Moper, petek 23. jaauarja 1953
POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN
Poštnina plačana v gotovini
S 'L O
LETO II., ŠTEV, 4
Za soci
zvezo
Te dni .se naše osnovne frontovske organizacije pripravljajo na volitve delegatov za občinske in okrajno, konference. Na občinskih konferencah bodo izvolili tudi delegate za kongres Osvobodilne fronte, na okrajnih konferencah pa bodo izvolili delegate za kongres Ljudske fronte Jugoslavije. To je zunanje obeležje, takorekoč zgolj organizacijski del frontnega življenja. Vendar ne gre simo za zunanjo stran, mnogo pomembnejša je vsebinska stran priprav na kongres Fronte.
Decentralizacija in demokratizacija naše uprave, sploh ves razvoj naše ljudske demokracije terja tudi od politične organizacije poglobljeno politično delo, terja mnogo več samostojnosti in odločnih posegov vseh članov Fronte v javno življenje.
V pripravah na kongres moramo predvsem delati na tem, da spremenimo vsebino dela Fronte, ker ne gre samo za to, da se Fronta preimenuje v Socialistično zvezo delovnih ljudi, pač pa za dejansko preobrazbo. Ta preobrazba, ki je v neposredni zvezi s preobrazbo Partije v Zvezo komunistov, se mqra začeti v občini, v vasi, pri samih članih Fronte. Ta nujnost preobrazbe Fronte, ki jo narekuje novo družbeno življenje, je veliko priznanje dosedanjemu delu Fronte, ker pomeni, da je Fronta pod vodstvom Partije odigrala velikansko vlogo v naši splošni borbi za socializem. V tem novem obdobju pa je prav ta vse-ljudska politična organizacija poklicana, da mnogo določneje nadaljuje boj za uresničitev socialističnih teženj našega delovnega ljudstva.
Socialistična zveza ho odslej skrbela za vse politične naloge in za njihovo pravilno reševanje, Zveza komunistov se bo s tem dvignila kva~ litetno na višjo stopnjo zgolj idejnega usmerjevalca.
Delovni ljudje v Socialistični zvezi so prepričani, da je boj za socializem stvar našega obstoja in napredka. Ti delovni ljudje, ko že upravljajo gospodarska podjetja, prosvetne, zdravstvene in druge ustanove, morajo imeti samostojno politično organizacijo, ki bodo v njej na najdemokratičnejši način uveljavljali svoja mnenja glede naše notranje in zunanje politike.
Iz tega sledi, da je treba našo bo-(Nadaljevanje na 2. strani)
lanal Tito obdaroval izolanske pionirje
V ponedeljek so komandanta Vojaške uprave polkovnika Stamato-viča obiskali predstavniki pionirske organizacije osemletke v Izoli B'Udine Nereo in Mondo Marino skupaj z direktorjem šole Bonae-cinijem Vincencom. Polkovnik Sla-matovie je izročil pionirjem sliko maršala Tita z avtogramom, ki jo je sam Maršal poklonil pionirjem tc šole in vsoto 30.000 dinarjev, ki jo je prav tako poslal maršal Tito tej pionirski organizaciji, da o-mogoči izlet najboljšim pionirjem med šolskimi počitnicami.
Pionirska organizacija osemletke v Izoli je pred nedavnim pozdravila maršala Tita ter se obrnila nanj s prošnjo, da ji pošlje sliko z avtogramom. V prošnji so pionirji tudi navedli, da nameravajo organizirati za najboljše pionirje skupni izlet na Reko in v Pulo, da nimajo dovolj sredstev.
Maršal Tito jim je ustregel. Ob izročitvi poklona, ki so ji prisostvovali tudi predsednik in načelnik sveta za prosveto pri OLO Abram Mario in Beltram Živa, je komandant Vojaške uprave poleg ostalega poudaril, »nuj l>c» pozornost maršala Tita za pionirje vzpodbuda za še večje požrtvovanje pri delu in učenju.«
V ekonomskem sistemu socialistične stvarnosti, ko je ljudstvo dejanski lastnik celokupnega gospodarstva. ni mogoče ločiti koristi nekega podjetja ali gospodarske, panoge od splošnih koristi. Problematika posameznih podjetij ne more biti zato izključno vprašanje posameznih kolektivov, ki so jim podjetja izročena v upravljanje, temveč vprašanje ljudstva v celoti.
Nedvomno je promet ljudstvu ena najbližjih gospodarskih panog in ni čudno, da o njem razpravlja najširši krog ljudstva, saj je promet ena izmed njegovih vsakdanjih potreb. Te kritike iti pripombtj so včasih konstruktivne, če streme po izboljšanju, a večkrat .so negativne in neutemeljene, ko odražajo nerazumevanje ali celo sebičnost posameznih potnikov in kot take ne morejo biti upoštevane.
Namen tega članka je načeti vprašanje cestnega prometa v našem okraju. Ta članek naj bii vzbudil diskusijo, iz katere bi se razvili zaključki za boljšo in popolnejše delo prevoznega podjetja.'
Nagel razvoj gospodarstva in porast življenjskega standarda po voj-
Prejšnji teden .je delavski svet Tudnika črnega premoga v Sečovljah razpravljal o prcdfogu družbenega plana, ki ga je dal 'v razpravo gospodarski svet OLO Koper.
Tov. Draksler je podal splošno razlago družbenega plana in omenil glavna dela v Jelu 1953 v okraju. Prisotni so se posebno zanimali za način, kako bo okraj našel sredstva za pokritje vseh investicijskih del, posebno, ko jim je bilo prikazano, da bo okraj kril 317 milijonov dinarjev investicij iz .proračuna. Zanimali so se tudi za dela, ki jih predvideva družbeni plan na področju občine 'Sečovlje.
Glavna dela, ki jih ima delovni kolektiv rudnika za .investicije v letu 1953 so v glavnem: izčrpanje vo-
Pogled na glavno mesto naše republike — Beograd
de iz stare jame, postavitev separa-cije, v kateri se bo iz jame izvoženi premog oplemenil in kot kvaliLetni proizvod bolje prodajal. Samo za ta objekt je predvidenih 60 milijonov dinarjev. Nadalje ureditev naklada-lišča ob Dragonji in še vrsto za obratovanje rudnika važnih objektov.
Za dvig družbenega standarda bomo zgradili poleg že obstoječih stanovanjskih hiš, ki so se zgradile v 1952, še dve družinski hiši za stanovanje delavcev.
Po diskusiji plana investicij jc delavski svet začel obravnavati plan proizvodnje in v zvezi z njim predlagano povečanje stopnje akumulacije, kot jo predvideva predlog družbenega pijana, gospodarskega sveta OLO Koper. Člani delavskega sveta so pokazali razumevanje, kljub težavam, ki bodo nastopile v začetku del v sedaj še .potopljeni jami, tla bi že v tem letu prispevali svoj delež skupnosti. Po daljši diskusiji so z raznimi predlogi sklenili sprejeti družbeni plan rudnika v celoti s predjogom povišano stopnjo akumulacije. Pri tem pa ho ostala cena premogu ista, kot jc bila predložena.
