Valentin Vodnik. XII. Da je Vodnik res duševni oče naroda našega, to je iz dosedanjega opisovanja pač razvidno, in kako napačno je, da se nVodnikove ulice" po nemški velijo nWasser-Gasse!" — Vodnik je otec poezije, a tudi proze slovenske. — Povedal sem, kako je vplival nanj pervi dobri slovanski jezikoslovec J. Dobrovsk^ (r. 1753, u. 1829); kako je za slovenščino Vodnik vžgal Kopitarja (r. 1780, u. 1844), bere se v tega 1* „Selbstbiographie" pr. Mikl. 1851 in Bleiw. Kol. 1855; dopisal mu je bil nekdaj Vuk Stefanovič Karadžič (r. 1787, u. 1864). — Kar je verli M. Ravnikar svetoval na pr. 1. 1815 o čisti prozi slovenski, to je dokazoval Vodnik že v prejšnjem veku na pr. 1. 1799 itd. — Po njem se je vzbudil nekoliko Vodnik koroškim Slovencem t. j. U. Jarnik (r. 1784, u. 1844); po njem je posnemal J. Primic (r. 1785, u. 1823), L. Dolinar (r. 1794, u. 1863), Bl. Potočnik (r. 1799, u. 1872) itd. Kaki nasleduik mu je bil Metelko z Metelkovci, glej Jezičnik IX — XI. — Trojaci — v slovenskem pesništvu pervaci — občevali so med seboj 1. 1818 — 19, kar je vsakemu rodoljubu jako znamenito, in ti so: V. Vodnik, Fr. Prešern pa J. Vesel Koseski. Popeval je J. Vesel 1. 1817 po nemški, in 1. 1818 zložil je pervi slovenski sonet, kteremu je za nemški nTrost" Vodnik nasvetoval po slovenski naslov aPotažva" (cf. Laib. Wochenbl., Bleiw. Koled. 1852, Vodnik. Spomenik itd.). Da je Vodnikova nIliria oživlena" in nIliria zveličana" mati Koseskovi: nSlovcnija cesarju Ferdinandu 1. 1844," kdo ne vč? — Po Vodniku navdušil se je dr. J. Zupan (r. 1785, u. 1852), M. Čop (r. 1797, u. 1835), A. Smole (r. 1800, u. 1840); po njem in z njim je delovati jel M, Ravnikar, Fr. Metelko, J. Zalokar itd. itd. — Napoleon reče: I Vodnik zapoje: Iliria vstan'! Hiria vstan'! itd. In — Napoleon je šel, Vodnik pa je ostal, Marmont in Napoleon — oba sta šla, Vodnik pa je ostal — ter postal po pesmih svojih otec oživljeni Iliriji, pa Ilirijanom, pa Ilirski Danici (pr. Gaj in Gajevci; Stanko Vraz; Illyrismus u. illyr. Litteratur, sp. Fr. Afrič 1876 itd.). — Po Vodniku spremenil se je nLaib. Wochenblatt" 1. 1819 v nIllyrischcs Blatt", in so vanj dopisovali prijazni mu profesorji Zupančič, Richter, Heinrich, in je izhajal do 1. 1849, kjer je naposled opisan pogreb Prešernov. — Koliko je poslej dobil učencev, naslednikov pevcev in pisateljev sploh, kdo pove? — Vodnik je tudi mučenec slovenske narodnosti. Kdor pa pozna vse razmere tedanje, rad priterjuje pisatelju najnovejše zgodovine Kranjske, kteri (A. Dimitz IV, str. 354) piše: »Aus dem allem ergibt es sich aber auch bis zur Evidenz, dass Vodniks jedenfalls formvollendete, poetisch-schone Hymne weniger eine Huldigung fiir Napoleon, als der sclmarmerische Erguss nationalen Selbstgefiihls, eine patriotische Phantasie war, fiir welche man mit dem offenen, warmfiihlenden, durch und durch edlen Poeten nicht ins Gericht gehen kann. Wenn dieses vonseite der oesterreichischen Eegierung nach dem Abzuge der Franzosen geschehen ist und der arme Vodnik deshalb in Zuriicksetzung und Noth seine Tage endigen musste, so kann man darin eben nur ein trauriges Symptom der auf die Befreiungskriege gefolgten Eeaction des Servilismus und der Demagogenriecherei erblicken, welche unser Dichter nach kurzem Begeisterungsrausche vergeblich durch seine »Illyria zveličana« zu beschworen versuchte.« Slovi prav res Vodnikova »Iliria oživlena"; slovi pa tudi njegova „11 iria zveličana." — nZveličana bodem — Zavupati smem itd." popeval je že v pervi, in v njej na koncu je zapisal Vodnik sam, da nasledvati ima nIllyria magnificata — Slovenia zveličana" (cf. Koseski Slovenija 1844: Rudolf pervi je bil moj pervi v resnici zveličar). Nahaja se v Vodnikovem rokopisu poslednja vpisana v dvojnem izdelku — daljšem i krajšem. Nektere verstice so v tej, nektere v uni bolje zadete na pr.: ,,Iz Dunaja kliče — Ilirji glasno: — Slovenska beseda — Vučena naj bo" — in: flIz Dunaja kliče — Illirja vstan — Svobodnosti tvoje — Napočil je dan" itd. Pripisano je v krajšem izdelku: Zveličanja tebi itd. — Pervo je Vodnik sam dal na svetlo; kdo ve, kako bi bil vredil bil v ta namen drugo ? — Ker ste te dve pesmi (cf. Vodnikove Pesni strv. 12—17; Vodn. Spomenik str. 27. 