HitainB aJačam i aatatinl XIV' lejtnlk. 1936, ember 20. 1. numera. M V UJ^1 ^ ^o^ alj Mesečne verske novine. Vu Imčnl prfikmurske evang. Sinjorije redifel i vddavnlk t rLISAR JANOS, Murska Sobota. Rokoplsl se morajo v Puconce poillafl. Ček računa št. 13,586; imč ,,Duševni Hst" Pucond. Cejna na cejlo lefo 20 Dln., v zvdnstvo 30 din., v Amerlko 1 Dol., edne numere 2 dln. Izhaja adnSk na mšsec. Naprejplačilo gorlvzeme vsaki ev. duhovnik i vučitel. »Blčdajte, hahšo Iflbčzen nam je dao Oča..." (I. Jan. 3. 1-2) Božični svčtki majo vu sebi nikaj ča-robnoga, ka duge stotine let ne preminč ž nji, mšjo v sebi vu človoča srca sijajočo svekl6čo, štero tužni, kmični obldki zemel-ske brige i trplenja nemrejo zakriti! V, božični svčtkaj, šteri svčtkov simbolum je i v zlmi zelčna jeličova veka, jeste nikaj troštajččega, novo viipanje zbtidjdvajoča nebeska m6č, štera i v te skuzndte oči zna" prinesti diiševnoga mčra i bldjženstva svekeo trak, kakpa gda sunca trdki kiišne-jo plakajčči, ttižen obl^k i boži rožec (sv. Petra r6g) se pokdže na njem. Čarobna moč božiča stavi staranje vfist, vtiša srcd bolečfno, či samo edno tiho, mčrno voro, ali par minot, žr to glžsi tem malovčrnim, vcagajočim, ka je ne vse zgubleno, — ,,GIčdajte, kakšo vel-ko labžzen nam je dao Oča..." Odkfi-pitela, Rešitela je poslo k namvetetužen zemelski do ; ,,naj se Boži sinovje zovčmo." Ali je nš radost i blajženstvo to znati, ka či nžs vglih celi svet ostdvi, mamo obri sčbe OČO nebeskoga, ki nas lubi, ki na"s za svoje sinl vzeme ?! V te srmaški kučicaj je zato rdvno-tak lejko radost i vesčlje, kak v bogdti palačaj. Radosti, vesžlja svčtek je to vsem onim, ki so včrvanje i vtipanje v Bogi ne zgfibili. Te včryajočf zžto vesčlo kričijo zda z apoštolom v nevčrvani svet: ,,Glč-dajte, kakšo lflbezen nam je dao Oča...!" Ali to radiivanje obri velke liibčzni Oč6 nebeskoga je nL zadostno k prdvomi i trpččemi blajženstvi. Na božične svčtke v cčrkev pridti i potern hrbet obrnotiBo-žoj hiži celo Ieto, glflhomi bidti na zvanje Reči Bože, spozabiti se z jezuša i ž NJe-govoga ndvuka v tom vsakdenešnjem živ-lenji — to je ne tisto, ka more nasledii-vati božično radost. ,,G16dajte, kakšo lubezen nam je dao Oča..." Za temi rečami ete stojijo: „.. . naj se Boži sinovje zovčmo." Gospodin Bog nam je zdto skazao vo svojo Iflbžzen, naj mi Njegovi sin6vje i čeri postdnemo, v diihi k Njemi pri-spodobni. Sinovje Boži ne okr6žijo vč hižo Oče svojega, nego poslfišajo Ršč Njegovo i svčta je pred njitni vola Njegova. Sinovje Boži z ltibčznostjov odgovorijo na labžzen Oč^ svojega. Gde te ltib^zni, štera vsa vttpa, vsa verje, vsa zakriva, vsa zatrpi i nigdar ne zmenka v srce — gde te ltibčzni nega, tam nega sinovščine Bože, tam prle pre-minč božično vesžlje duš, kak pa poveh-nejo zelene veke božičnoga dršva. Naš Oča nebeski nam je zato poslo svojo telo včinjeno lubžzen, Jezuša, naj nds ža bogštoga včini predvsem v Ifibčz-ni, potom štere Boži sinovje postanemo. I na božične svetke se i v sirotišni-caj (dom za ^rvinsko deco) tam lešči, Strdn 2. DOŠEVNI LIST december 20. svekli božično drevo, kak znamenje liibeznivi, dobri src; na sveto noč v člcnoči podobi an-gelje hitijo po vii/caj: cse dobro žeJeflje, ia. topeo gvant, tnehki krflh i druge da>e lGbčzni raznžšajo. Ali zakaj to satno par dni trpi ? Za kaj ne kraluje Liihiien vedno v čloičči srcaj ? Gde je človčiče labeztiosti potrplivost, to peo gvant, mehki, beli kriih daru?ajdLa rdka pd božiča do ndvoga božlča ?! Zakaj zaspi, vgžs-ne dostakrat prle, kak sveče na božičnom drevi? Zakaj ne guči, dela i žive v naši srcaj v celom Jeti, v celom živlenji našem ? Zato, ar smo slabi vu veri, kodišje v iiibčznosti. Na božične svžtke pokleknimo zato ta" v diihi k toj bethlehcmskoj prostoj zibeii i vflrno tnolitno: Oh milošča Boža, reii cas od grehov, srca na&a pa napuni z liibeznostjov 1 JUVENTUS. Sveti Božič. Hdrl Lipot, ev. diihovntk. Božič je naš n&jlepš! s-e?ek, Nega iakšega človeka, ki bi toga svčtka ne čako i dosta bi si ne želo od njega. I tudi nega takšega človeka, kotni bi nikaj ne prineso. Oh bšr da bi vsaki človek tak čako i€ svčteV, kak ga zaisiino dakati trbe! I bir da bi vsaki vido i na pamet vzeo tisti dir, štercga je njemi prineso. Jestejo med nami (^kši naš! bratje isestrr, štere je Bog z dosta dobrim i lepim obdarQvao. V njlhovom žitki je vs'gdžr več sunca, kak pa seace. Njihove hiže so n&imre v eti dneva\ pre-več svetle i ržvno tak njihovi obrizi. Prihajaj k iLn ladem, blajženi Božič! Napravi njihovo ve-selje ešče vekše! Pogladi njihovo smejčče lice, pravi njim tiho: bojdite blagoslovleni! Potem pa odpri njihove hiže okno, naj poglednejo v svet; naj vidijo, da med svetJostjov kakie temne obiačine jestejo na sveti. Naj poglčdnejo svoje vesele obržze v tisti skuzaj, štere med velkira ' stradanjom tcfčjo z oči njihovi bjjžnji. Povej njim, da njihova radost samo tak postane po-pclna, či \č skuze doli zbrišejo. Blšjženi so tisti, ki posvet vužgejo vu kmični i mrzli hižaj i sve-tijo drugim radcst spraviajoči. Jestejo tned naroi takši naši bratje i sestre, pri šteri je vsžkdeneSnji gost briga i sOkešina. Ki v eti dnevaj nšjbole občiitijo mraz i žalost svoje hiže. Hodi, prih/ijaj tudi k tem, lOblčni Božič. Prinesi njim topločo, beli krfih i čisti smeh. Odpri tOdi pri te to mžlo okno i pokaži njim tiste, šterim so oni večkrat nevošččnl bili. Pove njira, da njim je dšr, stneh, svetlost iavno pržk srca tisti prineso na prvi Božič rojeni dršgi Jezuš. Biajženi so tisti, ki breži nevošččnosti znžjo svetiti, žr je njihovo veselje istinsko ko-ledno ?esdj6. Jestejo nsed natni takši naši bratje i sestre, ki so ete zemlč robslugi postanoli i netnorejo Krivda i pokdra. Roman, pisala: Kovatš Frida. Poslovenčo: SILVANUS. Na drfigi d6n popoldnevi je Hedvika v čaren kaput oblečena šla prdti konci vdsi Vu tom čarnom je stareše vovidla, kak pa je bila, ali tnčrna i zdrzaa je biia. Nišče si nebi mogo premisliti, ke!ko jo je te m6r koito. Nika je ne vzčla na pamet od z!me lepote, od bleskčSi snežni krištalov, niti je ne čfitila te oster zim ski voter. Pred velkov zapflščenov hišov Kollersa je sfanola, eden globoki zdihd? se nje je zdigno z prs i batrivno je notristopila. Predpoldn^/om je tam bio pri nje te slari Ehrbacher s sinom svojim, da bi jo preobrnola vu mišienjt ! da bi te ikandal popraviia. Hedvika njima je po hlapici posldla glas, ka popoldnčvi sama pride v tnlin, naj si eiče ediiuk vse dobro pogučijo. Hedvika je vu eden kmičcn, hladen preklad prišla, iteri je napunjeni bio z kiitami, ladami i drfigirni nenOčlivimi stvarmi. Od \6c je vu odpreto kiihnjo vidla, štera je nika ne bogše občfitenje obudila, kak te preklad. V ednom kdti je edna ženska osoba sedela, z glavov na eden ne ržvno na čisto zribani stol nagnjena, tak da bi spala. Hedvika bliže stopi i spozna to čarno deklino. ,Lizal" Deklina ss gorizkričeča zdigne z stolca: ;jezuš Kristui! Hedvig, vi ? Ka ščete - vi — od — mčne?" Sploj zblodjeno je glčdala na Hedviko. ,Ka se sžgaš, Liza, i zaka nebi priila jas ednok k febi? Midve