V letu 1953 bo proizvodnja premoga še razmeroma majhna ker bo mogoče začeti odkopava nje šele v drugi polovici leta. Ko bo pa rudnik v letu 1953 obratoval s polno kapaciteto bo njegova dnevna proizvodnja predstavljala vrednost okrog 1.300.000 dinarjev, ali letno okrog -100 milijonov dinarjev.
Ker bo večina proizvodnje namenjena izvozu, bo predstavljal prodani premog znatno pozitivno postavko v deviznem prometu okraja.
Ne smemo prezreti tudi tega. da bo rudnik zaposljeval pri svoji polni kapaciteti približno 550 delavcev in nameščencev, kar je za priliko tega okoliša važna gospodarska pridobitev.	D. J.
Ob prihodu avtobusov je na koprskem postajališču živahno vrvenje
ni nam postavlja zahteve po povečanju kapacitete in modernizaciji prometa.	.
Pod italijansko okupacijo je naše gospodarstvo naglo propadalo in ljudstvo si ni moglo privoščiti boljših prevoznih sredstev kot voziček; avtobusne proge, ki so povezovale le glavna podeželska središča so bile redkim dosegljiv luksuz. Mimo pol-praznih avtobusov so ljudje ure in ure pešačili po opravkih in na sezonska dela. Dva avtobusa s skupno zmogljivostjo 50 potnikov in pet do šest manjših kamionov na območju sedanjega koprskega okraja, še ni imelo dovolj dela.
Po vojni smo prti vzpostavljanju prometa naleteli na velike objektivne težkoče. Spričo velikega navala potnikov je nastalo vprašanje potniškega prometa posebno pereče, zato je bilo nujno predelati nekaj tovornih avtomobilov iz vojne zapuščine v začasne avtobuse. Požrtvovalnost in tveganost avto.podjetja Adrije. ki je na svojo odgovornost s tako neprimernimi vozili prevažalo tudi po 80 oseb po še slabših cestah, sta mnogo doprinesli, da je bilo vprašanje prometa koprskega okraja v najkritičnejšem času vsaj delno rešeno. Še pred enim letom zmogljivost potniškega, pa tudi tovornega prometa, ni bila zadovoljiva. Na avtobusni postaji v Kopru je bila pri proda jal niči voznih listkov večna gneča in lic majhen nered. Potniška sredstva in z njimi mesta so bila preomejena, higijena pa slabemu voznemu parku primerna. Srečni, ki jim jc bilo dano priti do vozovnic, so bili tisti, ki jih je narava obdarila z močnim telesom ali pa v resnici srečneži.
Tovorni avtopark so sestavljali večji del bencinski tritonei Dodge. Ford in GMC, ki so v pretekli vojni »jadrali« po afriškem pesku ter pri nas, v svojih predsmrtnih krčili, žnli po 50—60 litrov pogrešanega goriva in skoroda tudi maziva na vsakih 100 km, čemur je treba prišteti stroške za vzdrževanje stare šare.
Stroški za vzdrževanje prometa kot vidimo, niso bili ravno majhni. Stranke so se nad previsokimi tarifami pritoževale, te pa spet niso bile take. da bi avtopodjetje Adria z njimi lahko krilo svoje izdatke.
kajti cena enemu tonskemu kilometru je bila triindvajset do štiriindvajset dinarjev, medtem ko je bila lastna cena večja, tako da jc Adria, boleč ustvariti delovnemu ljudstvu primerne prometne pogoje, zašla v deficit.
MODERNA PREVOZNA SREDSTVA — CENE NIŽJE
Zaradi zgoraj navedenega stanja v prometu, je delovni kolektiv avto-podjetja Adiije sklenil modernizira ti in splošno izboljšati slanje potniških in tovornih sredstev na Koprskem. Podjetje jc z razumevanjem in podporo ljudske oblasti izboljševalo svoj vozili park z novimi naftni mri ,ter modernimi avtobusi, ki jih je nakupilo v glavnem z izkupičkom razprodaje starega voznega parka.
Zadnji čas — nekaj mesecev — se je stanje v prometu precej spremenilo. Po cestah srečujemo krasne Mercedes in druga, našemu času primerna vozila; da vidimo, kako delovni človek potuje danes, če vemo, kako je pred .leti, nam je dovolj opazovanje avtobusne postaje in z njo ljudstva, ki mu služi. Slehernemu potniku je na avtobusu katere koli proge zagotovljeno potniško mesto in avtobusi se. na račun podjetja, tudi dvakrat ali trikrat prazni vračajo na izhodiščno postajo, da ust režejo potnikom in služijo delovnemu ljudstvu, kar je njih glavni namen, čc pa je število potnikov za avtobus premajhno, imajo ti možnost z isto vozovnico potovati z avto-taksijem.
21 PROG, 1.116 KILOMETROV
Pri vsem tem ne smemo pozabili, da vzdržuje Adrija z devetimi avtobusi in štirimi pomožnimi omrežje enaindvajsetih rednih prog, katerih skupna dolžina je 1.116 km. Avtobusi imajo skupno -135 sedežev in 159 stojišč, medtem ko prepeljejo samo aboniranili 650 potnikov. Z mnogimi dodatnimi vožnjami na raznih progah, prevozijo potniška sredstva avtopodjetja Adrija povprečno milijon stotisoč potniških kilometrov mesečno.
Z obnovitvijo tovornega avtoparkn ¡11 izboljšavo organizacije dela je (Nadaljevanje no 2. strani)
Družbeni plan okraja Sežana
Z i niti na Postojnskem
Tudi Industrijo ribjih Izdelkom feed© mehanizirali
Pred dnevi so gospodarski strokovnjaki OLO Sežana, potem ko -d zbrali vse potrebne podatke- gospodarskih in družbenih organizacij v okraju uspešno izdelali predlo: družbenega plana za lelo 1953-O predlogu družbenega plana sedaj disku tirajo vse gospodarske organizacije v okraju. vsi občinski ljudski odbori in ostale -politične in družbene organizacije, da bodo LO poved«'i svoje pripombe in predloge. Razumljivo je, da vlada po vseh gospodarskih organizacijah veliko zanimanje za ta plan in da je diskusija povsod zelo živa, saj ia plan določa .vsakemu podjetju obveznosti napram steupn-o-stt potem akumulacije, ki bo morala biti odvedena v družbeni fond za potrebe okrajnega, republiškega in zveznega proračuna, za nadaljnji razvoj celotno naše socialistične države.
Iz podatkov družbenega plana o-kraja Sežana so razvidni zelo zanimivi podatki gospodarstva, ki kljub doseženim pomembnim rezultatom po vojni, kažejo .še vedno veliko zaosta'.ost vsega gospodarstva, kar je posledica suženjskega izkoriščanja 25 kitne italijanske o-kupac-ije in posebne strukture kraškega oze-mija.
