutila ob pogledu na toliko mojih prijateljev, ki so mi stiskali roko v pozdrav in mi izročali šopke cvetlic. Toliko sem jih dobila, da sem jih komaj držala v rokah. Hvala vsem onkraj luže za vso naklonjenost. Bila sem gin j ena do solz. Že 21 let sem v tej novi domovini, pa še vedno imam v stari domovini blage prijatelje. Kamor sem prišla, povsod je bila miza takoj obložena. Med veseljem je bila pa tudi žalost, ker pri moji hčeri je v družini bolezen. Gorje je, če oče v družini ni zdrav, kako naj preživlja svojo družini-
NAZNANILO
S tem naznanjamo, da smo v teh dneh prejeli od državnega departmenta za posojilnice iz Columbusa potrdilo našega pre-osnovnega načrta kakor tudi dovoljenje za zopetno aktivno poslovanje.
Sedaj smo v položaju predložiti prošnjo za zavarovalnino na vloge. Ko to dobimo bo posojilnica v redu za normalno poslovanje, kar bomo pravočasno naznanili.
Ob tej priliki čutimo, da nas veže dolžnost se zahvaliti delničarjem in vlagateljem za prijazno in iskreno sodelovanje kakor tudi sedanji vladni administraciji v Columbusu, ki je pomagala rešiti naše probleme z iskrenostjo in sočutjem in brez ozira na strankarstvo. Hvala vsem.
Za International Savings and Loan Co.
Odbor.
-o--
DODATEK K ZAHVALI MISLEJ
Sledeča imena so bila izpuščena v zahvali. Darovali so za sv. maše za pokojnega Johna Misleja: Mr. John Lu-stig in družina, Chardon, O., Mr. John Skala. Mrs. Jennie Krai, Mr. in Mrs. Louis Sana-bor, Mrs. Jennie Strumbel, Mr. in Mrs. Louis Rehar, Mr. in Mrs. Rugel, Mrs. Zupančič, Mrs. Margaret Mrs. Hrvati n, Mr. in Mrs. Jos. Fakult, družina Krašo-vec, Mr. in Mrs. Ludvik Sana-bor, Mrs. Debevec, Mrs. Ho-sta, Mr. in Mrs. Skof, Mr. in Mrs. Gornik, Mr. in Mrs. Mar-Mrs. Skubic, Mr. in Mrs. Lautižar, dva neimenovana.
Iskrena zahvala vsem tem za iskreno naklonjenost in spoštovanja do pokojnega.
Družinsf Mislej, Chardon, O. -o--
jako lepo darilo, ki ga je dal. Tudi Tebe ne bom pozabila, Frank.
Zdaj pa sporočam, da se bo moja hčerka poročila prihodnjo sredo, to je 4. novembra. Da se vam ne bo čudno zdelo, zakaj se hoče moja hčerka poročiti ravno na sredo, naj povem da zato, da se hoče poročiti prav tisti dan, ko bom jaz obhajala 24 letnico zakona, kar sva bila z mojim soprogom poročena.
Vse prijatelje in znance prosim in vabim, da bi prišli v cerkev sv. Vida ob devetih k sv. maši in da bi zmolili vsak en očenaš za mojo hčerko. Tako je želel tudi moj ran j ki soprog, da se hčerka poroči ob 24 letnici najinega zakona. Toda žalibog, njemu ni bila usoda dana, da bi to srečo dočakal. Trdno pa verujem in upam, da čeprav je že na drugem svetu, da bo blagoslovil svojo hčerko, katero je zelo ljubil kot svojo edinko.
Še enkrat vsem skupaj lepa hvala. Ostanete mi v hvaležnem spominu.
Mrs. Mary Kovačič.
-o-
je morala več mesecev v postelji in skoro bi bila umrla. Pa ni. Starši so jo zopet poslali v bolnico ter najeli posebnega stražnika, da je pazil nanjo. Vendar se ji je posrečilo, da se je neopaženo izmuznila na prosto ter na vso moč stekla k bližnjemu zidu, v katerega se je zaletela z glavo. Padla je onesveščena na tla.
Ampak_ zdaj se ji je pa posvetilo v glavi. Kot bi bila prerojena, je bila Hilda odslej. Zdravniki so rekli, da ji je ta udarec na glavo pretresel možgane in da bo zdaj vsa drugačna, da ne bo več silila na samomor.
In res, Hilda je zdaj čisto normalno dekle. Samomori ji zdaj več ne roje po glavi, ampak zdaj pravi, da bi se rada poročila. In ko se bo poročila ter bo prišlo do prvega zakonskega prepirčka, tedaj se bo videlo, če je bila Hilda s tistim udarcem na glavo res popolnoma ozdravljena.
-o-
Dvaintridesetkrat poskušala samomor
Elkhart, Ind.—Dne 8. oktobra je prišla Mrs Mary Oblak iz Minnesote. Pri nas je ostala do 16. oktobra. Prišla je namreč obiskat svojo hčerko, Miss Mary Oblak, ki stanuje pri nas. Predno je odšla nazaj, smo se domenili, da gremo tudi mi ž njo, saj nismo bili tam že sedem let. Moj mož ima dve sestri v Minnesota. Ena je v Chisholm, ena pa na Keewatin. Odpravili smo se z doma 16. oktobra in smo se peljali najprej v Eveleth. Tam imamo znance, ki so bili pri nas pred dvema letoma. Tudi v Gil-bertu imamo poznane, Mrs. Pe-trnel in Mrs Kristino Kolar. Ravno takrat je bil na Gilber-tu Mr Anton Grdina. že dolgo
sem želela videti njegove slike in zdaj je bila pa lepa prilika za to. Mr Grdina je tisti večer kazal slike v Aurori, pa smo se peljali tje. Meni so se slike prav dopadle, ravno tako tudi mojima sinovoma, čeprav sta tukaj rojena.
Drugi dan smo se mislili peljati v Kanado, pa je bilo premrzlo. Smo se peljali pa na Ely, kjer se mi je zelo dopadlo, zlasti lepi zeleni gozdovi. Samo malo premrzlo je tam. Ko smo se ponoči vozili iz Chisholma v Eveleth, nam je voda zmrznila v radiatorju. Tudi nas je prav pošteno zeblo.