sve donok vkuper hodile Y Š6l0." Ja, tak sem se zbojala, mislila sem, ka je dekla " NTi ne smeš na tak mrzlotn sedeti, ti si škodiš satna sebi." december 20. DUSEVNI LIST Strdn 3. se z njčne oblasti osloboditi. Njihova dfiša je sOha poslanola i zato več ne vidijo Boga. Pri-hajaj tfidi k t&m, oh lepi i dragi svčtek, ne pre strahši se, či te gli brezi !llbčzncsti primejo. Pokšži ojlm, kak žalostna je rartva pfiičava.kak nesrečna je neverna dfiša. Kakša velika milošča je Boži prihod i kakša velika blšjženost {e njemi slfižiti. Blajžeai so oni, ki so se gori obudili z ednoga žalostnoga sna i vidijo zlato, svetlo zorjo. Jestejo med natni tdkši nsši bratje i sestre, šteritn je grLh spdčo obtaze. Šterim ete žitek ti tak malo čistoga veseljd obeča, ali iteri -se že niti člsto ne vejo veseliti. Tudi le obišči, od puščanja blajženi koledni svčtek I Povej njim, da je Gospod vse zovč k sebi, najbole pa te za-blodjene. Te dober pa»Sčr iabi vsdko svojo ovco, ali nžjbole pa tisto, štera se je zgubila. Zovi je: koledni svetek, naj se povrnejo, ar tak sprdvijo sebi najvekšo radost Blajženi so cni, ki čiijejo zovečo reč, dokeč je eiče ne kesno, i svojo dflšo v lepo bžio obleko oblcčejo. Jestejo med nami takši naši bratje isestre, ki svojo blazino z znojom i z skuzami polevajo. Njihovo vlipanje tak vene, kak v jesenskom vremeni rožice. Poišči je gori, viipanje vužiga-joči Iepi Božič! Popravi njim pod betežnim te-lom i vročov glavov počinka ttčsto, z svojov toplov rokov njira doli zbriši britke skuz^! Povej njim, da je vsaki bfteg, vsaka bolčzen Bože navzdčnosti svedočanstvo. Naj Jezuša glčdajo, naj Njegovo roko držijo, tak pozabijo, da so »Hodte, Hedvig, vu malo hišo, jas včssi dam zakdriti, hitro de toplo." »PQsti to drtigoč, dnes mam edno pot v Ehrbacherov mlin, me morei sprevoditi." Edna prestrašenost je obišla to drfigo, do nok je Hedvika vse znžla. Hedpig je pa z tžlje-manjem poglddnola na te doliposšnjeni obraz i je med tem pozdbila na svojo žaiost. »Ka — bom jas v — Ehrbacherovom mlini ?" »Jas ščžm, naj Peter svojo krlvlco previdi i v nedelo k farari ide na pisanje." ,Vi šč6te to, Hedvig - jas sem raislila —." .Ka si ti mislila, je z tala istina bila, mi smo se na drflgo leto vkupoženlti šteli. Jas sem Petra preveč lflbila, ali zda ka se je to zgodilo, moreš ti se z Petrotn omožiti i to hitro, naj se dete že pri Ehrbacherovi narodi." .Hedvig!« Jdčič se vrže deklina na stol i Hedviki so isto debele vruče skuze tekle z 6Si. betežni, da boleSine tnajo, da težkitn betežnikota morejo dvoriti. Bžjženi so oni, ki si z ponizno-stjov na Boži prsaj počinejo, kak nialo dete pri svojoj liibl^noj m&ancu Lepi Božični svčtek, Jezuiovoga rojstva den, bodi, prihajaj k vsem i k vsakomi, kjoka-jočim i smejččim, k žalostnim i vesčlim! Stopi notri v vsako mesto. v velike, svetle palače i v male, nisike kučice, k velikirn bogdtcom i k si-romdkom! Naj ne bode diiše, štera ne bi čiila, naj ne bode srca, štero nebl občutilo z ncbes aa zemlo prihaja}6či veseli glds: KAr ovo naz-veščavam varn veliko radost, štera bode vsemi liidstvi. Ar se je narodo vam dnes Zveličitel, ki je Gospon Kristuš v D&vidovom mesti." -if ¦¦.'.> I is:- Na Božič. Hodte, hodte, pribajajte, Betlehetnski angeljel Vdovic, sirotlc vnožina Vas čška, že velika: Tužna srdca njim zvračite. Oh, hodte, prihajajte, Dčn ete je tak ne preveč Neba od zemle daleč 1 Prihajajte, hodte doli Angelje betlehemski 1 Ah, keiko dece dnes Cuje Od všs dobre navuke »Zakaj se jočeš, Liza, v6m de vse pa na-zaj dobro." Deklina je obprvim pomali, drgeta-joč začala gučati i te vedno bole hitro, tak da bi se bojala, ka nje batrivnost odide za krdtek čas. 8Hed»lg, zaka činite vi telko dobrote z menom, da sem vam jas tak hudo napra?ija ? jas sem ž6 te znžla, ka ste se vi Petri obečali, ali jas sem si ne mogla pomžgati. Kak se samo pomnim, sem Petra vedno rada imela, preveč rada, či bšr ica je on edne reči ne m^o za mine i je vedno gizdSvo šo mimo naše nevolne hiše, jas sem ojemi ne zamerila. Moj oča je ne ktnet, ka bi razmo tak vertivatl, kak je to potrebno i či bi vina ne bild, bi bogie stali, kak pa zda. Jas sem pa trudna od vndgoga dela i skrbi i zda pa ešče bole sem brezi tnOCi. Tč, tam na senji je Peter preveč lubeznivi blo k tneni, jas sem brezi mdči ostanola i bi žnjitn šla do konca sveta, skoz vodč i ognja. I zda pa tak ide mimo Strin i. DOSEVNI LIST december 20. I kelko \i jeste zvon tej, Ki od všs nika neve, Šteri skrbnosžče srdce Z-topločov neobinčl Prlhijajte, hodte doli Angelje betlehemski! Prineste na te blžjžene Nika roalo teškfiče: Da se zgtednejo ta tiidi, Ode dnes niiče ne sveti, Božična sveča ne gori, Ar netnajo kaj jesti. Hodte, hodte, prihšjajte, Betlehemski angelje I Zgteste se pri vsS mali Ino pr6sti obloki: ¦ ;. Vu hflte ino palače ¦ -. -¦ Poglednite z milošče: Prineste vsčtn, vsčm radost, Svčti k61ed 6s?etnost. flisAr jAnoš 7ak je lUbo Bdg ete svet, da je sind svojega jedinorodjenoga dao, da vsdki, ki vu njem verje, se neskvarl, nego ma žitek vekivečen. (Jan. 3, 16.) wNe bojte se, čr ovo nazviščd-vam vam vellko radost, štera bode vsemt lildstvl, ar seje narddo vam dnes Zvellčltel... (Luk, 2,10™ 11) Pobožni občiitki, ali živa vera? LepSta božičnoga dteva. Istinitost zveličanja tnore bidti gotova. — Či se doma razsveti bo-žično drevo i pri njč svekiošči starišje okoli sč be zberčjo odraičajočo deco i čl se zda te spo-Rienčjo na labezen očč i matefč, štera je n\€ prfek c&loga iitka sprev^iala, ieda se ibfidijo Človeški obč&tki. T6 se ponovno dogaja pri vnogi rodbinaj leto za letom. Pri niiterni se čte pri toj priliki poznani i čfidepun božični evange-liurn od narodjenja Sina Božeg«. ~ Ci pitamo le ludi nikelko dni sledi jeii so gvUinl, da je je ie v Bethlehetni rojeni Sin Božl kak Zveličitel ino Rešitel rešo od vseh vezal, preklčstva i grž-ha, teda nas začiideno glčdajo, tak, kak da bi pitanja nej razmili. Njihovi občlitki aa svdti ve-C&r so ne meli valavnoga i trdnoga zdržetka, ar njim je falila vera, itera godprimle rojstvo, trp-lenje, smrt i gorstanenje Gospodna Jezusa Kris-tusa, kak pravo istino. Dtigl čtenjar, tCdi ti boi pri božičnom drevi p&li svettlo rojstvo Sina Božega ino Krala" vseh kralov. PomisM ič, ali se je Oa rodio tOdl že v — tpojetn srci, ali je že posto tfoj Zveli-čitel i ali si se njemi že prekdao z cSIim srd-cotn ? ESče satno tč dobi božični svčtek za tčbe pravo, globoko i dugotrpččo vrSdnost. (Zora.) nžs, da bi me nigdar ne pozno. Samo ednok, kesno na večar je bio tii, oča so pd pijšni bili i mi je pravo, ka de se že skrbo on za dete, ali jas nesmem nikomi ovaditi, žto je oča, ix tne te prepravi. Jas sem to skrivnost tak varvala, kak da bi z lancotn bila zvdzana. Ali sem hfiša,kak so drflge? Sem jas kriva, či je moj oča eden pij&nec i zapravlaC? Sraetn jas nevolen stvor tnalo bldjSena bidti ? Jas Petra tak preveč Iflbim." Hedvika jo je na ra*ji poglždila po čarni vlasčj. Tak je občfitila, kak nepravična je njčna velka žalost i bolezen, štere je mislila, ka so nč za prenoslti. Kelko je te siroraaški