Celotni družbeni brutto produkt okraja znaša po izračunu predloga družbenega pisna 1,441.921.000.— din z 360-875.000.— din amortizacije. Od tega odpade jia industrijo 152,363.000-— ali 10,5% z 21,060-000 amortizacijo, na kmetijstvo 478,227.000.— din ali 37,7% z 22,t>80.000.— din amortizacije, gradnje 80.095.000— din ali 5,5% z 10,695.000 din amortizacije, promet 582,913.000.— -din ali 40,1% z 296.977.000,— din amortizacije, trgovina 44,723.000— din ali 3,1% z 2,480.000,-— din amortizacije, turizem in ' gostinstvo 25,108.000-— din Ai 1.7% z 3,062.000.— din amortizacije .in obrt 78,492.000-— din brutto produkta, ali 5.4% in 3,915.000 ■din amortizacije.
■Narodni dohodek v okraju znaša skupno 1,082.756.000— din o;l tega odpade na ipof.irošnl isklad 660,332.000— din, na akumulacijo pa 4203714-000— din. Industrija izkazuje pri tem 131.297.000-— din narodnega dohodka, od tega odpade 34,386.000.— din na poitroini sklad, 96,911.000.— din pa na akumulacijo, v kmetijstv-u 455,547.000 din narodnega dohodka od tega na potrošni sklad 388,889.000.— din 66,658-000-— din pa za akumulacijo. Gradnje bodo ustvarile 71,110.000 di.n nar- dohodka od tega bo za po-trošhfi -sklad 34,700.000.— din .in 34,700.000-— din za akumulacijo, promet 285,936.000— din nar. dohodka. za potrošni sklad 119.110.000 din, za akumulacijo pa . 166,826-000 din, rgovina 42.243.000-— din nar-dohodka ud tega 25,833.000-— din za potrošni sklad 16,410.000.— din pa za akumulacijo; turizem in gostinstvo 22,046.000,— din nar. dohod-k; od tega za potrošni skilad 10,002.000-— din in 12.044-000,— din za akumulacijo; obut 75,577.000 din n.ar. dohodka od tc-ga za potrošni sklad 74,412.000-— din, akumulacije pa 27,165.000— din.
Kot iz številk vidimo, odpade od skupnega družbenega brutto produkta čez eno tret j.inoni(ipromet, druga tretjina odpade na kmetijstvo, ostanek pa na ostale panoge.
Odstotek družbenega plana je najvišji v „razmerju z ostalimi panogami, izvira iz dejsl/va, da je v okraju železniško omrežje zelo razvilo, kar pa za gospodarstvo okraja
n; bistvenega pomena, ker je promet izkljufco tranzitnega značaja.
Industrija v okraju, ki je pravilno rečeno ie navadna obrt je pri družbenem planu udeležena komi, j 10.5%, ostale panoge razen kmetijstva pa imajo še slabšo udeležbo. Kot je iz številk razvidno, je gospodarski potencial v okraju zetu šibak, saj iznaša družbeni produkt v okraju na enega prebivalca lc 43.700.— din z 10-800-— amortizacije medlii.vn, iko znaša povprečje v Sloveniji 117-000,- din z 13.000.— din amortizacije.
Narodni dohoddk v okraju odpade na 1 prebivalca 32.900.— din, potresni sklad 19.900,— din, alkumu-Icciija pa 12-000— din.
V	Sloveniji odpade 104-000,— din nar, dohodka na 1. prebivalca s 33.000.—• din .pcftrošnega sklada in 71.000.— dii> akumulacije, v Jugoslaviji pa na enega prebivalca 51-000.— din nar. dohodka z 25-000,— pot rosnega sklada jn. 2!>.000.— din akumulacije,
V	isežansikem okraju se torej u-slvari na 1 prebivalca komaj tretjina družbenega produkta v primerjavi s povprečjem, v Sloveniji in komaj polovica v razmerju do povprečja v Jugoslaviji. Ker je okraj
Javorje v Brkinih
pretežno kmetijskega značaja, se to odraža v razmeroma nizki povprečni stopnji akumulacije, ki znaša v okraju komaj 66 'medtem, ko ■ta znaša v Sloveniji 214, v merilu Jugoslavije'pa 115.
Spričo .tako nizke akumulacije so tudi možnosti usvtarjanja sredstev za kriitje potreb gospodarstva okraja zelo omejene.
Vsa sredstva v okraju znašajo skupaj 406,743.000— din, od iega odpade; na akumulacijo in sklade drža-vnih podjetij v okraju -v znesku 322,138.000-— din, na prometni davek 35,305.000. — din, na dohodnino zadružnih in privatnih gospodarstev 40.900.000,— din in na •\stale dohodke (takse) pa 8,400000— din-
Ce od .gornjega zneska odbijemo -tisti del s katerim v smislu zveznega in republiškega družbenega plana ne more razpolagati t. j.: prispevek za ad.ra.vstveno zaščito 23,321.000— din, prispevek za socialno zavarovanje 36,020.000.— din, prispevek za zvezne sklade 185,594.000.— -din in prispevek za investicije in sklade 53,519,'JOO.— din ostane v okraju za prosto razpolaganje podjetij le 18,856.000 — din', za okrajni proračun in za proračune občinskih ljudskih odborov din 78,143,000,— din- Nerazdeljena višina din 1,295.000.— din predstavlja presežek akumulacije in sc tudi uporabi v okraju
Okrajni ljudski odbor Sežana in delovni kolektivi v okraju razpola-
gajo le z 108.298.000.— din akumulacije. z -katero pa ni možno krili najnujnejših potreb okraja, zato je vlada LRS v svojem predlogu družbenega plana uvedla potrebo za dodelitev dotacije v višini 45,009.000 din lako, da bi znašal proračun OLO
а.<-'j	ne bodo na-?t:u" kakšno spremembe 133.152.000- din. Najnujnejše .potrebe okraja p:i znašajo vsa. 148 milijonov dinarjev.
Da trenutno ni možno ustvariti v okraju večje akumulacije, je pripisati predv-se!m dejstvu, da je cVo-ir.-čje okraja pretežno agrarno z zelo neugodno strukturo površin. Od skupne 87.649 ha površine je I o
б.721	ha ali 7,7r/( obdelovalne površine in 4.505 ha orne površine ali 5.1%, 2.221 ha ali 2,6% odpade na sadovnjake, vinograde in travnike. Senožeti je 13-529 ha ali 15,4% pašnikov 35633 ha ali 40,7%, gozdne povmšine 23-850 ha ali 27,2% in nerodovitne površine kar 7.916 ha ali 9% ali za 1,3% več kot obdelovalne površine. V okraju Sežana, pride na enega kmečkega prebivalca 21.400.— din navadnega dchodk.it iz (kmetijstva v Sloveniji 46600.— din v Jugoslaviji pa 29.000— din.