Na 23. oktobra smo se podali zopet proti domu, kamor smo
Z mojega potovanja v domovino
Beech Grove, Ind. — Cas je prišel, da se pripravim za na pot v staro domovino. Toda pred mojim odhodom so me presenetile znanke in prijateljice, ki so mi napravile prijeten party zadnji dan pred odhodom, na 13. julija. Pred našo hišo so se ustavili avtomobili in skozi okno vidim moje znanke, ki jo režejo naravnost proti hiši. To so bile družine: Donas (Mrs. Donas je med tem izgubila svojega blagega soproga ter ji tem potom izrekam najglobokejše ;;o-žalje), družine Koren, družina Grbek, družina Mausar, druži-J na Stefančič in družina Hvali-] ca. Srčna vam hvala, da štej toliko žrtvovali zame ter vsej preskrbele, da je bilo dovolj za jesti in piti. Prav dobro, smo se imeli.
Potem je bilo pa treba vzeti
co:
Ljubljana je res kras Slovenije. Krasne vile tam rasejo ko gobe po dežju. Kako lep je Tivoli in ogromni stadion. Pa kmalu je prišel čas odhoda in treba se je bilo odpraviti nazaj proti tej novi domovini. Zahvaliti se moram ge. Pristo-vi, ki tako lepo heguje grob mojega očeta. Bila sem ganjena do solz, ko sem videla očetov grob tako lepo okrašen. Saj sem tako daleč od njega, pa vendar imam človeka, ki skrbi mesto mene za moje najdražje.
Res, lepe dni sem imela v stari domovini, v naši prelepi Sloveniji. Mislim, da so to občutile tudi druge moje sopotnice.
Najlepša hvala vsem mojim prijateljem za vse, kar ste storili zame in ztl lepe spomine, katere si bom ohranila za vedno v srcu.
Kdor namerava potovati v staro domovino, naj se obrne do g. Kollandra in bo najboljše postrežen.
Mary Sede j. :;:«:mnmmttttnnua«:n::umjm:tmu

STOJTE!
Ali ste že kupili vstopnico za igro "Repoštev"? Dobite jo v trgovini J os. Grdina, 6121 St. Clair Ave.
ZAHVALA
Podpisana, John Turk in Joe Zakrajšek se v imenu PROSTOVOLJNEGA G A SILSKE-GA DOMA v Loškem potoku, prav lepo zahvaljujeta vsem darovalcem, ki so darovali za nabavo gasilnega orodja za gori imenovani Gasilni Dom v Loškem potoku. Nabrala sva $60.15, kateri denar je bil točno odposlan na• Prostovoljno gasilsko četo v Mali log. Bog naj povrne vsem darovalcem.
John Turk, Joe Zakrajšek. Cleveland, Ohio, 30. oktobra, 1936.
-o-
ZAHVALA
V dolžnost si štejem, da se moram zahvaliti vsem mojim dobrim prijateljicam, ki so se v tako velikem številu odzvale in prišle na "wedding shower" moje edine hčerke, katere sem povabila. Drage moje! Manjka mi besed, kako in kaj bi se vam zahvalila za toliko udeležbo. Prišle ste od blizu in daleč in vse prinesle tako lepe in draga darila. Dosti ste žrtvovale in se odskodovale, toda verjemite mi in se lahko zane-sete na mojo pomoč v slučaju one ali druge potrebe. Jaz sem voljna in pripravljena in tudi moja dolžnost je, da vas bom upoštevala vse. Jako rada bi vas vsako '••posebej imenovala in se vsaki posebej zahvalila, toda ne morem, ker to bi vzelo precej časa, ker odkrito povem, da sem .slaba dopisovalka. Toda upam in vem* da mi boste to napako odpustile, da vas ne bom vsako posebej z imenom zapisala. Toda naj le j ša hvala še enkrat. Imam vas v srcu zapisane, saj to je dosti in se vam vsem skupaj lepo zahvalim. Tudi tistim, ki ste mi pomagale na drug način in mi stale na strani.
Ne smem pa pozabiti našega sodnika; g. Frank Lauscheta za
Hilda Strassinger, stara 19 let, Dunajčanka, je poskušala dva in tridesetkrat storiti samomor in je danes tega na-Porenta,|niena ozdravljena. V prostovoljno smrt je začela siliti, ko je bila stara 14 let. Hilda je hčerka premožnega gostilničarja in jako razvajeno dekle, kateri so starši v mladosti preveč dovolili vsako stvar. Mislili so, da bo pozneje, ko bo dorasla, imela več pameti in da se bo ž njo lažje izhajalo.
Pred petimi leti je prvič poskušala prodreti s svojo trmo. Neki prijatelj staršev je prišel v gostilno in dal Hildi vstopnico za plesno veselico. Hilda je bila vesela tega in je rekla, da bo šla. Prosila je očeta, da ji da denar za lepo obleko. Ta ji je tedaj prvič odrekel prošnjo. Rekel je, da mora on odpotovati po kupčiji in Hilda mora ostati doma in pomagati materi.
Hilda se ni vrgla na tla in bila okrog sebe, kot sicer, ampak je tiho odšla v svojo sobo. Ko je prišla nekaj ur zatem v njeno sobo mati, jo je dobila na posteli nezavestno. V roki je držala stekleničico, v kateri je bil strup. Mati je hitro poklicala zdravnika, ki je Hildo ohranil pri življenju. Odtedaj je postala Hilda še bolj nervozna in samosvoja. Za vsako malenkost je grozila, da bo storila samomor.
Nekoč je šla z materjo k prijateljem. Hilda je bila dobre volje in veselo razpoložena. Mati je bila zelo vesela nad tem hčerinim razpoloženjem. Kc so sedeli pri mizi in se pogovarjali, je Hilda nenadoma vstalat šla k oknu in skočila na cesto. K sreči je padla na streho verande in odnesla zdravo kožo. Zatem se je vršil en poskus za drugim, da bi se rešila življenjskih spon. —• Skočila je v Donavo, pa so ,jo ljude rešili. Potem si je prerezala žile na rokah, pa so jo pravočasno našli in rešili.
Starši so jo poslali v nek sanatorij za živčno bolne. Tam se je. Hilda lepo obnašala in ni poskušala nikakih neumnosti. Zato so jo po nekaj mesecih poslali domov. Dva dni zatem je pa storila zopet nekaj izrednega in sicer nekaj, kar bi se od mladega dekleta ne pričakovalo.