zgtibleni stvor mogo trpeti tak zaostžvleni. Kak rada odpove ona, naj samo Lizikino srečo reši. nLiza, bole se obieči i malo se vkUppo-beri, naj Peter ves&lje m& nad svojov zdročnicov." Liza je bflgala, kak da bi jo edna siia gndla i za tnalo je vu čarno, svžtašnje oblečeno post^-nola pred Hedvikov. »Vidiš, Liza, lepa si i či boi eiče prav vrla i se kcoj priv&diš Ehrbacherovoj navždi, de vse dobro." Tiho sta šle tl dve deklini po ikrlpajačem snegi proti Ehrbacherovomi mlini. Vu velikoj hiši sta sedela ta dvž moška, ta stdra sera glžva obri Sv. pistna nagnjena, med tčm je pa Peter novine čtčo. Na dveraj se zrogače. »Naprel« Hedfika je sfa"!a med dverami i to trepeta-jočo Lizo je za roko vlekla za sebotn.j »Bog ddj, Ehrbacher oča, vi ste me že gvflš-no čakali. Malo sem se pri Lizi zamfidila. Bdg daj, Peter I" ObL moška s(a Cfldno poglejdvala z edne dekline na to drflgo, dokeč je te mlajši vlomo to tlšino: BKa znameniije t6?" ,Ti me pitaš, Peter, ka to znamenDje? Jas sem mislila, ka ti zoaš to, tvojo zčročnico sera december 20. DOŠEVNI LIST Stržn 5. Različni božiči. Naprfida: HARI LIPČT ev. dtthovnik. Vesčli božič. Iz krčme se velika iarma čiije na cesto, i včasl včasi pa zs spremembo glasen sraeh. Krč-raar brezi počioka nosi vino, pivo i palinko. V edtiom koti se vidi malo božično drevo, 11» tom nikelko maH sveč, štere pa Blabo gorijo i svetijo v gostoia Iflfti. Ednok samo gori sfane eden stareši moški i z neg?Qšnirm stopaji gratnafon išče. V pijanosti z muklaviffi glisora kriči: No nai tni tfidi ttiamo bolli. Kak je peneze notri-lfičo, se gratnafon začae vrteti i pomaii se čfije edna lepa tnelodija: ,Tiha nčč, sveta noč. . ." Ali kak se je pa zddnji akord skončao pri me lcdiji, že se čdjejo razllčni pijani giasi: Tškev je adut 1 Eden drugi : Prineste mi eden špricer! I te trčtji: iiter vina! -------- ,,Moderniu božlč. Pri bogato/n fabnkari je na sveti večer ve-lika i elegžntna driižba priila vkiiper. Ce!& pa-lača se sveti od rnočne elektrike, moški so v črnom gvanti, med preitimanimi damsmi pin cžrje hodijo setn-ta Na te večer pogojeni plesni pžr je ržvno zda pokdzo notri najnoveše plese. Zda pa notripnde csnovitelkinja, k douiačoj gospe se pašči i nika nje piavi. Ta na to hitro gori stane i obadve odidete. V maie Estike hižo sa paščite, Mala deklica se z zajokaoimi očami gorizdigfie ? posteli ? pravi: Mamlca, jas bi rada mela božščno drevo. Mati pa odgovori; AH moje detes to |e že dnesdea ne moderno. AH jas pa d5aok božičao dtevo šč^ra meti3 dr je dces božični den, i tudi druga deca vsl roajo bož^čno dre«o. Ali gledaj, mofa draga, vldiš kak dosta lepi darov si dobila, to ti je zadosta. AH meni ne trbe nikši drfigl daiov, jas samo bo-žično dre?o š"em meti, Osnovitelkinja z poniz™ nim glasosii prosi: Milostivna gospa, ne^em ta-kaj bi dete ne oiogio dobiti božičnoga dršpa, greh bl bio istino zakrlti nred detetom. Vi tiho bodlte, njej odgovcri gospa Moje dčte, li ne dobiš božičnoga d«eva. Božična hištorija je sa-mo laž. Džte zda z bojazirami očmi gidda v svoje matere obtiu i pila: Što je }6 pravo, kak to zodš? Jas sem pravla i znanost je to doka-zala, odgovori raati. Mala dekUca se zda bdtko začne jokati ttsed bJazinatii, potem pa jas ttidi več nikžega veselja netnara v božiči. Mati je pa zda nazaj odišla k svo]lm gostora, RS?no zda začne govoriti z vmskov kupicov v roki eden navzoči gavaler: Moje džrne i gospodje! Kak so nfgda v betlehemskoj pripovesJi oovoga vre» raesta prihod oznanfivali etorai sveti, taktodt^mi etoga modernoga časa džca z potnočjov pitneti i presvetlosti, to glSsirao : ^o z betlehemskov fabulov iz vsake hiže, gde deca jeste ... Zda pa notri stopi mala Estika v noCnoj srajci, z ti prinesla. Istina, ka je to proti navadi, ali jes-tejo nedo?fidne prllike tadi. Jas sem že včera gučala z tvojim očom I on je pm-oio, naj Liza tvoja žena bode i to je ifidi pravifno. Jas znam, ka tQdi ti neboš meo prdti tomi nika, zato sem prišla ž njov ese, naj se nikaj krivo ne zarazsni. Naj te pomirim, ti povero, ka naj je nišče nfi vido." Globoka tiSina je postanola vu hiii, Hed-vike srce je glasno bilo. Strah jo je obilo, ka se njčoo začnjeno delo ne dokonča z dobrim. Od straha ztnantrana je gl^dala z ednoga na drflgoga i te zdrzno erčč nadale: , »Vutro rano boš prekšo k Kolleri i boš Lfzo za ženo proso, ar je on njeni oča i v ne-delo boš 16 na pisanje, naj Liza kak nijprvle ese pride, ti znaš že, zakaj 1" On je nikaj šteo praviti, ali ona njemi hitro prevzeme r&č; .Posllihšij, Peter, samo edna tuogoSnost je, naj si rešiš pošteaje pred lfidmi, ar zoaš kak ostro presodijo takšega. Či malo daš na mčne, \€ boš hitro delo 1 jas nazajvzemem raoje vče« ršnje trde ieči, t^ bosn vidla, ka ti donok mai ka-rakter ? Liza, daj Petri roko, ono drugo si pa pora^najta saroa. Vflnž je že tercno, nepfisti Lizo samo domo idti." K dveram se je štela obrnoti, aliJedne^tre-petajoče rok^ so jo okoliobineSe i cden zajokani obraz se |e pritezo na njesio iice: »Hedvlg, kak vam naj zahvalira 7" wČ!ni Petra za Istino blajženoga, ii si pri-j&teifce bodeve." Ede globoki zduhatr. .Hedvig!" Že ne čflia veL Petra zoveči glas. Kak da bi jo što plodo, se je paščila po zmržnjenoj poti vu v^s. Z Wagaerove hiie je rimo Matješa mati stdpila vč na dveri. Strin 6. DUSEVNI LIST december 20. skuznatimi očmš k svojemi oči beži i gižsno pits: Papa. mama je 16 pra^la, da je božSč Již. Istina je to apuka? Oča samo težko telko od go?oii: Idi moja raala v s?ojo postelo. Ali dek lica se z teni ne zadovoli i vse bole pita, jeli je to istina. Vsi na mater g!Ldajo. TS pa zda v nžroča vzetne dete i ssesč je v postelo, i več ne vupa nazajpriti, tfidt gosti so osratnočeni od maloga deteta i brez veselja odJdejo eden za drfigim. Eden ,,dffigi« božič. Ženska, hodi malo vo, nikaj ti pokažem, pravi Nagy sabolski majster svojoj ženi. No ka je pa, odgovor! žena, i žč se tiid! sasia prikaže na prigi. Mož niVaj ne pržvl, san?c prfme ženo za roko i pela jo k sosedne hiže okni. Nctri v milol hiži sta resan nikej lepoga vidla. Obr! stola na trSmi je bi!6 cbešcno božično drevo. Tr6je dece se je šplialo na zemli, štrfoga je pa roatj držata. Oža je pa z cdne debele ksige m g!žs čteo, božično hSštoiijo ie čfžo od jezušo-voga rojstva. Zda je dokcnfeo čienjd i nilcaj je pravo držmi. Za rrdii č.. Kou tam spi preslaiko,:/: Jezušek: nDlka na visini Bogi J na zfm]: mlr, vu Jfidi pa dopadnenje." »Ne bcj se, ovo veliko radost ti nazvestiavara, štera bode vsenii lUdstvi..." Ne joči se, str6ta dekllnica, či je tiidi tvoj stžri prijatei odišao z toga sveta, zato %\ ešče ne sama, jas sern branitel i potrdštar ti siroiic. Jas tedi feb^ v moje n^roče vzemera i voditel t! bodem na težki pofaj tvojega žlvlenja. Nosi ivo\ križ, dete riovečanstva, mirno i brezi tožbč i gda tvoj čas pride, primlern te za roko i odpelam te vu orsžg nebeski. ,Dika na visini Bdgi i na zemli mir, vu ifldi pa dopadnenje!" (Pritnle jo za roko i v6 jo odpeia.) .; Pesem: ~ ¦ .' - ¦ '¦'* TJha n6čs ssžta noč, v ^ Aogelski šeregi - Nese pasterom ves^li glžs: .