NAUK
OD
KOSE STAVLENJA
VINZENZA KERN
Doktorja ranoz^lenja, uda sdravilfke fhole na Duneji, zefarfkiga uzhenika ronozglr niftva v'Lublani.

LUBLANA Natifnen per Joa. Fridr. Egerju na Polanah. * 7 9 9-

Mej dv^ma hudima te majnfhi sbere.
PREDGOVOR,
zefti proti frgzhi > kamer vfe hitf, je sdrav-je perva ftopna. — Bolni shivot ni frgzhen, tedaj ga moremo per sdravji ohraniti. — Bolgsen, katira mladoft podjeda, je narhujfhi, ona vfe perhodno shivlenje v' nadloge pogrgsne , inu fvojo fhkodlivoft na pofledne rodove safeje. Med "vezh drugemi bolgsnami kosg, kakor derezh potok , mladi sarod podkopujejo, inu k' pograbi noiio; katiri imajo frgzho , jeh preflati, doili-krat tavajo okoli, kakor fgnze ; inu kadar do-shivg fvoj veliki konez, druge roditi, fo njeh otroki mladi fivzi, inu nezhift svirk telgfneh bolgsni. — Kosg Stavlenje — je fkufhena pomozh , tg ftrafhne flgdove odvprniti. — Zgla Europa ga zhaftf, inu fe mu hvali sa rgfhenje jesar fvojih prebivalzov. — Sami Krajnzi komaj po imgni posnajo, kaj fe pravi: Kosg ffcaviti.
• Katirmu perjatlu zhlovgfkiga roda fe neterga ferze , kader fpomni, kaj slgga fo kosg per naf dosdaj fturile? Starifhi objokujejo sgublgno po-* 2	mozh
J, i/i . ■
mozli inu vefele, deshela sdinuje nad pokopanim zvgtjam ^vojiga upanja; ti mali, kateri kosam komaj vjidejo, fo vezhidgl bolehni, inu pifhkovzi. — Lani fim pofkuiil tukaj v'Lublani kosg ftaviti; velika inu majnfhi gofpoda, tudi drugi ludjg fo puftili, de fim njih otrokam kosg ftavil; vfi fo bili frezhni, inu vfi fheftkrat de™ feteri otrozi, nad katirmi fim fkufhup fturil, fo shivi, sdravi, inu nepikafti oftali. Kdo nebode shelel to kosjo kugo potolashiti, inu pomozh s' obgma rokama objeti. — Tukaj vam ponudim to pomozh i fkufhna vaf bo uzhila, de je dobra. — Tudi je moj nauk dober sa farno od febe kosa-ve otroke, de fe namrezh imajo na zhifti fapi bres vfeh pazarj puftiti, Zhe bom lg eniga fa-miga fkusi moj nauk od fmevrti refhil, bo moje velele zhes vfe obzhutenje.
Lublana 2. fufhza 1799.
Vinzenz Kern.
Ko«
Kose f° ena snana bol?sen, de jeh ni tr?-
ba popilvati. — Al fo tako ftare, kakor zhlov?fki rod; al fo j?le potle, kadeč fo ludje sazh^li kozhlivo shiveti, inu febi fkusi umetne fladkarie (trup kuhati; al fo k5 nam od drugot pernefe; fe nizh prav ne v?. Puftuno tedaj t? prafhauja na ftran; nadloga je med nami dolgo po fvoji glavi kralo-vala, prevezh otrok nam v'pervim zv?tji pobrala; sahvalimo fe, de v'nafhih zhafih je pomozh snajdena, to je, d v? preprofte inu lahke rezili: ftavlenje, inu zhifta fapa, srak ali luft.