Nekega vročega julijskega dno jo šla na vrt k čebelnjaku. Slekla se je in vlegla pred panje. Nato je s šibico drezala v panje, da je razdražila čebele. Čebele so vse razj ar jene prihitele iz panjev in začele neusmiljeno pikati dekleta. Ko so jo pozneje našli, ni bila skoro za spoznati. Ostati
Nekateri naši rojaki so s pred nekaj tedni bahali z visoko koruzo. Jože Mlakar iz Madisona je rekel, da njegove vilice ne .."bitet," Ampak kaj bi pa rekli o gornji sliki, kjer je koruzno steblo visoko 15 čevljev in 2 colli. Zrasla je pa na farmi G. A. Huckstepa, v okraju Cape Girardeau, Mo.
-o-
—V Tržiču je umrl France Pire, uslužbenec bombaž, predilnice in tkalnice Ed. Gianz-mann in And. Gassner.
—Na Gor. Podpoljanah, župnija Vel. Lašče, je umrl 11. oktobra obče spoštovani posestnik Tomšič Anton.
(e verjamete a!' pa ne
Zdaj so zdravniki odkrili na človeku najčudovitejšo bolezen. Ta bolezen je taka, da človek nikdar ne občuti žeje. Ljudje, ki imajo to bolezen, bi mogli od žeje umreti, ne da bi bili kaj žejni. Bolezen prav za prav ni nevarna, ker morejo taki ljudje piti, če hočejo, le da žeje nikdar ne občutijo. Ta bolezen, pravijo, da je neozdravljiva. Velika sreča za človeštvo je edina ta, da so doslej našli samo štiri osebo s tako boleznijo na tem svetu.
Tem izjavam zdravnikov jaz potrdim z vsemi štirimi in izjavljam, da jaz ne poznam nikogar, ki bi ne bil nikdar žejen. Poznam jih pa precej, ki imajo stalno žejo. Tudi naše ljube ženice jih dosti takih poznajo, bi rekel. Bojim se, da bodo začele naše ženice zdaj iskreno želeti, da bi dobili tako bolezen njih nio-žički, zlasti še radi tega, ker je taka? bolezen, ko jo človek enkrat dobi, neozdravljiva.
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po D«mik«m isvlrnikn K. Mara
"In prav si tako storila, ti roža med ženami in žena vseh žen! Moj sin bo velik junak, prav kakor njegov oče, kajti njegovo ime bo daljše ko najdaljša sulica njegovih sovražnikov. Vsi junaki ga bodo častili, vsa dekleta ga bodo ljubila in sovražniki se bodo prestrašili, kadar se bo v bitki začulo njegovo ime: Kara ben hadži Halef Omar ben hadži Abu '1-Abbas ibn hadži Dawud al-.Gos.ara !"
Seveda je bil tudi šejh Malek zelo vesel, ko naju je po dolgerr. času spet videl. Postal je vpli ven mož med Haddedini in ver jetno je bilo, kakor je vse kazalo, da si ga bodo Haddedini kmalu izvolili za šejha. In po tem je smel tudi moj mali, zve sti hadži Halef Omar upati, d* bo kedaj šejh Haddedinov.
V spremstvu odličnih bojev mkov smo si ogledali vse kraje ki so se na nje vezali spomini n£ naše prve bivanje med Hadde dini po večerih pa smo sedeli \ šotoru ali pa pred njim in s pripovedovali naše dogodivšči ne, pri čemer Halef nikdar n Pozabil omeniti in poudariti, d; •ie bil moj "zaščitnik in varih' na vsem našem dolgem potova nju.
Irca, Angleževa služabnika ' sta še živela, pa sta se že čiste pobeduinila, tudi arabski sta že toliko znala, da sta se lahko sporazumela s svojimi beduinski-mi tovariši. Godilo se jima je dobro, vkljub temu pa sta si žc želela domov. In ko sta čula da je sir Lindsay, njun gospod izginil in da zaman čakata nt njega, - sta me prosila, naj ji vzamem s seboj v Evropo. Rad sem jima obljubil, saj sem radi tega tudi prišel k Haddedinom
Namenil sem se, da obiščem na potu v domovino še Palestino. Iz Haife sem mislil po morju potovati v Carigrad in črez Balkan domov. Pa tudi Damask, mesto Omajjadov, sem hotel med potom videti in da bi se izognil neljubnemu srečanju z niutasarrifovimi četami, sem se odločil, da pojdem južno od ed-Dera črez Eufrat in tako daleč na jugozapad v puščavo, da bi črez gorovje Hauran dospe! v Damask.
Rad bi bil že kmalu odpotoval, pa Haddedini me niso pustili. Razen tega je hotel Halef na vsak način z menoj vsaj do Damaska, prosil me je in nadlegoval tako dolgo, da sem se končno vdal. Rad me je imel ni tudi jaz sem se težko ločil od njega, nisem mu mogel odbiti prošnje. Ker pa je po dolgi ločitvi le hotel vsaj nekaj tednov preživeti pri svoji ženi, sem njemu na ljubo še počakal.
In tako se je moj odhod, zavlekel v tedne in mesece, jesen Je prišla in zima in z njo sicer ne sneg, ki ga v mezopotamski ravnini ne poznajo, pač pa deževje in viharno, hladno vreme. Tudi zimo sem še prebil v šotorih Haddedinov. Ko pa je nastopila pomlad, ki se tam začenja proti koncu februarja, sem odločno povedal, da se bom poslovil.
In odpotovali smo. Štirje smo bili, oba Irca, Halef in jaz.
Jozdiii smo na jug k Eufratu, Številna častna četa haddedin-skih bojevnikov nas je spremljala. Ob Eufratu smo se poslovili, Halef za nekaj tednov, jaz pa za Vse življenje. Vsaj tako sva ti-stikrat mislila, da bo. Dobro Preskrbljeni z živili, vodo in vsem, kar se potrebuje za potovanje po puščavi, smo prebrodil reko, še smo poslali zadnje pozdrave Haddedinom na drugi breg pa se obrnili v puščavo Proti jugoza,padu. Kmalu smo bili na brezkončni ravnini.
Naglo smo potovali in dober teden pozneje so zrartli pred
hovi džebel Ilaurana. Dva dni poprej pa smo doživeli srečanje, ki je bistveno spremenilo moje načrte in ugodno vplivalo na moje potovanje proti domu.
Opazili smo namreč tisto jutro daleč zunaj v puščavi štiri jezdece na kamelah. Potovali so v isti smeri kakor mi, pa niso bili beduini. Ker je bil Hauran blizu in ker so hauranski beduini na slabem glasu kot roparji, bi nam bila družba štirih oboroženih mož zelo- dobrodošla. Pognali smo konje, da bi jih dohiteli. Opazili so, da hitimo, in menda so se nas zbali, ker so tudi sami pognali svoje živali v hitrejši dir.