< Rešitel je dnes rodjen za vas, .-*¦•¦>; Tarn vu Bellehemi,:/: r Tiha noč, sveta n6č, ; 1 ¦ ¦> Boži sSn, ti'oj sporain, Natn napuni dnes srcč z-meroui, Gda tni spevamo vsi zvesčljom: Dika bojdi Bogi, Oči na visini! Podpčraite ftDQševni List"!! decembef 20. DUŠEVNI LIST Strdn 9. Spdmenek reformdciie« Pisao i naprSdao 31. oM. 1935 v Puconskoj 0V. cArkvl: Banfi Sfefan vufttel. Za vse to i vnoge druge riam evangeličan cora dane hištorijske i bcže istfne svetirao de nčšnji den. Ali itak popotnik idcči mimo edae, ali dtfige evangeličanske cerkvl zdaj vu toj v8ri, pita sara sebč: zaka braijo zda orgole po vse evafjgeiičanski cerkvaj, zaka dičijo g. Boga ver-nlci zbrani vu NJegovoj hiži ? Z gotovostjov leko trdirti, ka se udjde takši popotnik med natni evangdiiancl, šteti mimo cerkvi idoč bS se to pitao. Ka se je kak dete navčo vu soli, je mo-goSe med drfiglm tiidl že na svcj najvčkši stč iek pozabo. Mesto našega »EvangeJičanskoga kalendarija", vu šteroiti je že snogokržt raziožena zgcdovina naše evangeličanske cerkvl, idž rao-goče MDobroga pajd&ta*; mesio MDUžev!ioga lista" mogoče ^Novine", ali kakši drugš časopis, dr nai »Duševni !ista ne priniša svečani govo-rov Hitlera i Musolinija, ne priBžša natančni podatkov, kelko je mrt^i Iialjanov sli Abesincov v Abeslsiji; no i mtsio, ti& bi aišterno i nižter no nedelo vu cerkev šo, de!a kaj drugo, ar s< misli, ka s toga nenso živeli, ka bi saraso vu c^rkev hodili, — pri torn pa pdzžbi, ka: wPravo je Bog d&vno, ddisio, Sedern dni je v tjcdrij ravno. Š6st z etl Vam prek mam dati, Da mžte verno delati. Ali sedmi je nedela, 4Y Dčn počinka i nč dela Posvette dčn ete nieni, V dobrom, hfidom vretneni, Hodte gedrno vu cčrkev I aldfljte mi imolitev. ,Ne zabi tak, o pržha sln: Ka je nedela boži dčn!" Žalostno je, ka pozdbiamo naše svčtke, Bože dnčve, ali istinito je, Mislim ps, ka so Luther i drfigi reformatori vredni bogši naslednlkov. Či dobro spoznavatno satEi $eh€, mo vdili, ka moremo najprvo vsakši sam v sčbe vcepiii tisto čfitSnje, s šterim kak adjbliže pridemo k g Bogi. Zobston so dobročinenja, samoga seb^ gorialdiivajoča lubčzen, trfidi i BogS dičeča dela naši reformatorov, zobston so tfldi tistl rnateri-jalni spomenki, štere aidfljetno za volo bože lflbeznosti našira ožakom, či so zobston tiidi rečl diihovnoga pastera, iteri nas oponnna na praz.ne klopi vu cerkvi, i či je zobston njihova nema tožba proti g Bogi Isi-na je, ka nemamo vsl duhovnoga pozvanjs, ali duše so glihno žedse, ar je Bog človeka na s?oj kep z ničesa stvoro i »ne zabi tak, o praha sin, ka je nedela boži den!" Pred 2 letoroa ržvno na tč svetek sem pra ¦ vo iu ua tora svetorn mesti, ka smo ieko po-nosni mi piiconski gmanaije na našo cčrkev, kak na zibelko skcron vse prekmurski evangeii-čanski gman, ali t6 je n6 zadosta, žr so slabi tisti, šteri prinesčjo rnaii dar na oltar večnosti, i za to želno žakajo že na etom sveti plačilo cd vsemogočnoga Bcga. Ešče slabši pa so tisti, šterlnrj so smeha vredni nam eoangeličancorn maincniii dri^v«, ali boia siužba, ali šteri se nemrejo včakati konca b&že slfižbe, šterl sS pre-bdrajo, ka idejo vu tisfo c^rkev, gde do prvie vč žli, Kak čudna so la pota — na veselice, na s?eiske radosti Iderao ša službs boža, mesto toga ka bi vsakii z nas noso vu srci 122 žoHSfa 1. veršuš: »Radujem se vu govoieči rae-nš: pojdrao vu hižo Gospodao?o 1" Kak irfidavna je bila pot vu cčrkev za časa KMi ,'A'. Števana, gda so naši otaki šli la vu Šurd aii ne so vcagaii nad tov potjov, nego so se raduvali, ar so znali, ka pridejo vu hižo Gos(jodovo. Žeini so biii čflti božo reč tak, kak mi zda živoči, da fiianio že etš vu Prek-raurjl 10 goriposfavieni božS hiž, rajši posifiša-mo mesto bože reči navdiišcne svetske disputa-cije Hitlera, Musolinija i drfigi, Iteri so tiidi z bože rnilošče, ka so, na toga Vsemogočega pa, s šteroga mifošče stno vsi, pa ne inislimo. Mis-limo si, ka se svet v zvunešnjora modernizira, ka se tlidi vu tont tali moremo preobrnoti, pri tom pa pozabimo, ka je boža mcdrost človeče-mi črvi nedosčgnjena, ka mi zemelski vandrarje bože modrcsli dc dna n gdar ne spoznamo, tak je tQdi blodno niišlenje, ka bi božo nam dano istino moder!?!ziraii. ~ Nikak ne smemo poza-biti, ka najaicgočnžša čioveča dela ne ost^nejo večno. Kraiek blisk i človeče delo, štero je z caj'-6kiitn trfldom i čioveSov modrov znanostjov naprdvleno, \e vničeno. Vničilo je io delo vse-raogoče stvorjenje Guspcdnovo, Ravno tilc je kratka naša zemeiska sreča i ništerni pa ništerni, -iteri se zda koplejo vu ziati i srebri i v svoji s srmaški ifidi rokami vklip Stran 10. DOSEVNI LIST december 20. spravleni kinčaj zemelskoga orsaga, se niti ne spdmnijo, ka za to njilijoni pa railijoni stradajo. Ali prldemo ednok vsi do meje, itere prestop-lenje de žmetno i teda bomo vardevani i račun bomo davali od naiega zemelskoga vandrarstva. Pred božim llcotn nedo ti nevolni ponižno je-raali svoji krščako? pred gizdavimi bogataši, ti podložni nedo doj poklekali i po kdlinaj hodili pied zemelskirai vsemogočneži, ar smo pred g. Bogom vsi ednaki, — nega ni bogdca, ni srma-ka, nego sarao ti pravični i od njega zavrženi. Tatn nega zemelskoga bogžtoga herba, zeraei skoga štimanja kinči se raskadijo; nede trbelo s hamičijov preračunavati zemelski dobičkov i skrbeti, s kem de se štoj hrano i ka de oblačo, ar g. Bog skrbi za vse v Njega vervajoče; ed-nok se spdmnijo tisti, iteri živčjo satno etomi mainomi zemelskomi živlenji, na Ivan Krstiiela, šteroga hrana so bile kobilice i polski med. No i mi mali Sereg z okoli 25000 stojčči dfii prekmurski evangeličancev, smo liki otok, iteroga obdaja velko morje katholičanske sve-tovne ideje, posebno v denešnjem časi, gda ide katholičanstvo za tistov idejov, i ritnski papeži želejo tisto oblast, kak so jo meli te, gda so oni vodili svetovno politiko, gda so se njim klanjali i kušDvali nogč kralovje, casarje i gda so oni pravili: »Roma locuta, causa finita!" (To se pravi; Ritn je svoje povedao i stvžr je od-lOčena 1) Ne smemo se zosagati tisti papežovi okrož-nic, ne smemo vorvati v tisto katholičansko vse-raoč. Evangeliotna istina je bila vsigdar naša najvekša moč i rožjč. Trdni, nepremagljivi so teraelji naie evan-geličanske vere, zato pa tnoremo biti mi dobri zidari; ne s šinfanjom, nevoščenostjov, hamiči-jov i hiidobljov, nego z Ifibčznostjov, dobroči-nenjom i tnedsebojnim vkuprazmenjom zidajmo na nam dani fundament. Ne sme nas 30 srebrni penez pretuagati; ne gledajmo samo na to, naj se naše žebke na-punijo z zemelskimi kinčtni. — Ne Judaš, nego Peter ndj bo vsakši z nžs, kak najbole hitimo, tak kak te jelen k hladnoj vodi, božo reč gori-jemati, kx li samo s takšitn talom leko citnpra-mo na zreli fundament, hram bože lubeznosti, li samo s takšim tžlom dosčgnemo edinstvo evan-geličanske cerkvi. Ne zablodirao doj s Kristušo-ve poti, nego ga nasledfljmo, hodmo za našimi duhovnitni voditelji i našimi dičnimi reformžtori, da naj ostanemo tni tnali šereg prekmurski evangeličanov v velkom tnorji obdajajoči nas katoličanov, likt