Obdelovalne površine odpade v Sežanskem okraju na enega kmečkega prebivalca 0,31 ha v Sloveniji 0,92 ha, v Jugoslaviji pa 4,18%.
Na 1 ha obdelovalne površine odpade na 1 kmečkega prebivalca v okraju Sežana 69 000.— din navadnega dohodka, v Sloveniji pa le 50.800— din.
To izkazuje, da je v sežanskem o-kraju obdelovalna zemlja bolj donosna in bolje izkoriščena kot povprečje v Slbveniji, da je pa te zelo ma-lo. Vse to narekuje okraju in izračuni kažejo, da bo treba vse obdelovalne površine izkoristiti in preusmeriti čim več na najbolj donosne kulture kot vinogradništvo, živinoreja in sadjarstvo, na račun površin nianj donosnih kultur kol žitarice vseh vrst in krompir-
Na Krasu je možno povečati površine sedanjih vinogradov terana od 300 ha na 600 ha, v Slovenski Istri pa je možno z rigolanjem povečati od sedanjih 170 ha površine vinogradov celo ha 1000 ha površine.
Sadjarstvo je možno v Brkinih zelo razširiti do 400 ha novih površin- Tudi živinoreja bi se lahko, z melioracijo in povečanjem površin detelj išč lahko dvignila za nadalj-nih 10% ali nadmanj za 2 tisoč glav živine.
Proizvodnja mleka pa bi se dvignila za 30%.
Razumljivo je, da bi bilo potrebno za to izboljšanje več 100 .milijonov vendar pa bi se investicije izplačale že v teku 5—7 let. Narodni dohodek pa ibi ise v okraju s tem povečal za 1 milijardo din letno s čimer bi dosagli povprečje Jugoslavije. Prepričani smo, da bodo naši politični in gospodarski organi 'vlade LRS na podlagi t.eh ugotovitev nudili okraju vso potrebno materialno pdmoč-
J. V.
Do 15. januarja so bili skoro po vseh vaseh okraja Sežana, zaključeni vaški zbori članov Osvobodilne fronte, na katerih so volili delegate za občinske in okrajne konference O-svobodilne fronte, da bodo teh lahko izvolili delegate za IV. kongres Osvobodilne fronte Slovenije in IV, kongres Ljudske fronte Jugoslavije. Po vseh zborih so člani OP z velikim zanimanjem poslušali poročila funkcionarjev Osvobodilne fronte, ki so po vseh vaseh tolmačili velik pomen družbenih sprememb v naši državi, o nadaljnjem razvoju socialistične demokracije v naši državi in v zvezi s tem velik pomen spremembe naziva Ljudske fronte v Socialistično zvezo delovnih ljudi Jugoslavije.
V Sežani je dvema zboroma prisostvovalo nad 700 članov tako, da je bila kinodvorana tako v ponedeljek kot v torek zvečer nabito polna. Na zboru so poleg delegatov za okrajno konferenco in delegatov za občinsko konferenco izvolili še1 delegate za občinsko konferenco Rdečega križa.
Problem mehanizacije in modernizacije tovarn ribjih izdelkov v koprskem okraju se vleče že več let. že večkrat je bilo govora o tem, da so stroji in druge naprave v teh tovarnah zastarele in da so s tem V zvezi težave z dvigom proizvodnje in s pocenitvijo posameznih proizvodov. Ljudska oblast, ki je že v prejšnjih letih po svojih močeh pomagala temu važnemu področju tukajšnjega gospodarstva, je letos to pomoč še znatno povečala. V planu družbenega plana investicij so predvidevali za ribištvo nad 49 milijonov dinarjev.
O predlogu družbenega plana za ribištvo so med tovarnami ribjih izdelkov prvi diskutirali v Ampelei v Izoli. Člani delavskega sveta so se strinjali s stopnjo določene akumulacije in se porazgovorili o vseh vprašanjih, ki zadevajo nadaljnji napredek tovarne. Sklenili so, da se mora vsota predvidenih investicij čim smotrneje uporabiti. Predvsem bodo gledali, da se izvede modernizacija raznih naprav, ki nikakor ne odgovarjajo več moderni proizvodnji in ki zahtevajo mnogo delovne sile in izgube časa. Prav lako bodo nabavili večje število novih modernih strojev.
Z rešitvijo tega osnovnega vprašanja, oziroma bolje reččno s po-mebnim korakom k rešitvi te najbolj boleče točke, seveda še ne bodo rešeni vsi problemi. Potrebni bodo tudi energični ukrepi za izboljšanje sistema dela ter znižanje proizvod-njih in režijskih stroškov. Zelo je pohvalen sklep delavskega sveta, da bodo z racionalizacijo parno-energetskih in elektro-energetskih naprav že letos zmanjšali proizvodne stroške pri uporabi pare in električne energije za 1 milijon 200.000 dinarjev. Z mehanizacijo tovarne bodo znižali proizvodne stroške za okrog 18 9oo ter prihranili z racionalnim izkoriščanjem delovne sile in materiala okrog 35 milijonov dinarjev.
Na zborih v občini Dutovlje so razpravljali tudi o kulturno-pro-svetnih problemih in aktivizaciji ostalih političnih organizacij. Med drugimi so izvolili tudi delegate za okrajno konferenco tov. Zadnek Leonardo in Gril Elzo, obe učiteljici. Tudi na vaških zborih v občini Komen so izvolili za delegate le najbolj predane člane, ki bodo vredni zastopati njihovo članstvo tako na občinski kot na okrajni konferenci. V sredo in v četrtek so pri vseh zborih z živim zanimanjem in veseljem komentirali izvolitev tov. Tita za predsednika republike, kar je zbore zelo poživelo.
Za okrajno konferenco OF, ki bo konec januarja je bilo izvoljenih v 13 občinah 132 delegatov.
Občinske konference bodo izvolile več delegatov za IV. kongres OF Slovenije, ki bo v začetku marca, okrajna konferenca pa bo izvolila 4 delegate za IV. kongres Ljudske fronte Jugoslavije, ki bo v Beogradu 22. fabruarja.
Janko Valentinčič
Za letošnjo leto predvidevajo zgraditi v koprskem okraju 5 modernih ribiških ladij, ki bodo sposobne zd ribolov na odprtem morju. S tem bo delno rešeno vprašanje takoimenovane mrtve zimske sezone, ko so tovarne ribje industrije v koprskem okraju odvisne od uvoza svežih rib iz drugih predelov naše države.