Pa prišli smo jim vse bliže, spoznali so, da jim ne uidemo, obstali so, pa se umaknili, kot da bi nas hoteli pustiti mimo. Eden izmed njih je bil starejši jlovek častitljive zunanjosti in mirnega obnašanja, njegovi trije spremljevalci so bili mladi, krepki ljudje. Ni bila podoba, la so preveč bojeviti, oboroženi pa so bili dobro in puške so drčah v rokah, da bi nas prestrašili.
Seveda se jih nismo zbali. Da 'es niso beduini, to sem videl na )rvi pogled. Najbrž so bili po-;ujoči trgovci iz Damaska ali iz katerega drugega mesta ali pa i/obče ljudje miroljubnega poklica.
Pojezdili smo k njim in obstali. V skrbeh so nas gledali.
"Selam!" sem pozdravil vljudno. "Pustite orožje! Nismo roparji!"
"Kdo ste?" je vprašal starejši po arabsko.
"Mi trije smo Franki, tale pa," sem pokazal na Halefa, "je moj sluga in miroljuben Arabec."
Možu se j« vidno razjasnil obraz in vprašal me je po francosko, menda da bi se prepričal, ali sem res Frank:
"Iz katere dežele Frankov ste, gospod?"
Njegova francoščina je' bila priučena in slaba, materni jezik mu gotovo ni bila. Francoz ni bil in ker tudi Arabec ni bil, sem zasodil, da je najbrž Turek.
"Iz Nemčije sem," sem odgovoril.
"Ah," je dejal naivno. "Zelo miroljubna dežela je Nemili-
Člani Progresivne trgovske zveze
(Vpraiajte za nagradne listke)
čija! Ljudje v Nemčiji
nami izza ravne črte obzorja vr- beduini.
majo drugega-posla, ko da berejo knjige in pijejo kavo. Odkod prihajate?" "Od Eufrata sem čez puščavo."
"Ali ste morebiti tudi vi trgovec kakor jaz?"
Mož je bil torej res trgovec, kakor sem slutil. In še zelo zaupljiv človek, ker je povedal svoj poklic, ne da bi ga bil vprašal. Trgovec nosi denar s seboj in ne sme svojega poklica izdati ljudem, ki jih ne pozna, vsaj v puščavi ne.
Odgovoril sem:
"Ne, nisem trgovec. Potujem po svetu, da vidim kraje in ljudi, potem pa pišem doma knjige, ki jih ljudi berejo, kadar kavo pijejo. Iz Bagdada prihajam in v Damask sem namenjen."
Začudil se je.
"Knjige pišete? Pa nosite mesto pisalnega orodja vse polno pušk in samokresov s seboj?!"
"Ker bi se s pisalnim orodjem pač težko ubranil bedui-nom, ki strašijo po puščavah."
"Tisto je seveda res!" je po-kimal mož, ki si pisatelja pač menda ni mislil drugače ko z velikanskim gosjim peresom za ušesom, s prenosljivo mizico na sedlu in z ogromnim črnilnikom ob sedlu. "Po puščavi ni varno potovati in prav te dni spet strašijo tod, kakor ste pravilno povedali, hauranski
Beauty Shoppes LOGAR BEAUTY SHOPPE
17216 Grovewood Ave. MARION'S BEAUTY SHOPPE
15712 Waterloo Rd. GRDINA SHOPPE 6111 St. Clair Ave.
Čistilnice oblek JOS. KOVACH
15621 Waterloo Rd. ACME DRY CLEANING CO. 671 E. 152nd St.
Confectionery in pivnice JOHN TRČEK
15506 Holmes Ave. FRANK LAURICH 15601 Holmes Ave.
Cvetličarji SVETE'S FLOWER SHOPPE
6120 St. Clair Ave. IGNAC SLAPNIK
6102 St. Clair Ave. JAMES A SLAPNIK. JR. 6620 St. Clair Ave.
Cvetličarji in papirarji FRANK JELERČIČ
15302 Waterloo Rd. EDWARD KOVACH 15621 Waterloo Rd.
Delikatesc
FRANK IVANČIC 15416 Saranac Rd.
Fotografisli JOHN BUKOVNIK 762 E. 185th St. JOHN WIDGOY 485 E. 152nd St.
Groccristi
SOBER-MODIC 544 E. 152nd St.
LOUIS URBAS 17305 Grovewood Ave.
A. MLAKAR 522 E. 200th St.
LUDWIG METLIKA 1151 Addison Rd.
JOHN SPEHEK 16226 Arcade Ave.
A.NTON BARTOL 1425 E 55th St.
LOUIS J. PRINCE 1209 Norwood Rd.
LUDWIG GUSTINClC 6128 Glass Ave.
ANTON JERMAN 661 E. 160th St.
ANTON PRIJATEL 1192 E. 61st St.
\
Grocerije in mesnice
MIKE PIKS 1383 E. 53rd St.
KARL MRAMOR 1140 E. 67th St.
GABRIEL FOOD MARKET 595 E. 140th St
KUHEL BROS, 16321 Arcade Ave.
JOHN MAUSAR 23751 St. Clair Ave.
FRANK J. KRAMER 15454 Calcutta Ave.
PRANK FABJAN 399 E 152nd St.
ANDREJ MOZINA 15931 Saranac Rd.
GEO. KUHAR 3846 St. Clair Ave.
JOS. MEDVED 783 E. 222nd St.
JOS. SACERICH 16005 Waterloo Rd.
FRANK MULLEC 16811 Waterloo Rd.
JOHN KAUŠEK 19513 Kewanee Ave.
LUDWIG MANDEL 15615 Waterloo Rd.
BLAŽ BOLDIN 14401 Thames Ave
VICTOR BERNOT 16001 Holmes Ave.
CERGOL & OGRINC 412 E. 156th St.
FRANK CEBUL 14615 Sylvia Ave.
JOHN DOLENC 573 E. 140th St.
BLAŽ GODEC 16903 Grovewood Ave.
JOS. JANES 16016 Parkgrove Ave
FRANK KEPIC 14301 Sylvia Ave.
CHARLES LESJAK 15708 Saranac Rd.
JOS. MODIC 315 E. 156th St.
LUDWIG RADDELL 1=804 Waterloo Rd
,'OHN TOMAŽIČ 10853 Grovewood Ave.