28) tolikanj pomenljive — vesele in žalostne — osode bile Vodniku, naj sledite k sklepu njegovega pričujočega opisovanja v slovstvu slovenskem: Iliria oživlena. Napoleon reče: Iliria vstan! Vstaja, izdiha: Kdo kliče na dan? 0 vitez dobrotni Kaj Ti me budiš! Daš roko mogočno, Me gori deržiš! Kaj bodem Ti dala? — Pogledam okrog, Izločit ne morem Skor svojih otrok. Kdo najde Metulo In Terpo moj grad? Emona, Skardona Sta komaj poznat. Nazaj spet junake Kdo bode mi dal, Ki jih se Spartanski Je vajvoda bal ? Od nekdaj snežniki So najina last, Od tod se je naša Eazlegala čast. Je Galian hraber Na Padu, pred njim Dorašen je tresel V ozidju se Eim. Že močen na morju Hirjan je bil, K' se ladie tesat Je Rimic vučil. Počasi pa Eimic Na vojsko ravna, Se morja navaja Premaga oba. Široko razgraja Per sedem sto let, Al sprave sosednje Ni hotel imet. Od severja pride Nad njega vihar, Nevredne gospode Iz viškiga vdar'. Zdaj Branci in Gotje In Nemci slove, Ilir pa v' tamnice Pozablene gri. Dva sedem sto soncov Zaraša ga mah, Napoleon trebit Vkaže mu prah. Hirsko me kliče Latinic in Grek, Slovensko me pravio Domači vsi prek. Dobrovčan, Kotoran Primoric, Gorenc, Pokopjan po starim Se zove Slovenc. Od perviga tukaj Stanuje moj r6d, Če ve kdo za drujga, Naj reče, odkod? Z' Bilipam in Sandram So jmeli terd boj, Latince po mokrim Strahval je njih roj. Zveličana b6dem, Zavupati smem, Godi se eno čudo, Naprej ga povem. Duh stopa v' Slovence Napoleono v, En zarod poganja Prerojen ves nov. Operto eno roko Na Galio jmam, Ta dnigo pa Grdkam Priazno podam. Na Grecie čelu Korinto stoji, Iliria v' sercu Europe leži. Korintu so rekli: Helensko ok6; Iliria perstan Evropini bo. Iliria zvelioana. Iz Dunaja kliče: Iliria vstan! Zveličanja tebi NapoCil je dan. Po starih pravicah Prijemi oblast, In starmu jeziku Obvaruvaj Cast. Mat' stara Slovenja Se komej zave; V očeh ji vesele Igrajo solze. Kdo čisla moj jezik, Kdo zove me mat'? Ga hočem al oča Al sina imenvat. Čez lastne snežnike Po traku voda Junake sim svoje Pelala nekda. Po hribih, po dolih Eaširjen njih rod, Prisegnil je slavni Dunavini prod. Vindisa, Vindona Slovenski ste blfe, Na Nemcih Slovencu Je Vindec ime. Tam vedno zidali Hasburski so grad; To prosto vozili Do morja zaklad. 0 mejah Hrovaških Prot' Turkam na bran Nezdavno strahvali Belgradski divan. Od stariga debla Nihče nas ločit, Dok sila Francoska Ne mogla odbit. Napoljon ne sebi Ne meni izvest — Eazmeta, razgraja Vse stare pod pest. Ne misli mi biti Ne oča ne kralj, Bleš zvezde kervave Vse serca ražalj. Na glas sim mu pela Eimljanov zapad — Gluhej pa ni tarme Ko viteski glad. Sim pela »jes perstan Evropini bom;« Ne da me nevesti — Se vdere na lom. Kar stane od burje Osvetni vihar, Evropa enako Velikana vdar. Izbudi se pesem Očišenih vust, Od starga očeta Dat1 livalni okust. Prisvetli, dobrotni Po Rudolpu Vnuk! Ti vstaviš pravico, Besedo in vuk. Narave slovenske Oživleni kal Bo cvetjem in sadjem Cesarstvo obdal. Ti skupiš Evropo Dat' roke si v' stren, Da sebi prisega Svet vekomi sklen. Na sercu s' mi rastel Me Babico veš, Med svoje pristare Kraljice me deš. Me sebi zapletaš Med slavni svoj venc, Zveliča me tebi Naš zvesti Slovenc. Samica ti dajam Dost' pridnih otrok, Premnogib pa sestram Pridružena rok. Te slovejo Pola, Tersat ino Terst. Dinarsko premorje In mejsta poverst. Zagajnata Drava In Sava svoj šum, Kogulje Triglava Odglasajo hrum. Je sosed vesolnim Po svetu moj dom, Vezilo vsih polkov Po mokrim ti bom. Illvria Eediviva. Versio verbalis e Slovenico, dicto Vindico. Napoleon dicit: .... Illyria surge! — Illyria annulus . . . . Europae fiet.*) *) Sequetur Illjrrla magnlflcata, ceu antithesis jam tum conccpta in mente poeta-, in laudem cjus, qui linguam excoli juberet Slovenicam, atque gentem crudiri, quod fecit Franciscus. Nomen carainis erit: Slovenia zveličana. Vodnik. m. p.