Vdesheli Zirkafia matere prebodejo otrokatn kosho s'eno fhivanko, inu na to ratio pomashejo gnoj od drugih kosavih otrok. Zirkafia leshi v'Asii uni kraj Tur-zhie sa zhernim morjam; matere fo fkerbne, •de bi njeh lizh^re nebile pikafte, satorej jem v'kratkim po porodi kos? ftavio. V* Afriki je navada vfelej med pavzam inu kasavzam na roki prebofti, inu kos? vfta-viti. Kitajzi to je kinejzi sb? od nesnanih zhafov kos? tako ftavio: vsamejo pofufhe-liiga gnoja, ga smanejo, s'pishmara sm?fha-jo, na en fvalk pa vole potr^fejo, inu v'nof„
d?nejo tiftimu, kir ima kos? dobiti. Tudi lia N?mfhkim je bilo kose kupvati od vezh ltolfcjov navadno; katir jeh je kupil, je mogel n^kaj plazhati, potle vs?l nekitere gnojne kose, te sThivanko napikal, inu kose notri vdergnil, inu vgnal. Narbol gmej ludje fo fkorej po z?fim fvfti kos? fiavili, tedajlo to navado sa dobro fposnali. Sdej sazhfnajo tud: po mgftih inu med vifh-mi ftanovmi kos? ftavlati; inu vii modri sdravnik fv^tvati. —
Al bodete prafhali: sakaj je dobro, kos? ilaviti? zhmu je, inu kaj pomaga? — Na t? prafhanja odgovorim.
Pervizk Gotovo je, de flfdni zhlovek kos? dobi, al vezh al majn, al faj kosjo merslizo; tedaj ni nobena bolfhi r?zh sa fleherniga, kakor de takrat kos? dobi, kader je terden inu bres vfe druge bol^sni. To pa fe sgodf per ftavlenji: otroku fe vftavio takrat, kader je sdrav, bres kafhla, lift, inu kader mu per vi sobj? ven negr?-ejo. Tukaj ima shivot 1? eno famo bol§-sen premagati, tedaj otrozi njo lashifhi preftoj?.
Drugizh. Kosf farne od febe rade napadejo otroke ob merslizah per kafhlih, sob? pogananji, inugliftah; flab shivot fe dv?ma bolfsnama nemore lahko braniti, oflabi, inu
do-
doftikrat vfa sdravilfka umnoft nepomaga nizh, k?r bol?senje dvoja, inu ozhenarav-noft nafprotne pomozhi im?ti; ena ozhe hlad, druga toploto, ena kiflo druga fladko, inu tako zhe eni pomagafh, drugo drashifh.
Tr§tizh. Kos? fo is sazh?tka drugem fpahlivem bol?snam podobne, narbol fku-fhen sdravilz lahko m?ui, de fe kaj drugiga (pahuje, da druge pomozhi, vkasuje na gorkim leshati, kar je per kosah narbol fhkodlivo; kos? al ven nevdario, al hude >poftanejo, shivleiije vsainejo, al faj zhlov?ka na vfelej oflab?. Per kos? ftavlenji pa fe vfelej v?, kaj inu od kod pride, tedaj fe tudi v?, kajsena pomozh fe ima dajati.
Zhetertizh. Kose napadejo doflikrat ob narnerodnifhim zhafi poleti, posno na j?fen, al po simi. Takrat kosarje na profl luft poftaviti, al je premraš, premokro, al prev-rozhe* Per ftavlenji pa fe sbere narperlosh-nifhi zhaf pomladi, al proti jefeni; takrat fe otrozi lahko na luft nofio, katiri je nar-bolfhi sa koszove tavshentkrat fkufhena pomozh, narvarnifhi, inu edina; kos? pa na to visho fe narhitrifhi preftoj?.
Petizh. Kos? rade popadejo vezh otrok na enkrat mozhne iau flabe; nesanefejo nizh bolehniin, ja take fhe rajfhi primejo, k?r fo flabi; fkusi to fo kos? hujfhi, ker
;	na
s
na enkrat v'vezh tel?fih nadlego delajo, ftrup od febe dihajo, slafti, ker fo hifhe mokrotne Ludj? imajo flabej?di, lufc je mehek, inu po dolinah nesdrav. Per kos? ftavlenji fe sberejo sdravi terdni otroki ob lepim sdravim vremeni, fe jih ned^ne dofti v'eno hifho, koszavi fe nofio na zhift luft, kosa vi ftrup fe na proftori raskadi, neraore fhkodliv inu kushen poftati.
Shgjtizh. Kader kose farne od febe pridejo, fe dobojo fkusi dihanje, k?r otrok po lufti raskropleni kosji ftrup fkusi fapo v'f? potegne, ftrup pride v5pluzha inu od sno-traj rojiti sazhne- Shivot vezh krat nemore ftrupa ven pahniti, oftane snotraj v' oferzh-ji, ter otroka vinori. — Per ftavlenji pa fe vsame gnoj od dobreh kosa', fe na verhi shivota vd?ne, vef notrajni ftrup 1? vl?zhe ven k'febi is notrajniga tel?(a; luft ga nafe vl?zhe, majnfha, prozh piha, pomaga fe ftrupa snebiti, pike fe neftur?, ker kose nifo hude, shivot nePhujfha, inu neoflabi.