LUDWIG MANDEL SR. 920 E 140th St.
J. METLIKA
14516 Sylvia Ave. RUDOLF PERDAN 933 E. 185th St. JOHN VIDENSEK 48S E. 152nd St. ANTON MARTINČIČ
5917 Prosser Ave. LOUIS OSWALD
17205 Grovewood Ave. JOS. PIŠKUR
16801 Waterloo Rd. JOHN ASSEG
15638 Ho'mes ve JOS. KAPLAR
952 E. 207th St. MARY TRAMPUSH 4110 St. Clair Ave. JOHN KRAMER
5301 St. Clair Ave. FRANK AZMAN ,
6501 St. Clair Ave. LOUIS CIMPERMAN
1115 Norwood Rd LOUIS GREGORICH
1171 E. 74th St JOSEPHINE KRECIC
1056 E. 61st St. JOHN LADIHA
1242 E. 74th St. LOUIS LAUTIZAR
1195 E. 71st St. JULIA NOVAK
5204 St. Clair Ave. FRANK VIDMAR 1038 E. 74th St. LOUIS PIBERNIK 830 Babbitt Rd. JOE KODRIC 1307 Addison Rd.
Gasolinskc postaje VALENTIN PLESEC 16823 Waterloo Rd. RAKAR'S BLUE FLASH STATION
18C09 Waterloo Rd. JOS KERN
351 E. 156th St. DOMINIK LUSIN 6002 St. Clair Ave.
Jcdilnice in pivnice
ANTON BARAGA
15.322 Waterloo Rd. VALENTIN PLESEC 16823 Waterloo Rd. JOS ZABUKOVEC
576 E. 152nd St. ALBIN FILIPIC
513 E 152nd St. GEO. TUREK
16011 Waterloo Rd J. KUNCIC-PEROTTl
397 E. 156th St. PAUL KORDICII
15815 Waterloo Rd CIRIL KUNSTEL 6616 St. Clair Ave.
Krojači
JOS. PERME 15G07 Waterloo Rd.
Krojačnice in čistilnice JOHN MARN
6527 St. Clair Ave, MARIAN'S DRY CLEANING & TAILORING
4812 Superior Ave. CHARLES ROGEL 6526 St. Clair Ave.
i	Lekarne
I MANDEL DRUG STORE ] 15702 Waterloo Rd.
Mehke pijače DOUBLE EAGLE BOTTLING CO, 6517 St. Clair Ave.
Mesnice
JOS. JANŽEVIC
542 E 152nd St. JOS. SMOLEY
504 E. 152nd St. FRED JAZBEC
821 E 222nd St. PINTAR BROS.
6706 St. Clair Ave. RUDY BUKOVEC 4506 Superior Ave.
Mlckarije
FRANK DOLŠAK 448 E. 158th St. FRANK PETROVČIČ
682 E. 162nd St. EUCLID DAIRY 516 E. 200th St. MAYFLOWER DAIRY
1083 E. 68th St. RACE DAIRY & ICE CREAM
1028 E. 61st St EDNA DAIRY 6302 Edna Ave.
Moška obleka
JOHN GORNIK
6217 St. Clair Ave. FRANK BELAJ 6205 St. Clair Ave
Modne trgovine
PETER USAJ
775 E. 185th St. ANTON GUBANC
16725 Waterloo Rd. JOHN ROZANC
15721 Waterloo Rd. JOSEPH STAMPFEL 6108 St. Clatr Ave. ANTON ANŽLOVAR 6202 St. Clair Ave.
Nabožni predmeti JOS. GRDINA 6121 St. Clair Ave.
Obutev
FRANK SUHADOLNIK
6107 St. Clair Ave. FRANK BUTALA
6410 St. Clair Ave. LOUIS MAJER 7508 St. Clair Ave.
Obleka in obutev
ANTON LOGAR
928 E. 222nd St ANTON OGRIN 15333 Waterloo Rd.
Pogrcbniki
AUGUST F. SVETEK 478 E. 152nd St.
rogrebniki in pohištvo ANTON GRDINA IN SINOVI 15301 Waterloo Rd. 6019 St. Clair Ave.
Pohištvo
LOUIS OBLAK
6303 Glass Ave. KREMZAR FURNITURE CO. 6806 St. Clair Ave.
Premog in stavb, potrebščin« BLISS RD. COAL & SUPPLY 22290 St. Clair Ave.
Popravljainice avtomobilov ROAD SERVICE GARAGE
16115 Wateiloo Rd. AUTO BODY & REPAIR SERVICE 15326 Waterloo Rd.
Pekarije
JOHN ZALAR
16006 Waterloo Rd GROVEWOOD HOME BAKERY
17203 Grovewood Ave. FAJDIGA & KLANCAR
6413 St, Clair Ave. ANTON NOVAK
6218 St. Clair Ave. JOHN PIANECKI 6036 St. Clair Ave.
Parobrodnc agenture
AUGUST KOLLANDER
6419 St. Clair Ave. MIHALJEVICH BROS. 6033 St. Clair Ave.
Razvažalcl pivc JOHN DRENIK
23776 St. Clair Ave. DOUBLE EAGLE BOTTLING CO. 6517 St. Clair Ave.
Stavbeniki
J. MERSEK 18701 Kiideer Ave.
Xisktiruc AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave.
Tire Shops CENTURY TIRE SERVICE 15805 Waterloo Rd.
Vinjarne THOMAS KRASOVEC 17721 Waterloo Rd.
Varietne trgovine JOS DURN 15605 Wateiloo Rd.
Zeelnjava in sadjc ANTON GODINA 404 E. 156tn St. ANTON MERSNIK 15609 Waterloo Rd.
Zeleznina ANTON DOLGAN
15617 Waterloo Rd. JIM SEPIC
16009 Waterloo Rd. MARTIN KOTNIK 534 E. 152nd St. ANTON KUHEL
17218 Grovewood Ave, MANDEL HARDWARE
15704 Waterloo Rd. JOS. VIHTELICH 807 E. 222nd St. WATERLOO HARDWARE
16301 Waterloo Rd. GRDINA HARDWARE 6127 St. Clair Ave. . JOSEPH KALAN
6622 St. Clair Ave SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-05 Superior Ave.
Zobozdravniki DR WM. LAUSCHE 15619 Waterloo Rd. DR. WM. F. URANKAR
153o5 Waterloo Rd. DR. A. A. URANKAR 15335 Waterloo Rd. DR JAMES W. MALLY 6411 St. Clair Ave.