pečina, na itero je zidao Kris-tui svojo c6rkev. I naj bo na naši vustaj vsig-dar Gustav Adolfa dična pesem: , - Ne vcagaj, o črčda mala, ,f f. Naj ti ne prestrLš'jo srca . • . ^ Vuogi tvoj' protivniki. — ¦. Bar z besnočov ido na t&, Ti trepečeš, točiš skuzd : „. . Nemrejo ti škoditi. Kakša je tvoja vera? Ahlfeld, hžrešen theolog, pripovedava: gda je eiče dijalc bio, je na svčti večer vkiipprišlo več theologušov na stanov&nji ednoga od njih, gde so se živo razgovarjali. Pride pa k njim tudi nekžk s pržvdne fakultete i je pita, od ko ga si zgučavajo. ,Od božični sv^tkov i kakša milost je prišla na svet z rojenim Sinotn Božira." Pravdenik plta dale: »Ali verjete, ka je Sin Boži, to je Bog, z Boga postao človek?" »Stanovito verjerao!" odgovorijo z ednim glasom te thcologišti. wPriiateljel* odgovori pravdnik: ,,Ne ver-jem, ka bi vervali i či verjete, jeli se to vidi pri vas ? čč bi vervali, bi bili nžčiši ludje. Oo-relo bi v vami, kak ogen i ne bi vam dalo mera, dokeč bi celi svet ne zvedo za to vesčlo novost." Či je vu tom tfidi nikelko krivice bilo, vse-edno je istina, da je vera vnogi površna, plitva, da ne gori v nami. Zato se ne čiidujmo, Le ni-koga ne pritegne. Liidjč šteritn je Jezui postao istinitost i Odrešenik, bi ne smeli blti tak slabi i brezi ognja. Več gorččnosti! Evangelium je vreden toga. Daj se vužgati, navdiiiiti! Kakšo radust i vesčlje, nam prinaša božič svčt'; vsi se narodi veselč, radost čuti celi svet. Dika Bogi na visini i mir ludčrn v nižini! Rodio se [e Rešitel sveti, Gospod v Bethlehetni. december 20. DUŠEVNI LIST Stržn 11. Pdli milo sije, - < =• :.• božično nam drevo; što pa prdvi, da to nije radost, štero zda nam da nebo. Al' radost ta je nš duga, hitro vgasne sveče liič. Jezuš sam natn lehko da večno radost, večno liič. (Zora.) Silvester. Pisala: Kovatš Frida. Poslovenčo: Kovatš dtth. Slednje vOre staroga leta pomali preteččjo. Svet mirno leži vu iskrččem snžgi. Mesec po-krije krajine z svojov srebrnov svetloščov. Tiho-ča šošnja svojo sladko pesem, kako Eolova harfa, štera z svojov trepetajočov igrov svoje želenje glasi. Želenje napuni srce toga človeka, iteri čake prihajanje novoga leta. On spozna ve likočo te vore i čuti biižžnjost svojega Stvori-tela. Pred njega razprestržto ležijo kepi premi-nočega leta. I te človek se slrosi, gda gleda te kepe i napunjeni je z strahom, začne čteti za~ prva friško, — potem pa vsigdar pomale zgfib-lene v6re toga zgfiblenoga leta. V-nemogočoj bolečini se njemi glšva nagne na prsi, vu noč-noj ttihdti vldi nepreiteto vnožino grešnikov kre njega mimo stopiti. To so bill tisti, ki so pregrešili v premindčem leti. I vsi njemi kivajo, ar ga poznajo, bio je njihov brat i greio je z-njimi vred. Krivi so bili vsi, ar so grešili vu velkom i vu malom proti neskončanoj lub^zni božoj. I te osatnleni človek kriči vu to temno noč: ,Jas sem kriv, ar sem človek !" Vidlo se je, kak da bi noso korono trplenja. Dvanajset dramfajoči vdšrcov doni z tor-ma, zvžzde na kmičnoj nebi se svetijo sveklo i čisto. Razsvetijo temno zablodjeno dfiio. Ouzda-leč stoji velki leseni križ, na šterom je viso nai Zveličitel i močen glas hiti prek celi unlversum: »Včlni pokoro i pobogšaj se !• I pa erč6 te človek : ,Jas aem samo eden človek. Liki člo-vek setn dSnok." Samo i donok! Mrzel zimski veter njemi nazžjlfiči njegove reči, kak špotlivi protiglas. Pred Bogom je kriv z vsalcim svojim djžnjem, ali Bog je milošča, i p& šenka svojo miloščo tistim, ki jc iščejo. On odpfisti gržšnikom i tak leko pa stopi vu iereg svoji nedužni bratov. Pred njim leži td novo le-to, to člsto, nedužno, novo leto, i te človek vkupdene rokč k-detečoj molitvi: ,,Qospodne! pelaj me po tvojoj poti vu tom novotn leti, do-pflsti, da z Tebom začnem t6 dar Tvoje ne-skončane milošče; dopusti, da se moja dfiia po-novi, kak to novo tnlado leto! Pelaj menč vu molitvi i vu vsakdenčšnjem mojem deli, vu lu-bčzni do bližnjega i vu neskončanom vGpanji proti Tebi. Ti si moj Stvoritel i Obdržitel, žr nevetn, gda vdšri moja slednja vora!? Mi pa vsi, lublčni verebratje ino sestre, popravmo našega žitka pot vu novom leti! Reform^cia v Prektnurji i Medjimurji. (Vzeto i poslovenčeno z knig Dr. Payr Sandora, theol. profesora v ^oproni. — Jts.) Prekmurski slovencov glavni patronušje (zagovornicke i gospodšrje), so Szechy grofevje bili. G. Prekmurja najznamenitešivi i najstareiivi gmajni sta bile pri Grddi (Gor. Lendava) i v Soboti. G. Lendavski Szechy Totnži je vašvarme-gyOva veliki župan (foispan) bio i je v bojni pri Mohači (1. 1526) spadno. Njegova dovica, Szekely Magdolna je sledi Thurzo Eleka žena bila. Szčchy-ovoga roda možko pokolenje je 1. 1535 z Szechy Štefanom vOtnrlo i sledi so tudi to irožnje herbali Szechy.ovi w Ritnaszčcsi. Szč-chy Štefana (ali Tom&ia?) či, Margit grofica Limbacha, je Salm Mikloša, sledi pa Archo Pyrrhusa žena bila. G. Lendavsko (Grdd) iraanje je njidva bilo. Njidva č^r je Zrioyi Gy5rgy zeo za ženo. Zdavanje je v Soboti bi!6 1. 1568 jan. 11-ga. Že je Szechy Margit mogla evang. vere biti. Od čeri, Saltn Magdolne je zagvfiino zn&no, ka je evangeličanska bila. Szalaszegi Gyorgy, so-botški duhovnik je svoje vogrske raolitvene knige nje priporočo (Lov6 1593). Magdolno si je Lobkovitz Poppel Laslo zeo za ženo. Szechy Margit je 1570 1. tnrla i tž imšnja je rimaszčcsi Szechy Totnaš dobo. Prva žena njemi je (1577) Perenyi Borbžla bila, druga Batt-hiany Kata (1592), trčtja pa Forgach Margit, Forgach Ferenca, esztergomszkoga kardiniliša (čršeka) sestra. Szechy Tomaš je 1605 1. tao vzeo v bojni za veresloboičino v Bocskayovom šeregi. Leta 1606 je on gospodšr Kčizega, h 1610 tudi grada Muržny. Ččr svojo, Magdolno Strdn 12. DOSEVNI LIST december 20. je Zrinvi Gyorgyi (Zdcyi Mškloš pesnika) oči dao za ženo, Zdšvanje je samo eiče po njegovoj (Sz. Torcaša) smrti bil6, 1. 1619 iržj. 19 ga v Soboti. Szčchy TorcSS je 1617 ga 1. tao vzco na 100 letnom jubileji reforraacle v Bicse. L. 1618 febr. 19-ga je nnrou. V G. Lendavi v cerkvi je bio pokopan. V syojem teštamališi je zapovedo slnž Deneši i čžri Magdolni, naj vu včsi š61o zo zidata i se naj skrb-ta za diihcvnika. Svoje pro teštantsko mišlenje jje aigddr ne zaiijo. Ništerne r. k. duhovnike je tudi odpusto z službe. V za-četki je evangeličanec bio, a!i diuga žena (B. Kata) i njena rodblna so ga na reformirano (fealsinsko) vadifl?inje spravili. Njego? dvorski diihovaik, Szilagyi Štef&n, toga hčrešnjega Szenci Molnar Alberta šogor je v Soboti bio ref. dii-hovnlk. Tomdša sin, Gyorgy se je !. 1577 narodc. Močnoga feia, nasilen i zgrablivi človek je bio. On se je raj na sgornjem Vogrskom, v Murdnyj zdržavo. L 1605 je v Bocsk&y-ovom dvoti bio. L. 1608 je Horaoansy Gy8rgya (Ungvarmegy6 i?a velik« zu:A >) čdr, io inteligentno i verevrčlo Hcrno inay Dmget Marijo vzeo za ženo. Z Beth-len Gabor Erdeiyskim poglavarcra se dižo v bojni za vereslobodo i 1. 1619 z Thurzojurijom sta jiov, 30-ga zasedia Sopron. Po bitji pri be-loj goiš je k II. Fadfnandi stopo, Na državaom gjtileii 1. 