Sedmizh. V?ft saveshuje inu ftarfham sapov?, de imajo otrokam kos? ftaviti. Vera uzhi, de vfi ofkerbniki fo dolshni tifte po-mozhi na otroke oberniri, katire modri inu saftopni moshje perporozhajo sa shivlenje otrokam ohraniti. Kos? ftavlenje samore vfako l?to vezh tavshent otrokam shivlenje perhraniti, sdravje poterditi; satorej fe taifti i	zhes
zhes v?ro pregreh?, katiri nepuft? fvojim otrokam kos? ftaviti, kader jim vii modri pov?jo, de to jo pridno inu potrebno sa sdravje inu shivlenje njih otrok. Prolim vfe Ouhovne, vfearzate, inu katiriin zhlo-v?fka fr^zha per ferzi leshi, naj ta moj uk povfot osnanujeio, s'previshanjam podpirajo, inu febi hvalo saflushio, katiro jim bodo enkrat v' perhodnih zhalih ludj? dajali, kader bodo po fkufhni fposnali, kaj pomaga kos? ftavlenje k'viefkupnim pridu z?liga zlilo v?ftva.
V I S H A kosg Jtaviti, inu kosavim otrokam Jlr§zhi.
• Kos? ftaviti je ena tako majheua lahka rezh, de jo sna vfaki zhlovek bres velike ranoz?liie saftopnofti opraviti; kakor je tudi med narbol gmej ludmi po vfih krajih fv?-* ta sh? davno navadna bila. Matere v'Zir-kafii farne fvojim otrokam kos? ftavio fhe per fefzi. VShvedii jeh ftavio Sholmafter inu v(?garza po fvojeh vaf?h, ja v£zhid$l matere farne to dobroto ftur? fvojim otro-zhizham.
Otrok ima biti sdrav inu terden; ga ni tr?ba nizh perpravlati; nizh purgazie dajati; mu ne piazhe dati, de bi fe putil; vfe arznie fo ne 1? farno nepotrebne, am* pak tudi fhkodlive. Takimu sdravimu otroku fe kos? vftavio tako;
Vsami eno ojftro brftvizo, prer?shi s"" njo eno gnojno koso per enim drugim ko-savini otroku, kil* ima dobre kose, poma-slii britvizo s'kosavim gnojani. S5 to ogno-jeno britvizo prebodi kosho na sgorni roki fr?di med ramo inu komolzam timu otroku katirmu kos? ftavifh, britvizo porini s' plofkam po ftrani pod kosho tolikaj, de do shiviga pride, pufti de gnoj v'to maj-hiuo tezhe, potegni nasaj, vsheni gnoj notri s'tvojim perftam, inu tifhi rano s'pal-zam ene minute; tako lluri tudi na drugi roki; inu vfe d?lo je fturjeno. To fe sna tudi sgoditi na notrajnim kraji na ft?gnih, al k?r bodi na shivoti; nam?fti britvize je tudi dobra ena fhiroka kersnarfka fhivanka, katira je na tri rob? bod?zha.
Ako nimafh froviga gnoja od eni ga drtigiga kosaviga, suafh tudi pofufhen kosji gnoj vs?ti; ta fuhi guoj fe rasmane v'prah, fe potr?fe na s'fhivanko fturjeno rano, inu notri vmane. Pofdfhen gnoj fe tako naredi: sr?le kose od dobrih kosavih otrok fe naberejo v' en glashek s' vratam, notri pofufh?, inu glash dobro samafhi, inu na fuhim hrani; kader pride dober zhal sa kos? ftaviti, fe s' tim fuhim gnojam ne-kiterim otrokam kos? vftavio, potle pa fe sna od tih otrok sa druge frovi gnoj jemati. Eni tudi imajo navado savl?zhi eno zvir-
na-
nato nit, katara je v'sdravim kosjim gnoji namozhena; aljeftovisho nimam sa dobro; temuzh mojo pervizh popifano bol perpo-rozhlm.
