llranigne HniIIi€€ iia V rokah imamo odlok neke davčne uprave na bivšem Štajersikem, v katerem se je za kuluk zarubila hranilna knjižica. V odloku samem se trdi, da se bo ista prodala do svote 500 Din pod cenilno vrednostjo, pri višji svoti pa samo do tričetrt cenilne vrednosti. Pri drugi dražbi pa za vsako eeno uajboljšemu ponudniku. Ko szno prejeli ta odlok davčne uprave, smo se spomnili onega predloga v senatu, da se mora postopati proti vsem tistim, ki na (katerikoli način trgujejo s branilnimi knjižnicami in jim jemljejo dejansko vrednost. Za ikakšno ceno bodo pa še knjižice, ki jih žene davčna oblast na dražbo? Ali je g. senator Ivan Hribar predvidel v svojem predlogu tudl ta alučaj, da se jemlje ugled posameznim denarnim zavodom tudi s tem, ako davčna oblast požene njihove hranllne knjižice na javno dražbo? Ali ni tudi to namerno oškodovanje vlagatelja, ki ne more dobiti iz denarnega zavoda gotovine, da bi plačal davke, pa se mu zato pod vsako ceno proda njegova — hranilna fcnjižica? Državne oblasti morajo imeti pred očmi posledice takega postopanja, iki je škodlji vo dotičnim denarnim zavodom, ob enem pa" tudi zasovraži med ljudstvom vsako varčevanje. Ker se dražba vrši te dni, bomo mogli o tem ^e poročati. Upamo, da se davčna oblast ne bo izpozabila in ne bo šla med tiste, ki vrednost branilnih knjižice uničujejo.