Avtopromet pri Idriji
(Nadaljevanje s 1, strani) delovni kolektiv avlopodjetja Adrija mogel mižati tarifo enega tonskega kilometra od dvaindvajset na osemnajst dinarjev in še pri tem imeti precejšen profil, kar nedvomno ni majhen doprinos skupnosti in podjetju samemu. Vztrajnost šoferjov in delavcev je pripomogla, da je bila vsaka okvara popravljena takoj oh nastanku, tako podnevi kot ponoči, kar je razbrati iz sledečih podatkov:
270.000 TONSKIH KILOMETROV MESEČNO
S sedmimi sedemnajsttonskimi, dvema štirinajsttonskima in z dvema štiritouskima je Avtopodjetje prepeljalo povprečno po dvestose-demdesettisoč tonskih kilometrov mesečno. Dvomljiva bi bila trditev, da so prometna sredstva drugih podjetij enako izkoriščena, kol lo vidimo pri Adriji. Vprašali se moramo, koliko gospodarstvu koristijo napol ali morda kaj bolj izkoriščena vozila in če mu sploh koristijo?
Delovni kolektiv avtopodjetja Adrije, ki se s temi problemi pobli-/e bavi, odgovarja na laka vprašanja, da je izvor ideje kupovanja vozil v podjetjih, ki nimajo možnosti, da bi jih stalno izkoriščala 111 kadar jih. so izkoriščena le napol, tu upoštevajoč še, da laka podjetja nimajo možnosti vozil sama vzdrževati, le želja po komodnosli, brez ozira na gospodarsko kori-t ali morda celo škodo, ki jo .tako ravnanje povzroča gospodarstvu podjetij in s tem skupnosti v celoti. Tako razsodba delno ne velja lc za podjetja kot je Vino in Fniotus, ki imajo na povratnih vožnjah svojo embalažo, njim ostane lc še vprašanje, če svoje vozilo morejo stakio zaposliti. Mar bi laka podjetja ne imela večjih koristi, oko bi svoja vozila prodala prevoznemu podjetju, ki ima za to izvedeno organizacijo in more vozila stalno v polni meri zaposliti, pod pogojem, da jim to podjetje za jamči 111 seveda tudi stori u.-luao v potrebi?	' SO
Za socialistično zvezo
(Nadaljevanje s 1. strani) 1
dočo Socialistično zvezo vsega širokega kroga naših delovnih ljudi takoj organizacijsko in idejno-polilič-no učvrstili. To hod o začeli že takoj mi naših sestankih, kjer bomo JU' samo pojasnjevali vsem članom fronte pomen preobrazbe naše i'seljndske politične organizacije, marveč borna že konkretno začeli sprovajati sklepe VI, kongresa Zveze komunistov, ki se nanašajo na delo frontnih organizacij. V tem začetnem delu borne postavil; osnovo za nadaljnje izvajanja nalog, ki jih bo postavil pred nas IV. kongres Ljudske fronte — Socialistični1 zveza delovnih Jjudi Jugoslavije,
Z
F
V torek. 21). januarja je prišel v Jugoslavijo na uradni obisk turški zunanji minister Kopriilii. Prihod ■ turškega zunanjega ministra v Be-ogrml, kateremu bo kmalu sledil tudi obisk grškega zunanjega ministra Stcfanopulosa, je velikega pomena ne samo Za balkanske države, temveč politični dogodek prvega reda tudi v svetovnem merilu, kajti Bal-kan je danes tisti del sveta, ki je najbolj izložen sovjetski agresiji.
7' Beogradu pričakujejo mnogo od razgovorov, ki jih bo imel Kopriilii z najvišjimi predstavniki jugoslovanskega državnega sekretariata za zunanje zadeve. Smatrajo, da tli skoraj nobenih ovir več med Ju-gosUrvijo, Turčijo in Crčijo za naj-ttisnejše sodelovanje na vseh področjih mednarodnih vprašanj, ker te države povezujejo skupni interesi ohranitve miru na Balkanu in s tem tudi v svetu.
Lahko rečemo že sedaj, da imajo Jugoslavija, Turčija in Crčija jasne in enotne poglerle na nevarnost, ki grozi v enaki meri vsem trem državam s strani Sovjetske zveze in njenih satelitov. To je potrdil tudi turški zunanji minister Kopriilii jugoslovanskim novinarjem v svoji izjavi ob prihodu v državo, ko je de-' jal: »Globoko sem prepričan, da bo-'do razgovori, ki jih bom vodil z jugoslovanskimi državniki, katerih daljnovidnost in treznost zelo cenim "- - zelo velike koristi tako za Jugoslavijo in Turčijo, kakor za svobodni svet, posebna za ta del sveta, v katerem živimo mi in. v katerem ■smo povezani s tolikimi skupnimi interesi in cilji.« Na vprašanje o 'reagiranju nekaterih držav v zvezi s sodelovanjem med Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo, je Kopriilii izjavil: »Prepričan sem, da lahko vse miroljubne države gledajo na to sodelovanje z največjim zadovoljstvom, ker je cilj tega sodelovanja ohranitev miru m
Te izjave jasno povedo, kakšni so .cilji balkanskih držav, obenem pa tudi opozorilo tistim državam, ki bi hotele intrigirati v tem delu Evrope. da bi lahko spel vsilile svoje ■»varuštvo«, ki ga pa miroljubni balkanski narodi ne marajo več prenašali. To je najjasnejši odgovor Iii-mu in De Gasoeriju, ki je šel pred kratki m v Atene ~ edinim namenom. da bi razbil balkansko solidarnost. da bi onemogočil vojaško in politično zbližanje med Jugoslavijo. Grčijo in Turčijo. Prihod turškega zunanjega ministra v Beograd in bližnji obisk grškega zunanjega ministra predstavljata velik udarec it alijanskim i m periulističnim aspi-racijam na Balkanu. De Gasparijev obisk Atenam pa je obenem odkril, du Italija gleda na svetovni mir s svojega ozkega gledišča, s stališča sa-
mo svojih koristi. Razumljivo jc, da se takšno italijansko stališče nikakor ne more vzkladiti s pojmom resničnega svetovnega miru, ker lta-. I i j a še vedno zasleduje stara pojmovanja o miru, ki jih je Mussolini definiral s »pax romana<(. Takšen mir. kakršnega si v Rahi predstavljajo. pa pomeni suženjstvo za druge narode. Sicer je bil De Gasperi v Atenah zelo previden v svojih izjavah, toda kljub temu so Grki dobro razumeli, da je ideja o »rimskem mi-ruu r Rimu še vedno zelo živa in da jo z vsakim dnem. bolj gojijo, kar dokazuje tudi pisanje italijanskega tiska. De Gasperi je v Atenah spoznal, da balkanski narodi hočejo svoj mir, neodvisen od Rima in njegovega »varuštva«, Po obisku tur• škega zunanjega ministra v Beogradu je pa lahko spoznal, da so njegovi poskusi, intrigiranja na Balkanu propadli.
T udi zapadne velesile so sedaj lahko prišle do prepričanja, s kakšnimi cilji in nameni je. vstopila Itu-lija v Atlantski pakt. Današnji Italiji pač ne gre za tem, da bi se ko• lektivno obranil svetovni mir. ker se t nasprotnem primeru ne bi postavila po robu prizadevanjem balkanskih držav, da ta mir učvrstijo, temveč bi jim še. pomagala, koliksr je pač v njeni moči. Rim je odkril svoje karte in. pokazal, da mu je Atlantski pakt le orodje, da lahko uresniči svoje imperialistične težnje, prati Balkanskim narodom. To pa nasprotuje cilju, s katerim je bil
Atlantski, pakt ustanovljen. Povcla-riti moramo, da Italija pravzaprav sodeluje, s Sovjetsko zvezo in njenimi. sateliti tiri. razbijanju balkanske solidarnosti, pri. ustvarjanju novih Žarišč za mednarodno napetost.