Zavarovalnina in posestva JOHN PRISEL
15908 Parkgrove Ave. JOHN ZULICH 18115 Neff Rd DAN STAKICH 15813 Waterloo Rd.
Zlatninarji FRANK CERNE
6401 St. Clair Ave. JOHN PROSTOR 15701 Waterloo Rd.
40,000 pristaniških delavcev na štrajku
San Francisco, 2. novembra. Štrajk pristaniških delavcev in drugih pomorščakov, se silno hitro širi v vseh pristaniščih na Pacifiku. Včeraj je bilo že 40,-000 delavcev na štrajku. Pričakuje se, da do konca tega tedna bo na štrajku najmanj 75,000 mož. Zvezne in druge oblasti si silovito prizadevajo, da pride do poravnave, toda kot položaj sedaj izgleda, je to nemogoče. V kratkem bodo prizadete tudi druge industrije. Glavne zahteve štrajkarjev so, da dobijo plačano v gotovini za vse nadurno delo, namesto da bi dobili prost čas, za kar so delali nad uro.
V Connecticut!! molijo za poraz Roosevelta
Hartford, Conn., 31. oktobra. Neka skupina fanatikov, ki je znana pod imenom "skupina molečih" je sklenila, da bo od nedelje do pondeljka skozi 24 ur neprestano molila, da bi bil Roosevelt poražen in z njim zaeno njegov "krivoverski novi deal."
MALI OGLASI
Jutri bo otvoritev
Dobro poznani rojak Mr. Geo. Turek, 16011 Waterloo Rd. je dobil državno licenco za točenje vse postavne pijače. Otvoritev bo v sredo 4. novembra, ko se bo proslavila tudi volivna zmaga. Rojaki so vljudno vabljeni. Prosta vstopnina .
Kdo ve
kje se nahaja Ivanka Trebeč, katere zadnji naslov je znan kot R. F. D. No. 1, Chippewa Lake, Ohio. Za njen naslov bi rada poizvedela sestra iz Maribora. Kdor ve kaj o njej, naj se zglasi pri Charles Benevol, 16007 Holmes Ave., Cleveland, Ohio.
Odda se
apartment stanovanje, drugo nadstropje, sedem sob. Ali pa stanovanje v 3. nadstropju, pet ali šest sob. Vpraša se pri Tony Rudman, 719 E. 157th St. (260)
SODNIK HULL
Eden izmed onih redkih Amerikancev, ki iskreno čutijo z našim naseljencem, ki se bori za svoj obstanek v Ameriki, je sedanji mestni sodnik
BRADLEY HULL
ki je kandidat za Common Pleas sodnika pri današnjih volitvah. Ne samo, da sodnik Bradley Hull pozna težnje našega in drugih tu-jezemskih narodov v Clevelandu, pač pa si šteje v čast, da more ob vsaki priliki pomagati našim ljudem,,
BRADLEY HULL
je član Državljanskega odbora v Clevelandu, ki vodi državljanske šole in je kot tak izposloval tisočerim razne ugodnosti pri dobivanju državljanskih papirjev.	,
BRADLEY HULL
je plemenit Amerikanec, ki pozna ne samo dostojnost postave pač pa tudi nje mehkobo in dobrosrčnost. Rojakom, ameriškim državljanom se toplo priporoča v izvolitev.
E3HE
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
Med New Yurkoyw AzaLLin. tiurvfiU- 'M&QJk'UP.UsiU zračno Stajali na 'ladji, kjer je na krovu nalašč za to napravljeno pristajališče
>hmU>odo pri-
Kranjsko-Slovenska ©) Katoliška Jednota
Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Ulinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 42 LET. Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,500,000.00.
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%.
K. S. K. Jednota ima okrog 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelka.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186.
V Clevelandu, Ohio je 16 naših krajevnih društev.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42_letnega obstanka nad $5,900000.00.
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine.
V Mladinskem Oddelku K, S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja.
Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo Izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov.
Jednota in:a svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član In članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti za varovan (a) pri K S. K. Jednoti kot pravi materi vdov in sirot, če ie nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralp biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za na-daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSII* ZALAR, 1004 No. Chicago, Street, Joliet, Illinois

i
CIGarettEŠ
Maytag vam da najboljši pralni dan
PREVEL — A. g.
Čistejše perilo, pere bolj na
tančno v krajšam času
ccnejše. To je Maytagova po
strežba. Iz enega kosa vlit alu
minast čeber, prostor za milni
co, kar obdrži vodo čisto tsr
čudoviti valjčni izžema'ec vodi
je nekaj vzrokov, da Maytag
Jako lahka odplačila Prednjači na svetu. PreUCite
in primerjajte,
• ---—- m--------- . i......—--■----- ■ - ■-----
Ne čakajte doma!
Doma vam bo dolg čas, ko boste čakali izid volitev. Pridite raje na naše kegljišče, kjer bo dosti vaših prijateljev in skupaj bomo počakali, da bomo zvedeli izid volitev.
Pridite danes večer k nam in garantiram vam, da vam ne bo dolg čas. Se priporočam.
FRANK BUCHER
SLOVENSKO KEGLJIŠČE 6125 St. Clair Ave.
Liberalen popust na zamenjavi >sJH9l
OGLEJTE SI MODEL 110 MAYTAG '	^ZT^l
ZA. SAMO-	< iliri!
$6950 r* KREMZAR FURNITURE
6806 St. Clair Ave. ENdicott 2252
Ne bodite sužnji neprebave
TRINER S ELIXIR OF BITTER WINE
Denite v hišo furnes sedaj in plačajte jespni!
SEDAJ JE PRAVI ČAS!
Steam, Hot Water, Hot Air Furnaces. Odplačujete po $10.00 na mesečne obroke. Popravljamo in čistimo vseh vrst fumeze in boilerje. Vprašajte za slovenskega zastopnika Stefan Robash.
WOLFF HEATING CO.
HEATING ENGINEERS 9703 North Boulevard	Tel. GL 9218—9219
Želodčno zdravilo iskreno priporočano
| — Pišite po brezplačen vzorec , Triner's Bitter Wine Co. 1 544 S. Wells St., Chicago, 111,
' Send me a free sample.
' Name ............................................
| Address .........................................