1625 v Soproai se je za nddorski sto-lec poteguvo. L. 1625 aug, 31-ga so ga njegovi neverni podvrženci zahrbfno streliJi. Žena ga je v Muranyi ddla pokopati. Štirje sinovje so njettsš rano spotsrli, med petimi čeidmi ojegovi je bila \k raznešena Szdchy Marija, ki je za vclo taoii papinska postauoia. Tosnaša drugi sin, Gyorgy*. brat je raogo bidti Szčchy Mihay, ki je z Bocskay om držo. I toga 6fn6'je so niogM b'dti Szdchy Mikioš, Mihal i Štefan, ks so evangeiičanci bili i ffiesto reformirani (kalv.) diihovnikov su evangeličsnske pozvaii m s»oja imanja. Sze?jtl8rinski žžnat |e 1. 1623 PaLhay Štefan ref. piiipeka i Kanizsai Palfs Jaooša poslo k teru treai bratom v Soboto, ar so te Briccius Bereczki Peter Sf. Jurjanskoga rei. seniora (ošpoiOia) na tovarivanje svojega dsorskoga duhovnika, Svetič Gergora splod'Jl i so etfang. dtihovnika poz ali na njegovo rnesto. Po antrti Szechy Tomdia (1618) v Soboii ! pri Grasli evang. diihovnike najdemo. Zapisnik cerkvene vizifšcie 1 1627 Szčchy Gf6igy&3 Mikloša, Mihaia, Toniaša, D^neša i Štefana zamerka. kak zerueJske gcspodare. Sz6chy Miha! je zSsedso raeo dOhovnika v Soboti, Sve-tič Gergora. ČCdno je tS, ka je 1. 1631 ga ref. Kanfzsa? Palfi Jšaoša pozvo za dflhovnika. Med temi brati je Fcrgach Margite s?n na pritlskanje prfiti reformacie že pred 1637 letom pdpinec postano. Njegova dovica, Draikovich Šžra i sin, Szechy Peter.. sta nesasšleno preganjala pro-teštssite. V sSoveuski g»,ajnaj, štere so se pricšjtf pridriižsle k Prekdunajskoj (Dmtiatitiiii) pfišpekijf, na zasupanje Kiš Bertalan pflšpeka, je !. 1627 jul meseca Lethei;yei Štefan senior z Cseprega, ZvonarSč Štefsn diih. z Ceaka i Terbčč Jšnoš dfih. z Grada cerkssno vlzitšclo držo. Sobota. V got štiluši zozida.ia stadnska lepa cer~ kev je z 14 ga stoletfa. Bocskay a šereg je ves 1605 ga leta zežgo. Stančarje so si hlže po tom okdli vezdašujega Szapary grada pocimprali. Vu sredini 16cte^stotine ]e Sabota Sz^chy Margite iast biia. Od iec je dila 1568 k moži edno čer, k Ztinyi Gyorgyi. Pn?i poznanoga vmčnn dfihoy-nik je v Sobofi^Szalžsiegi Gy8rgy bio. ki je 1. 1593 Haberffiaiin A*enarus Jatioša laolitvcne knige doliobrno i je Szechy Margite iferi, Salra MargJi — ženi Poppe! Las!o?a —- prsporočo. TQdi z dačnoga lajštroraa od 1. 1599 i 1601 je vidHi, ka je takrat že bio tu eva&g. diihovnik, ki je na ietc 2 forinia diče plačflvo. Leta 1612 je SzaSaszegi Jšnoš (zsgiiišoo Gy5rgja stn) blo tii dfihovnlk. (Da!e pride) Rdzločni mž!i Radosti glas« >:Ki je i Sastivriomi Sini ne engediivao, ncgo ga je za nLs vse ta dao: kak-da bi nam zato i žnjšm vsa ne dartivao ?" (Riial. 8, 32) Diiševnoga Lista vsem čiiteiom L vktip deiajocim ino žiriteioni blažene božične sv^tke — i od Bogš bJagoslcvleao srečno u 8 v o 1 e t o žele — Rediteistvo, N6yl Ičtnik. Z ežov numerov začneaio z Btga pomočjov novi,- zda že 14. letnik Diišev-noga Lista. Z-poštQvan|em proshno one, ki so ete list do tegamao vdžblaJi i stanosito ga po-liibtiš, da truc vezdžšrsjirn težkim materfainlm razmerarn, ostanejo nadsle ifidi verni k našemi jedinonn siovenskomi evangefičanskcuni listi. Tiste pa, ki Diiševnoga Hsta ešče aevddblajo, december 20. DUSEVNI LIST Strdn 13. prosiiuo, da preitimajo aldove, trfide, dobro volo redlteistva, pa hitijo nam na pomoč z-fčm, da tfldi napreplačajo na ete ltst, s iterini jedino našo držgo s\6to mater cčrkev slfižimo. Naj zato nebode niti edna evangeličanska familija brezi Diiie?noga L sta ! Z poJtuvanjem — Re~ diielstvo! Nekflpte si diugoga kalendarija, nego vsa ka evangeličanska hiža si naj spravi naš lepi ,,Evangeličanski kalendari", šteri je napunjeni s satnim intcresantnfm i hasnovitim členjom. Na portišenostaj se biidi ndvi žltek. Po razširjenji reformžcije v našoj krajini je biia cvetžča proteitansfska gtnana tiidi vu Seli. Z leta 1599 poznamo že itnč tamošojega evang. dtihov-nika. 1725 ga leta je bila Martjanska naša cer-kev okkupirana po plebanoS1, & stale so ešče naše fare pri Nedeli, gde je duhovnik bio Kotš-mar Mihalj, pri Sy. Bencdiki, gde je dohovaik bio Sedonja Števan, na Hadoši, gde je diihovnik bio Lepoša Šandor i v Seli, kak stdnek rekiors. Edcn spominski list z 1733 leta ežče Selo z 5 - 6 vesnfc sfGjččo luteržnsko eklizio pržvi. Tak je selaaska cčrkev bila tned zadnjimi, štere so s silov nam odvzčii. Potom 200 let je spala de-klička v Seli, ne je pa mrla. VrednJ potorricr ti notri do smrti verni očakov na novi žitek šččjo zbuditl to nlgdašnjo selansko faro. Za edndk so skončali, naj se letno veSkrdt držl Boža sltiiba vu Sdi. Pred '22 letmi je že vezdašnji pOconski diihovnik hodo ta (dotično v Fokovce) raesečno ednok Božo slfižbo držat. Zda na Advenlsko I nedelo so Darpaš Aladar križevski dflhovnlk obdržali v Seli prvo Božo slflžbo. Radujemo se n6vomi navdOšenji i tamošnjlm vernikom glšsi-mo to svito istino: vera vse premčga ! Nedel« G. A. drOštva v Krfževci. Nov. 24 ga so Luthar Adam puconski diihovnik, prek-murskoga ev. senioratnoga Gustav Adolfa pod-pornoga drOitva predsednik v Križevskoj 150 letnoj cerkvi meli propagandni svčti govor za volo spoznavanja toga plemenitoga cila drfištva. Vernid, ki so popolnoma napunill prestrano cžrkev, z velikov nalcžnostjov so kebzQ?ali na dugši sv. govor. ZvBn občnl pesem je bila tOdiednakho ruina pesem. Križevski raešani khoruš je prelepo popčvao pod dobrim vodsfvom i sprevajanjetn na goslaj Džuban Jožefa farnoga kantora i z odiičnim sprevajanjcm na orgolaj gospodičine Darvaš Eluike mogočno khoršlo: nB6g je naša obramba.. .* Stirje pojbarje so navdiišeno de-klamalivali »Oblubo«. Pri vfi!d6nji z Bože hiže so križevski vreli ogengasilci, ki so korporalivno nazoči biii pri etoj osvetnosti, ndbraii 205 Din. cffertoriuaia za cfle toga drOštva i razdeljavali so DQieani L?st na og!ed. OgvOšani smo, ka tnisel Gustsv Adolfa podpornoga drfiitva poetom-toga vsigdSr bode blflzi k srcam vernikov Kri-ževske naše velike fare! Novl prestrSt na altari. Ravno ob zgo-ržnjoj prilikl stno opazilt, ka ne samo lepe žive korine so snažile altdr cerkve, nego tfldi novi pielšpi prestret. Na veSiko *adost uam je slflžilo, gda smo zvedili, ka ete novi allarski prestret ste napravile i darOvale gospa Džubanova Hima Oizela, eta odiična meitrojca delanja peržijski (epikov i gospodičina Darvaš Eluška, zda bla-žena zaročnlca. Eto pietetno delo i dariivanje samo sebč hv&H. Turobni glasi z Gornje Slavečke fare. Ostavili so ete zemelski piačen dol zddnje rae-sece: okt. 13. Kisilak Jozefa, samica, z Gor. Slaveč, %u 75 1. starosti; okt. 15 Ropoša Šte-fan, vdovec, z Gor. Slaveč, vu 89. 1. starosti; nov. 9. Kisilak Stefaa, ožersjen, z Gor. Lcndave, vu 69 I. starosti; nov. 21. Vidonja Ivan, vdovec, z Dol. S!ayeč, vu 81. 