Italijanska prizadevanja za meše-t ar jen j« med. balkanskimi državami so jia rodila edino to, da so se razgovori med Atenami, Ankaro in Beogradom še bolj pospešili in. da se sedaj konkretizirajo z medsebojnimi obiski, najvidnejših državnikov. Ko-priilu.jev obisk v Beogradu ima še večji pomen, ker sledi neposredno po njegovem obisku v Rimu in po De Gasperijevcm. obisku v Atenah. Seveda v Rimu. niso nič kaj navdušeni nad prihodom turškega državnika v Beograd, pač pa še bolj poparjeni. kot po De Gasperijevcm ibisku v grški prestolnici.
J sa jugoslovanska javnost in tisk sta iskreno pozdravila obisk turškega zunanjega ministru, ker vidita v tem obisku novo razvojno dobo za balkanske narode, ki so se otresli tujega jarma, tujega vmešavanja in ki hočejo iskreno sodelovati ne samo za mir v tem delu sveta, ampak sodelovati z vsemi narodi, ki spoštujejo načela enakopravnosti. V zvezi z nekaleremi govoricami v inozemstvu. češ da bo Kopriilii naletel pri razgovorih v Beogradu na težave, poudarja jugoslovanski tisk. da «) razgovorih med iskrenimi prijatelji ne more biti nobenih težav, ker je njihov cilj isti. in sicer obramba miru. svobode in neodvisnosti.
V torek je bil z velikimi svečanostmi ustoličen novi predsednik Združenih držav general Eisenhower. Z njegovim ustoličenjem se jc zaključilo obdobje dvajsetih let tr kom katerega je bila nepretrgoma na krmilu te velike države demokratska stranka. Ta stranka je lahko ponosna na dediščino, ki jo zapušča novi republikanski vladi.
Industrija Združenih držav je v največjem razmahu in pravtako trdno je njihovo kmetijstvo, ker mu država z odkupom njegovih pridelkov jamči za stalnost cen. življenjska raven prebivalstva je zelo visoka in število brezposelnih je razmeroma majhno. Popolnoma drugačna pa je bila slika, ko je demokratska stranka pred dvajsetimi k i i prevzela dediščino in oblast od republikanske stranke. Tedaj so bile Zdruk-ne države na robu propa-c!a, ker so preživljale največjo "gospodarsko krizo v svoji zgodovini, lci je globoko odjeknila po vsem
General Mag!!* si nirjoje oblast v
Ob kuncu preteklega tedna so prihajale ve--:i iz Kaira, da jc prišlo v Egiptu do množičnih aretacij, končno pa uradna vest. da je general Nagib razpustil vse politične stranke in . jiru prepovedal delovanje za In leta. Seveda so temu drastičnemu ukrepu generala Nagiba sledile, nove in nove aretacije, dokler ni prišlo n.a dan, da so nasprotniki novega režima v Egipta pripravljali zaroto.
Kairski radio je končno objavil, da sta bila aretirana princ A h as. 11 a-Km. sorodnik bivšega kralja Faruka in Sera g el Din, bivši tajnik vaf-dutične stranke. Aretiran jc bil tudi polkovnik Mchama. ki jc postal ■ ob prihodu generala Nagiba na oblast član regentskega sveta. V lorek •se je pa na ukaz Nagiba sestal vojni svet. ki ga sestavlja deset častnikov, -da bi sodili dvema častnikoma, ki •sta bila obtožena organiziranja upora med oboroženimi silami. Veiano nretjraneev so poslali v taborišča Kitara v slnajski puščavi. .Med njimi je tudi 1 I voditeljev vafdisliene stranke.
Kakor je znano, je general Nagih v začetku svoje revolucije bil zelo energičen in dinamičen. L spelo mu je brez krvi odstraniti kralja Faruka in vzpostaviti red. Pridobil si je na splošno simpatije vsega prebivalstva. »lasti mlajših generanij, čeprav je naletel aia velike težave pri vafdi-tični s'rankL ki je imela nekak monopol v egiptskem javnem življenju
Nastalo je obdobje zatišja, toda le navidezno. Za kulisami je Sera«;
El Din pripravljal zaroto, ki je bila pravočasno odkrila. Tako je Nagib stri stare politične mačke in pokazal. da jc dorasel položaju. Ne da se z iibla-ti. Ali bo Nagib sedaj uvedel diktaturo, se še ne ve. Eno jc pa gotovo: Nagiibova odločnost v notranjem življenju Egipta dokazuje. da bo tudi zunanji svet imel težkega opravka z njim, zlasti pa ti.-te. države, ki imajo kakšen spor z Egiptom. To pa je predvsem Veli'.:: Britanija, ki sc ji ne da zapustili Siie-kcga področja in noče po-pu-lili \ su.dan.-kem vprašanju.
Značilno je, da jc pred nekaj dnevi general Nagib v svojem govoru egip!<ki/.n šludentom dejal, da bo Egipt nadaljeval borbo vse dotlej. (Inklcr ne bo zadnji britanski %njak zapustil egiptskega ozemlja. Poudarili je potrebno, da predstavlja Egipt za Anglijo najvažnejšo državo na Bližnjem in Srednjem vzhodu in da jI je mnogo na tem, da bi imela z njo dobre odnose. Ponuja ji vodilno mesto v obrambnem paktu za Srednji vzhod, toda Egipt je gluh na to ponudbo, dokler se ne reši vprašanje Sueza in Sudana. Angliji se jc pa težko odreči Sudana, kajti s iem bi postale njene pozicije, v Afriki in s ploh v kolonijah še bolj majave. Tu je tudi spor z Iranom du Irakom. Vse to vpliva na Egipt, oziroma na generala Nagiba, da izsiljuje London. Čuti se dovolj močnega, da prisili v sedanjem trenutku Anglijo na popuščanje. Videli bomo. ee mu bo po zadnjih dogodkih v Egiptu, iz. katerih je izšel kot zmagovalce. to tudi uspelo.
svetu. Industrija je bila brez dela, vrednostni papirji brez vrednosti, kmetijstvo je bilo malodane uničeno in nad 10 milijonov ljudi je i-skalo dela in kruha. Zato bo ostalo za vedno z zlatimi črkami napisano ime demokratskega predsednika Franklina Roosevelta, ki je pred dvajsetimi leti bil ustoličen in ie s svojim revolucionarnim načrtom, imenovanim "»New deal«, otel Združene države pred gospodarsko propastjo. Od tedaj se je pričel za Združene države nov gospodarski vzpon, ki z manjšimi presledki traja do današnjega dne. Pri vsem tem pa se moramo zavedati, da v kapitalističnem gospodarstvu ni ničesar trajnega in stalnega in da se nekega lepega dne zna zgoditi, da se bo gospodarstvo Združenih držav znašlo zopet pred enako ali še hujšo krizo, ki bo imela za posledico uničenje njihovega sedanjega družabnega reda.