I Pri vseh drugistih
Ko Trajata Zabava in
Kaja Pozno v Noč . • •
i
V nočeli zabave — ali kadarkoli dosti kadite — boste spoznali, da so Luckies lahka kaja, da so udobnost kakortudi veselje! Kajti odkar so Luckies lahka kaja, ni vaše grlo prizadeto. Luckies se obnesejo dobro . . . one so edina cigareta, ki je "Toasted" . . , vaša zaščita proti draženju. Zatorej že jutri, ali še bolje,,kar sedaj, sezite po Lucky — bogati na okusu finih srednjih tobačnih listov. Je dobra jutranja kaja s čistim, svežim okusom. In je dobra nočna kaja . . . lahka za vas . . . prijazna. Nikdar ni prekasno za lahko kajo . . . nikdar prekasno za Lucky!
* * ZADNJA NOVICA! * *
82 let je stara—Pozna Svojo Priljubljeno
Glasbo
Mrs. Elizabeth Bowles iz Uvalde, Texas, je resnično navdušena za "Sweepstakes." Ona piše: "82 let sem staru in to je prvič, da sem dobila nekaj popolnoma brezplačno ter sem zelo vesela!" Čestitamo, Mrs. Bowles. Gotovo smo tudi mi zadovoljni, ker »te dobili.	,
Ali ste se vi že pridružili? Ali ste dobili vaše okusne Luc ky Strikes? Godba je v zraku. Naravnajte na "Your Hit Parade" — ob sredah in sobotah zvečer. Poslušajte, sodite in primerjajte melodije — potem pa poskusite Vaše Lucky Strike "Sweepstakes."	Q
In če še ne kadite Luckies, kupite danes zavojček in jih poskušajte. Mogoče nečesa pogrešate. Uvaževali boste prednosti Luckies—Lahke Kaje bogatega, zrelega dela tobaka.
LUCKY
Za One, Ki Kade "Ponoči in Podnevi" — Lahka Kaja!
Četudi ste kadili tekom »koro vsega dne dni in ves večer, boste spoznali, da ima vaša Lucky opolnoči ravno tako dober okus kakor vaša Lucky opoldne. Za čist okus, čisto grlo . . . ležite po Lucky-lahka kajal
lahka kaja
BOGATEGA, ZRELEGA DELA TOBAKA - "IT'S TOASTED'
Copyright 1056, The Amcrtccn Tobacco Company
_____
Morski jastreb
Jaz pravim tako! Še eno be-, sedo, pa boš šel na njegov krov kot veslar, priklenjen na klop njegove galeje, kakor si rekel, da bi bil moral biti on, nakar te bo naučil pokorščine korobač nadzornika sužnjev!"
Smrtno prestrašen je stal Marzak nem in si ni upal niti dihati. Še nikdar v svojem življenjn ni videl svojega očeta tako kraljevskega, kakor je bil zdaj v svoji jezi. Toda, kakqr se je zdelo, ta njegova jeza pa ni pognala strahu v kosti Fenzilehe, zakaj njenega jezika niso mogle ustaviti niti grožnje s šibanjem.
"Molila bom k Alahu, da vrne vid tvoji duši, o oče Mar-zakov!" je rekla težko dihaje. "Da boš spoznal in videl razliko med onimi, ki te ljubijo, in tistimi, ki izrabljajo tvoje zaupanje."
"Kaj!" je zagrmel. "Mar še nisi končala?"
"Ne, pa tudi ne bom, dokler ne bom mrtva obležala. Ne bom prenehala dajati ti nasvete, o luč mojih ubogih oči!"
"Kar obdrži svoj ton, pa boš res kmalu mrtva obležala!" ji je zagrozil.
"Nič zato, samo da je potegnjena maska z obraza tega Sakr-el-Bahra, ki je pasjega porekla. Naj mu Alah polomi ko.sti! Kaj pa z onima dvema njegovima sužnjema, z onima dvema Angležema, o Asad? Rečeno mi je bilo, da je eden teh sužnjev ženska, visoke rasti in one bele lepote, ki je dai severnjakov. Kaj pa namerava ž njo, da se je ne pokaže v zbirališču sužnjev, kakor zakon zahteva? Pa kaj govorim! — Saj je vse zaman! Dokazujem ti njegovo nelojalnost, pa je vse zaman, ti kažeš svojemu lastnemu sinu zobe!"
On je stopil proti nji, se ustavil, pripognil, jo zgrabil za zapestje ter jo potegnil kvišku.
Njegov temnopolti obraz je posinel. Ona se je njegove jeze končno ustrašila in utihnila.
On pa je odprl usta in za-klical:
"Ja anta! Ajoub!" Ona se je v nenadni grozi zdrznila. "Moj gospodar, moj gospodar!" je tarnala. "Tok mojega življenja! Kaj boš storil?"
On se je kruto zasmejal. — "Kaj bom storil?" je zaren-čal. "To, kar bi bil moral storiti že pred desetimi leti in že prej. Okusila boš bastonado!" In spet je zaklical, toda gles-neje in nestrpneje: "Ajoub!"
"Moj gospodar, moj gospodar!" je tarnala v smrtni grozi, ko je videla, da se bo zgodilo to, do česar ga je tolikrat izzivala. "Milost, milost!" — Padla je pred njim na kolena ter objela njegove noge. — "V imenu Milostnega, bodi usmiljen do mene, ker je samo moja velika ljubezen do tebe povzročila, da moj jezik ni miroval! O, moj sladki gospodar! O, oče Marzakov!"
Njen strah, njena krasota, najbolj pa še njena ponižnost in pokorščina, vse to ga je morda ganilo. Zakaj ko se je prikazal Ajoub, zviti evnuh in njen vezir ter stopil v sobo z globokimi pokloni, je na migljaj paševe roke zopet izginil.
Asad je reže pogledal dol nanjo. "Vidiš, to zadržanje ti najbolje .pristoja," je dejal. "Glej, da se boš tudi v bodoče tako zadržala." Ob teh besedah se je obrnil ter majestetično odšel iz sobe, noseč .svojo jezo kakor
kraljevski plašč in pusteč za seboj dvoje do smrti prestrašenih biti.j, katerima se je zdelo, da sta pravkar gledali smrti v obraz.
Med njima je dolgo vladal molk, končno pa je Fenzileh vstala ter stopila proti zamreženemu oknu, katerega je odprla. Nato pa se je obrnila k Mar-zaku:
"Nu, in zdaj?" je vprašala,
"Zdaj?" je ponovil mladec.