Kader fo kos? enkrat poftavlene, ni treba nobene ob?se, otrok fe obl^zhe v' ^ fvoje oblazhilo, inu to je sadofti. — Perve dva tri dni otrokam nizh ne d?ne, fo ve-f?li, fkakajo, radi j?do inu fp?; vfe jim gr? dobro po navadi. — Zheterti p?ti dan fe rana Vname, jih pezhe, zhaft tudi roka inu podrama boli. — 5h?fti f?dmi dan je bolezhina hujfhi, rana bol .vn?taotrozi nepokojni, glava boli, udj? vpadajo, j?fti nedifhi, inu jih mrasi. — Ta rezh rafte od fedmiga dn^va do enajftiga. Rane, k?i> fo kos§ ftavlene, sazhnejo fe gnojiti, udje dalaj bol bol£, glava inu ozhi fo bol^zhe, ozhi poftanejo kermifhlave, flina fe zedf, fapa is uft fmerdi, jesik b?l, sheja, vro-zhina, nozhi nepokojne bres fpanja. — Je mersliza f?dmi dan perzti?la, fe she def^ti dan nekitere kose pokashejo, slafti na obra-si, inu perfih kakor majhene rud?zhe pike. Po navadi pa ta r?zh fhe 1? enajfti dan pride. — Doftikrat le pertakne def^ti enajfti dan boshjaft, inu ftrafhenje; to je vender malokrat nevarno, v^zhid^l pomeni narbol-fin kos?, inu j?jua, kakor hitro fo kos$ popolnim ven vdarile. Kader tedaj one ven
fpa-
't ===$£=?=■
fpahujejo, vfa bol^sen doli jemle, otrok poftaja vef?lifhi, mersliza majnfhi, zipla ali silila tepe bol po sdravi navadi; vnetje na rani vpade, inu fe l?po ognoju
Trinajfti, fhtirnajfti dan kos? poganajo verhove, fe sagnojf; ob tim zhali mersliza — vezhkrat rafte, otrozi fo nepokojnifhi , zhmerni; saro ker fe kosha prevezh nategne, inu gnoj koshne slnlize fegata; to vender 1? eden al dva dni terpi; sakaj nar-dalaj faj do fh^ftnajfliga dn? fo kos? popolnim ognojene; vfi hudi perpadki tedaj jf-najo popolnim, otrok poftane pokojen, jffh, rad fpiozh, vfe fpft po sdravi navadi. Sadnizh fe pozhnejo kos? fufhiti, rane zaliti, mehurji farni prozh padajo, pervizh po obrasi, pode na perlih inu rokah, sadnizh po nogah; inu tako je do eden inu dvajfetiga dn? vfiga konez.
Narvfzhi pomozh v* ti bolgsni je: nobene pomozhi dajati. — Od sazh?tka notri do konza naj kosarji hodio sunaj pod milim Bogam v'zhiftim lufti; zhe nemorejo hoditi , jih je tr^ba ven noliti, al na kolizah vositi. — Ta farna pomozh bo tavshentam otrok shivlenle perhranila. Sizer naj j^do po navadi, jih ni tr^ba nizh fkusi arznie perpravlati; farno, de nefni?jo zhes mero jefti inu piti. Kakor hitro jih mras trdili sazhne, fe jim j^lti nelubi, jih ni tr?ba li-
liti; enmalo shupe al foka jim je dofti; farno zhifto vodo naj piejo, al pa sMemona-nsi okifano, al s' malo ftariin vinam, al pa s' v'njo osh?tmi ftolzhenmi pezhkami od bnzh ali din. Vfaki thee je fhkodliv, vfe notrajne sdravila nepotrebne; vgzhid?l imajo malo merslize, inu malo vrozhine; zhe je per nekatirih redkih tr?ba kaj pomozhi, fe malokrat perm^ri; nikar tedaj ftarfhi naj neperganajo arzatov, de bi jim kaj dajali*
Neumni nesaftopni dajejo otrokam ne-katire rezhi, m?nio, de jim nemorejo nizh fhkodvati; al otrozi neradi noterjemlejo, oni fo perfileui, otrok poftane nevolen j?-sen, inu to pernefe veliko fhkodo. Ne-miflite, de otrok nima j?se; on ima (he tolikaj bol fhkodlivo, kolikor je flabifhi, inu bol mehkih udov, inu sraven od bo-l?sni fhe bol obzhutliv. Zhe ga vezhkrat drashifh, hujfhi je j?sa, ona mu vfe v'ftrup preverne, v'fmertni ftrup, inu ftarfhi po-ftanejo s' arzatmi vred morivzi fvojih otrok,
Narimenitnifhi Sdravniki nafhiga fe-dajniga ftol?tja terdio v'fvojih bukvah ta moj nauk, inu fkufhna je mene famiga po-goftim uzhila, de narhujfhi sl?g inu bosh-jaft, katira koszave otroke popade, prezej j?jua, tkakor fe v' proft lufc ven pernefejo.