1. starosti. Z stšrim Vi-donjotn je edno dobro i darovitno dušo zgfibiia naša gmana. Oa je darOvao grcani 4 lepe rart-ve5ce lampaše, viie kak 1000 D. vrednosti. Tr-nok lepi je bio sprčvod njegov, ce!a fara ga je spre?odila ua zddnjoj poti na dntor. — Naj vsi pcčivajo vu tr.ifa cgrici sstko do goristanenja svojega tčla. Ti nazajostdnjeni naj nšjdejo bal-žara trošia za njihov velksi zgiibiček vu Sv. pismi! Mrtelnost. Nezgovorno težki vdirec je dos^gno ednoga najbdgšega, naj^err.fižega vkup-deiajočega prljatela našcga ifsta, Šoštarec Franca dahovnika v Subotici. Konsaj pold-ugi mezec, ka so zgfibšii svejega vernoga brato, vtftt Š-ltai Janoža v Szo®bathe!yi i dcc, 11 ga je odiSla od nj!h daleče, vu večen m€t njihova držga, dobra, zlata ta»idšfca Margitka, stsrcsti svoje 33, leti. Te notri do smrii verne iuvarišice i matere r?žjvžkše i najsvetžše že!6nje se je spu-nilo : ednonn lublčnomi sineki je čh'a žitek. Za to je rnolila i trpgla i vOpretrpela. Nj6ni krotki prijazniv! tžgi so se odič:-li va materskoj lfibčz-nostl i materskom irplenji. To pleraenite dfiše fararco je ne samo fara preveč lobila, nego cžli varaš jo je globoko poštQyo, ka je ffidi pokazao njčni velikaaski sprčvod, na Jterom so nazoči bili vsi bačkajski ev, dfihovnicke, več kalavinskl diihovnikov, nadale pravoslavni dDhovnik i ra-binar z Subotice, pa nezgovorno dosta naroda, brez razlike vere i ndrodnosti. ~ Dec. 12-ga je v Radksrsburgi mrl% Titan Stevana gostiiničara tOvarišica, roj. Vratrrlč Fšna, stara 52 leti. — Nov. 18 ga so mrli Kettenbach jakab, bivši ze-tnunski šinjor dtihovnik, od 1. okt. 1934 roao rektor St. Andrajske biblijske ždle, stari 47 let. Vu Njih je ednoga ndjvernešegi deiavca Kristu-šovoga dugov^nja pozvao domd rano Gospdd. Stržn M. DOSEVNI LIST december 20. Pred niiternim letom so pokojnik tiidi v Sobot-škoj, Pficonskoj, Križevskoj i Petrovskoj cerkvl držali evangellzacijske predge. — Goristžnemo. Dobrotivnost. Nai domačin, Weren Jožef veletrgovec v Celji, so se pali ne spozibili z siromakov svoje rojstne fare, žr so njitn lepc džre poslali k pučonskotnj duhovniki. Stnileni prijateo sirot. Gospon Kristuš, naj nadale tiidi razsipava svoj nebeski blagoslov i obrambo na toga našega dobročinitela! Čini dobro, dokeC lehko činlg! K hiži velkoga gospoda cinkajo notri nabčravci žen skoga driiitva. Niiterno paro prosijo na Božič vu Jezušovom imčni Njegovim sirotnžkom. Pre-večbogat gospod palače čemerasto z sirovov rečjov kaže dveri nabčravcom: »DSnok je li ne-sramnost, ka naveke derčjo človeka." — Večer je preveliko gostienjč bilo vu palači, gde je tekla šatnpanija i gde račun od cigarov je tiidi tak velki bio, ka ednoga srmaka od temena do tla bi lehko oblekli ž-njega. — Na gojdno so pa mrtvoga najšli vu posteli njegovoj toga bo-gatoga človeka. Vmorilo ga je nočno pijančiva-nje. — Ne trdimo, ka je zato mrd, ar prveši den je ne dao na oltšr liibčznosti — bar Bdg je ne meo šegd z botom biti, — td pa močno trdimo, ka znas nišče neve, gda more oditi ta, gde ne-mantrajo več z božičnimi naberanjami! Eden ivicarski dobročinitel. Vu Schaff-hauseni (Šveic) ma" ednoga stalnoga dobročini-tela naše jugoslovensko Gustav Adolfa društvo. Imč njegovo je: Grieshaber Janoš. T6 je bio edea prosti šlosar, ah napunjeni z tčtn hrepene-njom, da bi se njemi posrečilo nikaj takšega gorinajdti, s kem bi lehko na pomoč bio trpe-čim liidem. Bog je poslfihno njegovo želenje, Dao njemi je mogočnost gorinajdti, dotično napr&postaviti te najfineše initrumente za očne operacije. Etakše Jnštrumente zda zevse orsagov od njega si notrispravlajo. Tfidi z našega orsa ga. T6 h^rešen žlosar je pa za Boži blagoslov njemi dani preveč zahvalen. T6 svojo zahval-nost vu dobročinenji, vu podp^ranji ti nemočni ivedoči. Za inšlrumente svoje v Jugoslavijo po-šilane nevzeme on niti edne pare sebi, nego te ceno zdraven našemi jugoslovanskomi Gustav Adolfa podpornomi drOitvi da pošilati. Po toj poti od leta do leta več jezčr dinarov dobi od njega to drflštvo. Ovo etakše plemenite Ifidi tiidi ma človečanstvo. Ah da bi ji kem več melo! Ka nAvoga ? V Angliji je vlada Baldvvina 250 poilancov večine dobila pri volitvaj. - Krvavi nemirovnosti proti Anglijl se obfidj&vajo v Egip-tomi. — Med grtnčnjem itfikov i brnenjetn zvo-nov se povrno v Athen Jurij grčki krao. — Vu Braziliji je velika komunistična rebericija bila. — Zvčza narodov vardeva zastaviti jeretinstvo med talijani-abesinci. — Abesinci vedno močne proti-stojijo talij^nom. — Japdn europske zmešnjšve na to nBca gori, ka noveic falate zetnlč šče vo- vtrgnoti z tela Kine za s6be. — Sestra agleiko-ga kralž je tnrla. — Grozna povodcn opiistfiva v Kini — Na čehskom orsačkom gjfllesi so za-htevali slovaško autonomijo — Masaryk Tamaš predsednik čehslovakije je dolizahvalc. Masaryk je v svoji mladi Ietaj prestopo z rim. kat. vere v evangeličansko. Vezdašnji čehslovaški predsed-nik vlade Dr. Hodža Milan je tudi evangeliča-nec. — V našoj banovini je imenovdni novi banovinski tanač. Med imenovžni nega nl edno-ga evangeličanca. Samovolni dari. Na goridržanje Dušev-noga Llsta: Temlin Viktor Markišavci 2 D, Banfi Števan Šalamenci 5 D, Vrečič Viktor Vaneča 5 D, Kuhar Števan, (brežni) i Lukač Jožef Puconcl, Hašaj Matjaš Salamenci, Cipott Karolj Polana, Božič Lajoi Opovo 2-2 D, Ferencek Lajoi Mo-ravci, Ratkai Vilma Sebeborci, Šavel Etna Pucond 5 - 5 D, Kuronja Janoš Gorica, Biikvič Šandor Brezovci 2 2 D, Mikola Sandor Budapest 50 D. Na nesprhllvl venec Luthdrove FJjsar Šarolte: Cipotova Kiihar Irena Polana 5 D, Skrilec Franc KupSinci, Kulič Giza VaneCa 10 Din. — Na Dtjaškl Dom: Z Bodonske fare: Bodonci 128 1. žita, Zenkovci 38 1. pšenice, StrOkovci 65 1. pS. Poznanovci 38 i po 1. žita, Skakovci 33 1. pš, Radovci 30 1. ž. vsevkup 193 i pd lit. ž. i 136 lit. pš. Z Sobote gosp. Siftar Lajoš mlinar 44 D. Gospa Jarnevičova so nam zanotri devanjerepo vkiip spobrali, štero so datiivale gospe Benče-cova, Šiftarova, Malačičova i Sečkova. Z G. Radgonje Talanyi Ferenc oštarjaš so poslali di-jakotn 20 parov veršlinov i 20 parov klobas. Z Kupšinec g. Titan Ivan vučitel edno vreče krutn-pišov Z Budapeita g. Mikola Šandor 50 D. Radi bi nadaljevali! Srdčna hsala! Turobnl glasi. Zadnji mesec so se odse-lili z Puconske fare vu večnost: Banfi Franc na Vaneči, star 78 let, Kerec Jožef v Dolini, st. 17 1., vd. Slivnjek Franciška, roj. Dervarič v Sebe-borcl, st. 71 1., vd. Vdroi Klara, roj- Baler v Sebeborci, st. 86 1., vd. Kerimar Judit, roj. Sliv-njek v Sebeborci, st. 78 1., Cipott Jžnoš v Pu-conci, st. 86 1., Fartelj Mihalj v Krnci, st. 80 1. — Naj majo sladtek grobski sčn i blaženo go-ristanenje! Gornja Slaveča. Preveč lepi božični šenk je dobila naša mlada fara. Gustav Adolfa glavno drflštvo v Leipzigi je daruvalo za klipiivanje novi orgol v cerkev našo RM 500.