LIBTSK. (Januš Golec.) (Dalje.) Zenski sj ol je rešen motvoza dolgoveznih napitnic navdušeno plosknil, gojspodje so zadovoljno kitaali in poplaknili vsled govora osušena grla. he g. župan ni ne kinil pohvalno, ne pil, ampak kla^Tepno ;)Cj'arjeJio je skionil glavo. NeStetokTat inn jo ndarila ta Št. Peter proslavljajoča pesem v baritonu na uho, pa nikdar se mu ni zapiSilo beseddo tako ostro Rloboko v župansko srce kot na velikonočni ivondeljek, dne 11. aprila leta 1882. Prvič tedaj so ga dregnile v oWntl.;ivo žilico ponosa besede to pesmi: Sv. Petra ti si vas! Torej — vas, ne — trg, mu ,je brnea- po duši in nagibal je glavo še globokeje na prsi. Sledile so tej himni druge veseljaSke, vse je pek). Fant;e in uivci siromaki in prostaki so odgovarjali iz ljudske sohe veseli gosiiodi, le žuian je molČal, prez^daval je .^loboko zevajoči jarek med vasjo ?n — trgom . , . RajajoČo družbo je osupnil županov molk. mej ili so, dii. ga je opalmilo vino in da bo obi&ajno zadremavsal. Glavo klonfifii župan pa se ie še potopil bolj globoko v brezno razlike med vasjo m trg-mi — pozabil je, da je v družbi in zamrmrai pol glasno slišno: ,,Torej vas — vas — vas ..." Vsi so se spogledali, o Čem da sanjai-i vaftkn glava, nilkiio ga ni razumel razen bistroiimneura padarja. Po spoznanju županove dušne boli si je aategnil lečnik ostanke las. pobrunkal s prsti desnice po glavi, sunil z nogo |>od mizo zaniišljenega žup&na in mu pokinil na stran. V kotu posebne sobe mu je šel>etal dolgo na uho. Padarjeve besede so se zasajevale pomirjevalno in veselo iia omra^eno županovo du§o. Kot jutranja zarja se je zadovoljno nasmehnil, segel globoko v Žep in namignil krčmarju. Gostilničar je stisnil ta ponujeni mu bankovec ter odhitel v klet. Zupan in I adar sta se nasmihala; ostala gospoaka družba je pa obniolknila v nestrpnem priča-kovanju: kaj da bo j,rinesel in pritrosil iz kleti krčmaf? Vrnil se je raji)! Karl v posebiio sobo s kar polnim škafoni ua, glavi Posode pa ni odložil pred Kadovedna gosjx)d«, — ampak sopel ]e z njo v drugo izb)o med prostake. K skupni mizi jc zbral 14 krejikili fantov, vabefi jih k J" rezplafini j>ijaži. Fantje so posušili polni škaf med petjem in vriskom v dobri uri. Gostilničar g& je napolnilvd.rufiic na zupanov raSun. Ko so pa posrkali pivci že blizu polovie« drupega ftkaia, je stopil med nje padar. jili premotril od pet do glaTe, zamahnil z n>ko v |>osluh in jih nagovoril: ..Fante! Šentppterslo kora'žna lterske fare. Ko Se ni bilo ne mene, ne vas, ko je š« porSiva- la moja in vaše duše v božjih rokah, je bil tudi naa tepi St. Peter trg, ne — vas!" Padar se je vnovič oddahnil, da bi polovil zaradS govomiške navduSenosti pojemajočo sapo. Suuil je po zraku proti niftesar shitefi Podsredi in viknil: ,,Podsrečaiii so nas oropali tržanstva. ker so jiam pofatili [»rangerja, s katerim se bahavo ponašaio danes kljub s\x)jim slamn-ajtim strehaim. Fajitje; 'Yi moi duš! fte tretji škaf vina, še 6eti'iejxa in ]>elega dobite zastonj, ako spravite še nocoj podsreftkega prangerja na njegov prejšnji ofietovski dom v — St. Peter." MSslim, da ni žel kmalu kak general, govoreG pred bitko svo.iim vojakom, toliko boj, kri in celo — smrt prezirajofeega vspeha nego ravijio pakiar, ko je l ozval na osvefo mladeniško Sentpetersko kri. P« konCanem nagovoru so škrtnili fantje jezno z zobmi, stisnili grozeče pesti proti Podsredi ter se l^azSli po voz, konje, krampe, Tcolce in verifee. Pri i:Ogle'du na (o lantosko udano navdusienost za priborifev oropanih pravic se je oveselil župan, objel pa1 darja in zaJcrožil pevajofie, kai- je bilo redkokfldaj , ono svojo: .,Le enkrat, enkrat le, le enkrat se živi!" Za napad odločeni jirostaki so se oboroževftli; ministri in gosposki generali na so popiv^aii objemaioč se na račun zmage, osvojitve tržkih pravic, 6asti in prednosti. Pantje so pri]>e]ja]i voz in vpregli par konj. Popili so preoatalo polovieo drugega Škafa, zajuokali \7. iednega grla, sedlo jih je 14 na voz in oddrdrali so v smeri proti Podsredi. (Dalje priihodnjiC),