Zunanjepolitična dediščina, ki jo zapušča demokratska vlada novi republikanski vladi, pa nikakor ni tako rožnata. Zapušča ji hladno vojno in z njo združeno vojno na Koreji, ki ji ni predvideti konca, Atlantsko zvezo, ki se nikakor • ne more tesno povezati, evropsko skupnost, ki se nikakor ne more združiti, in še celo vrsto drugih neprijetnosti. Nikakor pa ne smemo misliti, cla je vseh teh neprijetnosti kriva dosedanja demokratska vlad;:. Ob drugačni zunanji pol i liki bi bilo morda marsikaj bolje, toda sedanji nepovoljni politični položaj je odraz sedanjega zgodovinskega obdobja, ko se dve veliki sili borita za nadvlado na svetu.
Odstopivši predsednik Truman jo
v svojem poslovilnem radijskem govoru napovedal, da se bo hladna vojna končala s spremembo v -Sovjetski zvezi, in to bodisi z revolucijo ali neredi v podložniških državah ali pa s spremembo v kre-meljski vladi. Preden se to ne zgodi, ie naravnost izključeno, da bi mogla prenehati hladna vojna. Novi minister za zunanje zadeve John Foster Dulles pa je pred senatno zunanjepolitično komisijo iz: avil, cia morajo Združeno države voditi odločno politiko,, lci naj odstrani nevarnost, ki jim grozi od S-. vjr-v-ske zveze. V to svrho bo tre-1-a o-svoboditi narode, lci jih ia zasužnjila Sovjetska zveza in posvečati enako pažnjo vsem predelom sveta, kjer se. stikata in borita, sovjetski in protisovjetski blok. Nikdar r.;-bemo imeli trajnega miru in nikdar ne bo sreče na svetu, je rekel Dulles, dokler bodo Sovjeti vladali nad eno tretjino zemeljske oble in poskušali širiti svojo moč.
italijanski molilni zakon
V	sosednji Italiji se že mesece in mesece vodi borba med vlado in opozicijo glede novega volilnega zakona. kajti parlamentarne volitve so pred vrati. Deraokristjani, ki so že leta na oblasti hi boleli izvesti tako reformo volilnega -zakona, ki hi jim omogočil lahko zmago na bližnjih volitvah.
V	poslanski zbornici s-o začeli v nedeljo s sejo, ki je v sredo še trajala. Razpravo v parlamentu je organizirala opozicija. Končno je prišlo do budili p retepov ¡tudi v Farni zgradili zbornice med poslanci levice in desndoe. De Gasperi bi na vsak način hotel izsiliti glasovanje o novem volilnem zakonu, ki je povezano tudi z glasovanjem o zaupnici vladi. Opozicija se je postavila na stališči:, da bi sc moral o reformi izjasniti ves narod, torej, da bi moralo priti do referenduma, toda De Gasperi se referenduma boji. On •zahteva, naj se zakon odobri in s tem tudi zaupnica njemu.
Če hoče.mo točneje oceniti sedanjo borbo okrog volilnega zakona v Italiji, moramo predvsem poudarili, tla sc zanjo skriva globoka kriza italijanske demokracije in zavožene povojne italijansko notranje in zunanje politike. V glavnem se. vodi borba med klerikalci, ki jih podpira Vatikan in med kominformisti, da bi si učvrstili položaje na škodo drugih manjših strank, od katerih sc nekatere bore, da bi si Italija poiskala novo pot, ki bi bila v skladu s težnjami italijanskega delovnega ljudstva. Demokristjani in kominformisti bi hoteli obdržati z novim volilnim zakonom nekakšno se-
danje razmerje sil, kar jc pa glavni vzrok za krizo .demokracije v Italiji. Tako -demokristjani kot kominformisti sc hoje, da bi prišla tin površje resnično demokratična in socialistična sila, ki bi poni; tla s .sedanjo gnilo demokracijo, in se na eni strani vdinja Vatikanu, na drogi strani pa Moskvi.
De Gas-pcri je postavil vprašanje zaupnice, toda za tem sc v resnici skriva njegov namen, tla uvede v .Ilaliji klerikalno diktaturo s pomočjo Vatikana, da ukine vse demokratične institucije in da onemogoči italijanskemu ljudstvu vsako najmanjšo borbo za svoje socialne pravice.
Končno so v sredo v italijanski ■zbornici izrekli zaupnico predsedniku De Gasperiju in sprejeti vladni predlog o votena reformi kljub ostremu nasprotovanju opozicije. Reforma je bila izglasovana z veliko večino glasov, v glavnem demo-kristjanskih, ker se je okrog 200 poslancev (hominformistov in levih Boci'al.Utov) glasovanja vzdržalo in zapustilo zbornico. Proti so glasova),l samo monarhisli, neofašisti in nekaj -ori a I-demokrat o v, vsega 17 poslancev.
Sprejeli zakon o volilni reformi predvideva, tla strankarske skupine, ki dobijo na volitvah 51 odstotkov glasov, dobijo v parlamentu dve tretjini poslanskih mest. Tako misli De Gasperi. da si učvrsti klerikalno oblast. A itlcli bomo, kaj poreče italijanski narod na prihodnjih parlamentarnih volitvah, ker ' zakon je kakor dvorezen nož in se lahko maščuje prav tistemu, ki ga jc vsilil drugim.
•Sasr.
llBo!>oc.-
,-• h\'J /; -I v
..M*
v.i ■ v
m? mm m P

p Wffj IP
~Y rotiti-*' i 1 ■
< Noben trud se Italijanom ne zdi prevelik, če gre za odvzem zemlje slovenskemu lastniku)
»Smešno navsezadnje — takelc komplikacije za zemljo, ki je /e tako italianissinia!«
Takoj ko je Eiscnhnvvei- prevzel oblast v ZDA. jc kar završalo po raznih prestolnicah v svetu. Vse koketira novemu .predsedniku. Vlade medseboj tekmujejo, katera bn prva poslala v Ameriko svoje delegacije. Za sedaj se ve. ,le to, da bo kmalu odšla v Vviashingtou angleška delegacija. ki jo bo vodil sam zunanji, minister Eden.
Zapadne evropsko sile predvsem zanima, če bo novi predsednik tudi še naprej dajal pomoč, kakor je to drhti Tritnian, ali pa bn to pomoč zmanjšal. Iz. Bonna javljajo, da se v Ameriko spravlja tudi kancler Adcnaucr. ki bi si rad pridobi] ¡naklonjenost novega predsednika v -tevilni.h zadevali, ki danes tarejo Nemčijo. Predvsem jc tu spor z Francijo zaradi Posarja, poleni za-vezniško-nemškl sporazumi, evropska obramba, oziroma ustanovitev nemške armade.