Ne-
Nerezhem, inu nemorem rezhi, de ni zhafi pei kosah pomozhi treba; al arznie fo lilno malokrat per vftavleneh kosah } per kosah fameh od febe pa bol pogofto potrebne. Kader namrezh kose napadejo eniga otroka, katiri je od ene pretezhene bol?sni, al od ene fedajne flab, al kader dobi kose od eniga drugiga, katiri nima dobreh; al zhe je kosavi otrok vrozhine delajozhe jedi ali piazhe vshival, prevezh od?t bil, ako je bila hifha saperta, de nima zhiftiga lufta, katiri bi kosavi ftrup nale jemal, inu prozn pihal inu noiil. Per taki krivi poftreshbi fe kose al nelpahnejo» al nasajpotegnejo, al fe ena v'drugo fkup sliejo, hude inu perfadne poftanejo. Kaj-pade je takrat arznie treba; al tukaj jeh nebom popifal, k?r sdaj nepifhem nauk sa arzate. Vender je vfelej per kosah dobro dajati otrokam shupo, s' vodo mefhaniga vina, de kos? rajfhi venposhenejo; otroke prenefti na luft, inu ta ftreshba bo vezh pomagala doftikrat, kakor drage ftvari is sdravilfkeh fhtaztin.
Kader kose popolnim gnojne poftanejo, je dobro sa sdravje inu sa lepoto, vfako srelo koso s'fhivauko predr?ti, gnoj laglej tezhe, ftrup fe hitrifhi sgubi po lufti, inu pike fe majn posnajo* Zhe fo ozhi sapa--zane, s'gnojam šalite, fe pomozhi bela ruta
ta v*toplim ml?ki ali vodi, fe s'njo ozhi /perejo, inu omijejo; iizer gnoj rad ozhi fkali, ali pa trepavnize ^kupsaraltejo,
Eni menio, de po opravleneh kosah je dobro otrokam purgazio dati, de fe vfe venifp^le, kar bi morebit ftrupa fhe v'telili oftalo; ja onim^nio, de od nefturjeniga purgiranja ali iszhiftenja pridejo hudi oftan-ki sa kosami, kakor prifad v'ozh?h, fpah-nenje, j?tika, inu druge nadlege po udih.— Al jef lim naravnoft druge mifli, ter pravim: de ti hudi oftanki pridejo ravno od purgazj inu prefkerbniga zhiftenja. Per fledni bol^sni fi pomaga shivots'eno visho Ivojiga navadniga isprasnenja. Per kafhli sazhn£ ven metati, per nahodi is nofa kidati, per drugim notrajnem vdari na vodo, na blato, na put. Per kosah fe fprasni nafh shivot po verhi koshe* To nam ka-shejo gnojni mehurzi, inu rud?zhe pike, katire fhe dolgo po kosah oftanejo. Ako timzhafi purgazia po zhevah fegata, potegne ona ilrup nasaj v'shivot is unajniga li-za verh kosh§; purgiranje oflabi venka-denje fkusi kosho, kosava hudobia fe nei-fkadl, fe sazukne, oftane v'trupli, inu po-zh?nja tifte sgoraj rezhene ftrafhne nadloge. Nikar fe nobeden nepufti motiti, po kosah ni drugiga tr?ba, kakor fe vezhkrat v' inlazhni vodi kopati; voda opere firup, I
shivot fe sgreje, inu rajfhi is njega venka-df, kosha fe smezhi, inu osdravi, k?r je popred od prifada inu gnoja dofti terp?la. Oblazhila po perili fe morejo smiraj pre-menovati, to je frajze, rjuhe, inu druge take rezhi. Sklenem rekozh: sa kose je dobra SNASHNOST, inu ZHISTA SAPA.
\



, , ,







K; s; -










jjf
t