-, to je vu naši penezaj 8750 Dinarov. Po etoj pdti tOdi zahvd-limo (e lepi dar tomi plcraenitomi društvi. Ali dar satno tž dobimo včplačano, či fara zadosta gotovine de tnela za kupfivanje novi orgol.Ztčtn darora je tnočen fuadamentom položeni za te sv. cio; zda samo eiče je potrebna darovitost i aldovagotovnost farnikov, teda se resan spuni džvna senja faranov, ka mo ednok mi tiidi edne lepc orgole meli vu našoj novoj cerkvi. Naj dd Bog vse darov, ka se to naie davno globoko želenje kem prvle spuni! december 20. DOŠEVNI LIST Stržn 15. Reform&ciia vu Sv&id i na Francuškom. Naprejdava: SILVANUS. (Nadaljavanje.) •¦ _ »Boga je preklinjdvo", so kričali z vsakšega kraja i takše zmešanje je nastanolo, ka se je gyfileš za tisti dčn zaprSH mogo. Tak se vidi, ka je fa" zmčšlinga naprž pripršvlena bila, samo za to, ka naj protivnost vzdiga. Na drugotn gyii-lLši, šteri je za osem dni sledi bio vkiippozvani, je eden kardinal dugi govor člčo gori od ne ! zmotlivosti i pržvosti papinske vere i obri TVans-substantiacije Gda je Beza odgovoriti šteo, je te kardinal na njega skričo: »Stoj, prvlč kak pa na dale idemo, povete, ali ičeie teva dva punk-tuma podpisati, či pa ne, t€ je vaie prekunjeno jeretništvo bole sveklo, kak sunce i vsakic na-dale zgučavanje je nepotrebno." Gda se je pa te ježuitski general Lainez pokdzo, ki je pdpo pu-noraočen odposlanec bio, je vse vupanje na vo-zmerjenjč vesnolo i so obdrfiglm brezi nashaja mogli razno idti. Beza, ki je dostakrat predgo vu kralevskom dvdri, je telko poštenja spravo za proteštante, ka vu takzvžnom »Januar-Edikti" so njitn dosta pravic mogli pripoznati (1562). Ali kelko bole prijčtno so se razvijale razmere proteitantov, telko bole se je povekšavala mržnja ti p&pincov, tak daleč, ka je do odkritoga bitja i meičanske bojne prišlo. Franc herceg z Guise z svojimi sprevod niki je ednok ravno te potuvo skoz Vassy vara-ša, gda so proteštanti božo službo meli. Par reči toga protivnika je zadosta bilo, naj te njega sprevajajoči z orožjom napšdnejo to brezi obrambe bodočo gmajno. Te herceg se je tfldi paičo vu tom napšdki tal vzeti, ali od ednoga loCenoga kamla je na glavi oranjeni bio. Na to je tSkie mesarenje nastanolo, vu Šterom je 60 proteštantov (moški, ženske i deca) moglo žitek zgfibiti. Ta krvava kopel v-Vassy-i je dala znak na začetek osem verebojnam, po šteri je Francuška za par des6t let v nšjfčkšo siromaštvo, nevolo i kodištvo spadnola. Vedno na n6vo so m6r zv^zaH, gda so kralevski dvor i pdpinci vu nevolo i siromaštvo spadnoli, ali gda so za krd tek čas pa k sebi prišli, so bitje i preganjanje na novo začnoli. — Te nšjv^kši vitez, med pa-plnski Guiseni i med proteštanski plemenitaiov je bio admiral Coligny Gaipar. 11. Coligny Gašpar. Te se je 1506. leta narodo, i je vu znanji dobro zevčeni bio. Od 25 let starosti je že gc-neral bio francuike peš&čke vojske, ki je i svoje modrosti i ostrosti razmo, naj toj razvuzdanoj soldačiji red i disciplinarnost di. Gda so se evangeliutna pravice vu njem vtrdnole, je nazžj odišo vu drželne grade svoje, Evangeliumsko živJenje je vpelo notri povsud pri svojoj hiii. Dčn je z molitevjov začno i td je glasno molo pred vsemi svoji drttžini, slugi i slfižbe-nicami. Tak je bilo tfidi puldne i večer medt^m, ka so tudi žoltare popevali. I pri tom ]e ne bilo nika pretiranoga pri totn može, čisti, močen, mčren i odldčeni steber hiše je blo. Gda je meščanska bojna vovdšrila, se je eden čas ne znao odločiti, či bi on tfidi vmes segno z svo-jim tnečotn, ar ta vnoga nevola edne verebojne njerai je sveklo pred dfišov stdla. Nemirovno je. hodo vu gradi gori doli, včasi brezi reči i ža-lostno. Tiho si stane pred žcnov i jo plta: ,,Ka misliš ti ?" I ona njetni odgovori: ,,Jas si na nevolo ti naši tnislim i ka se raoj mož nazaj-vlečč od svčtoga dela." ,,Zniš li, ka znL eden takši stopaj prinesti?" tri€ on, ,,zgflbJček, iz-ddnje, beg, nevolo, gldd decč tvoje, srart od hohžra rok za tebe i za mene." ,Jas znam to i me je ne strah na sčbe vzčti", erče ta junaška žena. Na drugo iitro si je Coligny na konja seo, ttidi vsi bratovje i cfela driižina. Tak se je zač-nola verebojna na Francuškom. Vu St. Germaini en Laye 1570 zvčzanom vadliivanja-merl se je dokončaia tretja mebojna, šteri mčr je Huge-notom zagpflšo vereslobodščino. Proteštanti so si obdenoli. V La Rochellei 1571. so vkuppozvali svoj s^dmi konzil, iteroga je Beza vodo i na šterom je tiidi kralica Johana z Navarre z sinotn Henrikom, Coligny, Conde i eiče vnogo pleme-nitašov bilo nazdči. Ali za hrbtom je nesreča iutala na nje. — T6 je bild eden dbn pred strašnov ,,Bertalanskov nočjov", pred najvekšim hudodčlom novoga veka zgodovine, vu šteroj ndči je 30,000 Hugenotov jšlno i vu postelaj napadnjeni, moglo žitek zgubiti od zverinskoga rnesšrjenja. Vu toj krvnoj kopeli ]e tQdi Coligny bio vmorjeni. — Leta dugo, z mernov hladno-krvnostjov je bilo to hfldodelstvo naprepriprav-leno, šteroga kovžči i v6zmišlžvci so Guiseni, Katharina Medici, tfidi II. Filip ipanjolski kral bili. Mer so lagali, naj samo proteitante vu gvOšnost zadobijo. Ja, to vozmerjenje med Hu- Strdn 16. DOSEVNI LIST tdecember 20. Pri neitalnom vremeni Vds najbole varje garantirano nepremočlfvi HU TIVAR ERTUS Mi proizvodimo ete i v formi raglana i pelerine. - PHOSIMO PAZITE! Samo z etirn zaščitnim znakom označeni HUBERTUS je pravi. TIVA EJKE gtnoti i papinci se je dokončano v:'dio, gda je Kaiharlna Med ci svojo čžr5 kra!a sestro Marga-reto Valois z proteštantski« Henrikom z Navarre, sinotn Johanne d' Aibert omožila. Na to gosttl-vanje, Jtero je irrž ,,pariško krvavo gostfivanje" zaddbilo, so cele države plemenifžši, tadi Co Kgny, bili pozvanl I zda. čista na tihoči, jtUno i za hrbtom je bils mreža vkfippotčgnjena obri proieštantski '.odtelov, nsj je vu sramctnom ndčnom napždi dolizmcsdrijo i ,,jeretniitvo" 10 prepidvijo. Tiidi te nevolen kral Karol IX. je znao od toga, kl je dobrotivnost prikažiivo Co-l!gny i, ali tudi so njega zadobili za td krvavo delo, vu iterom se je v prvoj liniji za Colig nyja šlo. Prišla je ta straina noč od 24 na 25. au gusfuJ 1572. D»e vora je bila po polnoči, gda je v St. Germaini z&čalo na velki zvon zwon!ti, štero je znak bio za vmžrjanje Hugenotov. Pa pinci so bele pantlike zvezali na rok^, ali pa bele križe na kršč&ke za znak, Tak so se sipa-vale te oborožene vnožine z Tuilerie vu fšraš. Prvi napad je bio proti Colignyja stanovšnji. Eden njegov sluga ga je zbudo i njemi je po-vedo, ka je zgubleni i na to je pobcgno. Co- ligny njemi je samo te!ko povedo: ,,Že dugi čas sem pripržvleni m smrt; jas porščam mojo dfi-io vu Božo miloščo." — Te prvi, Behme, ki je vu njegovo spdinšco vdro: je eden sluga Gu'sena bio, ki je sledi za to delo, kak lon, lotharingij skoga kardinšla nezdkonsko čžr dobo. Td je na Colignyia skričo: wTi si te admiral ?* — »Jas sem," je bio odgovor. ,Ti bi ttogo veče pcl-tenjč meti pred mojimi serimi vlasami, mlšdi čiovek.* — Behme ga z mečom presmekne i ti drugi so pa z sžblarai dokončali delo. KSi že gctav, Behme ?" kriči herceg Ouise z dvortšča, Bt6 ga vflltiči skoz na okno." To se zgodl. »Bogrne, te admirdl jc", erče Guise i z&ča brsati tcga mrtvoga vu lice. Za desčt let sledi, je ržvno toga Gulseja rnrtev trfip pred III. Henrlk kralom ležo na zžmli i je ttidi zbrssni bio vu lice od krala, k! ga je vmoriti dao. Čfidna boža pravica, štera z istov merov plača nazaj vsakiemi hudodelniki njiho-va fdela. Samo potoratoga se je začnolo tc pravo mesarenie na vllicaj i vu hiiaj. Štiri dni, cd ne-dele do četrlka je trpela ta strašna kr«š?a ko-pel v Parisi. (Dale.) Stampano v »PREKMURSKI TISKARNI" odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.