"Da, kaj zdaj? Kaj nama je storiti? Ali naj obleživa strta ped njegovo jezo, dokler nisva uničena? On je začaran! Ta šakal ga je začaral. Alah naj naju vodi. O Marzak, Sakr-el-Bahr te bo pohodil v prah!"
Marzak je povesil glavo, nato-je počasi stopil proti divanu ter se vrgel nanj; tamkaj je nepremičen obležal.
"Kaj pa naj storim?" je končno vprašal.
"Saj to je, kar bi najraje izvedela. Nekaj je treba storiti, 'pa naglo. Naj mu kosti segni-jc! Če bo on živel, si ti uničen!"
"Da," je ponovil Marzak z nenadnim poudarkom. "Če bo on živel!" In sel je na divan. "Dočim midva spletkariva in s tem izzivava jezo očeta, bi storila mnogo bolje, če bi jo ubrala po krajši poti."
Ona je stala sredi sobe ter ga vprašujoče gledala.
"Tudi sama sem že mislila o tem," je dejala. "Najela bi lahko ljudi, ki bi opravili to stvar za prgišče zlata. Toda riziko, ri-; ziko !"
"Kje naj bi bil kak riziko, kc bi bil enkrat mrtev?"
"Utegnil bi nas potegniti doli s seboj, in kaj bi potem midva imela od njegove smrti? Tvoj oče bi ga strašno maščeval."
"Če se stvar pravilno izvrši, midva ne bi bila osumljena."
"Ne?" se je ona grenko za-smejala. "Ah, kakšen slepec si! Midva bi bila prva, ki bi bila osumljena. Nobena skrivnost ni, da ga jaz, sovražim, ljudstvo me pa itak ne ljubi. Ljudstvo bi zahtevalo od tvojega očeta, da stori pravico, pa če bi je tudi sam ne hotel, česar pa ne verjamem. Ta Sakr-el-Bahr—naj ga Alah pokonča! — je bog v cčeh ljudstva. Samo pomisli, kakšne dobrodošlice je bil deležen! Ali je bil paša, ko se je vračal s svojih zmagoslavnih pohodov, še kdaj s takim navdušenjem pozdravljan? Povem ti, Marzak, naj tvoj oče jutri umre, pa bo Sakr-el-Bahr že jutri proglašen za alžierskega pašo. Asacl pa postaja star. Res je, da ne gre več na morje in v boj. Opri-j.emlje se življenja, kar more in živeti utegne še dolgo. Toda če umre on prej, tedaj se bojim misliti, kakšna bo tvoja in moja usoda."
"Naj bo preklet njegov grob!" je zaklel Marzak.
"Njegov grob?" je ponovila Fenzileh. "Težko ga je zanj izkopati, ne da bi si sama škodovala. Sam šejtan ščiti tega psa!" "Naj mu bo postelj v peklu!" "Preklinjati ga, ne bo nič pomagalo," je rekla ona. "Na noge, Marzak, in premisli, kako naj to stvar rešiva!" Marzak je vstal, "čuj," je rekel. "Ko že moram iti ž njim na to pot, tedaj se mi bo kake temne noči morda nudila na krovu ugodna prilika."
"čakaj! — Naj premislim. Alah mi pomagaj najti izhod iz tega!" Tlesknila je z rokama ter naročila svoji sužnji, ki se je pojavila, naj pokliče Ajouba in hkrati naj pripravijo zanjo no-
silnico. "Šla bova na kraj, kjer so sužnji, da vidiva ta njegova dva sužnja, Marzak," je rekla. "Kdo ve, morda se bo potom njiju kaj ukrenilo . . . ."
DEVETO POGLAVJE
Odprti prostor pred Sok-el-Abedom je bil natrpan glasne množice, ki se je še vedno množila po ljudeh, prihajajočih iz abirinta zavitih, netlakovanih sosednjih ulic.
Tu si videl Berbere v plaščih, ■tkanih iz kozje dlake, obritih glav in pokritih s čepicami, ki •o se tesno oprijemale njihovih lobanj; črne Saharove, ki so bi-i skoraj goli, in postavne Arabce v svojih belih burnusih; med co množico ni manjkalo dostojanstveno izgledajočili Mavrov in Tagarinov, to je Mavrov, ki io bili izgnani iz Andaluzije in cater i h večina se je pečala s trgovanjem s sužnji; dalje so bili tu domači Judje v svojih čr-lih dželabah in krščanski Judje, čako imenovani zato, ker so bi-.[ vzgojeni v krščanskih deželah, katerih kroj so še vedno nosili; bili so tu levantinski Turki, dalje Kabili in Biskarij-ji. Tu si videl prodajalca vode, Dtovorjenega s svojim kozjim mehom in pozvanjajočega z malim zvončkom, tam zopet prodajalca oranž, nesočega svoj zla-corumeni sadež v košari na gla-/i. Tu si videl pešce in može na mezgih, može na oslih in može la krasnih arabskih konjih; /sa ta množica se je prerivala, ■mejala in kričala pod vročim ifriškim soncem. Med to množico pa je bilo opaziti tu in tam * rubadurja-berača, ki je z no-Ijajočim glasom pel balade ter
I jih spremljal na nekaki plunki, j ki je imela dvoje strun.
Oni med to množico, ki so bili stalni iVupci na tem trgu, so razjahali pred vrati ter pustili svoje živali zunaj, nakar so stopili skozi vrata ,v notranjščino, kamor niso smeli navadni postopači, ki so samo zijala prodajali. V notranjosti obzidanega prostora pa je bilo več prostora. Prodaja sužnjev se se ni pričela in se tudi kako uro še ni imela pričeti.
Sredi tega prostora je stal vodnjak, kraj njega pa lesen oder, do katerega so vodile tri! stopnice. Na tem odru je sedel star, bradat Žid v črni dželabi; na svojih kolenih je držal nizek,'
odprt zabojček, razpredeljen z več predali, v katerih so bili razni, večji in manjši dragulji, katere je ponujal naprodaj. Poleg njega je stala mala skupina mladih Mavrov ter eden adi dva turška častnika.
Vzdolž severnega zidu je stala dolga lesena baraka, koje pročelje je bilo zagrnjeno z zavesami iz kameljine dlake. Iz te barake se je slišalo mrmranje človeških glasov. V tej baraki so bili porazdeljeni prostori, kjer so bili sužnji, pripravljeni za prodajo. Pred barako je stalo na straži kak ducat korzarjev s svojimi črnimi sužnji.
Dalje prihodnjič
-Je Lahka Kaja!