Iz Italije -e ni nobenega glasu, da so že sestavili delegacijo, ki bo odšla v Ameriko, toda prav gotovo .. tem mislijo, saj v Rinru so bili vedno zelo pridni, ko se je šlo beračenje in pri tem iri-.i nikoli pozabili ogovarjati svojih sosedov. Celo .lapoiiei so -zadovoljni z. Eisenhovver-jem, sama boje :«•. tla hudo morali, nekaj prispevati v korejski vojni, kar jim ne diši. Oni bi- -raje Je zaslužili in se postavili gospodarsko na noge, seveda z ameriško pomočjo. Predsednik japonske vlade je ravno te dni -dejal, da se. ho japonska oborožila le v primeru, če bo In odobrila večina japonskega naroda, in .vi.cer z. ljudskim glasovanjem. $ * *
Po vsem svetu je vzbudila veliko presenečenje vest moskovskega ra-
dija, da je bilo devet kremeljskih zdravnikov, mecl katerimi je šest Židov, postavljenih pod obtožbo, da so stregli po življenju kremeljskim mogotcem. Dosedanji njihovi žrtvi naj bi bila dne 11. maja 1945 umrli ganeva! ščerbakov in dne 3i. avgusta 1948' umrli tajnik ruske ko-munistične stranke zdanov. Umorili naj bi ju bili na ta način, da so i ima ugotovili napačne bolezni in predpisali zdravila, ki so zakrivila in pospešila, nujno smrt. Na tak na-iii naj bi bili nameravali umoriti tudi razne druge visoke osebnosti, med kc.'..-rimi naj bi bili slasti visoki ve-n-ski poveljniki.
Druga presenetljiva vest prihaja iz Berlina, kje-r je bil brez "dvoma po navodilih iz Moskva aretiran zunanji minister vzhodnonemške vlado Jurij Dertingar. Skupno, z nJim so bili aretirani tudi mnogi njegovi \odehivci, v kolikor se jim ni posrečilo pobegniti v Zahodno Nemčijo. Kc-r je bil Dertinger ena izmed vodilnih osebnosti krščanske demokratske zveze in ker je bil še pred njim meseca decembra aretiran predsednik liberalno-demo-kratske stranke Kari Hamann, k> je bi! minister za trgovino, pomenijo te aretacije, da se hoče vzhodno-liemška vlada, v kateri ima večino vzhodno-nemška enotna socialistična. stranka, otresti vseh drugih sopotnikov, ki ji očividno niso več potrebni ali pa so ji postali morda celo nadležni. Obetajo se torej zanimivi sodni procesi, ki bodo kljub ra&nirani sovjetski inscenaciji morda vsaj nekoliko .posvetiti v temo za železno zaveso.
3
\a področju ubCfliL-.k<-»a ljud-.-kega odbora Marorigc '0 prebivalci živahni. sodelovali v di:-:ku-iji o •predlogu letošnjega družbenega iplana. S predvidenimi investicijami so se v celoti strinjali, predlagali pa so. da se nekatero vsote nekoliko drugače uporabijo. kakor je navedeno v planu, i dede na to, da so prebivalci svoje predloge natančno utemeljili, se je tudi občinski odbor z. večino njih strinjal, o nekaterih pa -o bo treba ,e podrobneje pogovorit:.
(Me.de v^ote štirih milijonov, ki je predvidena za obnovo vinogradništva in sadjarstva, so nekateri menili, da lii -o vmaojšaia na tri milijone. Ostanek bi razdelili na dva dela polovica bi šla za pomot" pri gradnji silosa, ki ga lvočejo graditi kmetje iz lastnih srodstiev, druga polovica pa bi s«' razdelila kmc t um za pomoč pri gradnji gnojnih jam. Obe zadevi -ta nujni: kaj pomeni silos, so se kmetje lahko prepričali ob lanskoletni S.uši in ob drugih elementarnih n-eznodaji : z. zgraditvijo gnojnih jam pa bo ostalo kmetom važno gnojilo, ki se je doslej uničevalo, hkrati pa si' i.o dvignilo tudi higiensko stanje po vaseh.
(»lede predlaga, da se investira vsota 5 in pol milijonov za gradnjo vodnjakov v Topohrvcu. Ilrvojah in Žrnjo.veu. so nekateri volivci menili, da bi ga bilo treba nekoliko spremeniti. Del ile vsote (I milijon) bi namreč porabili za nekatera druga nujna dela. in sicer za dograditev vodovoda v (ienturju ter vodnjakov v (ileum, Škrljoveu iu Borštu. Drugih t in pol milijone dinarjev pa bi šlo, kakor so predvideli, za graditev vodnjakov v Topolovcu, Žrnjoveu iu 11 rv ojah.
Za e.leklrifikaeiju so predvideli 5 in j i o I milijona dinarjev. Razen navedenih področji, ki so v planu, so prebivale,; predlagali, da so elektri-fieira tudi zaselek Hrpelei.
Razen teh predlogov so na ituio-gih sestankih navedli še vn-lo drugih, ki jih pa -cve<la ne bo mogoče uresničiti. ker so investicije omejene.. Med drugim so v Marezigah predlagali. da b; bilo d oblo napeljali vodovod od Rižane. v Loparju, da bi zgradili cesto med vasjo in v Glo-iu1i. da bi imeli radi prav takšen kulturni dom kot \ Loparju. \ se te predlogo bo seveda treba upoštevali \ tliužboiiem planu za naslednje letu. dobro pa bi bilo, če bi prebivalci tnalu razmislili in nekatera dela samoiniciativno začeli iz. sredstev, ki bi -i. jih sami zbrali.
Nedavnega zasedanja obe. odbora Zveze borcev Marezigo -e je udeležilo 10 ilelegatoi". Mej I drugim so -•klvivili postaviti več spominskih plošč padlim borcem in -o v ta namen že začeli zbirati prostvoljne pri--peike po terenu. Organizacija Zve-borcev bo skrbela, da se ustanove nov.- strelske družine, oziroma da se ile.lo že obstoječih poživi. Na zasedanju so izvolili tudi nov občinski odbor Zveze borcev.
§¥» Anton
Pred dnevi
se se tali člani in
nečlani kmetij-ke zadruge ter obravnavali razne gospodarske zadeve, o katerih bodo oforali na občnem zboru. ki bo v februarju. Med drugim s.o predlagali člane komisije za d e, 11 le.! ni guspotlar-kl načrt. Čeprav budil predlog potrdili šele na občnem zboru, bo komisija takoj začela z ilclum. Njena glavna naloga bo pregledali rentabilnost posameznih kme-
..jskih panog iu napraviti zadevni aospodai&ki načrt za daljšo dobo.
■Na sestanku so predlagali tudi ustanovitev poljedelskega, sadjarskega in živuiorajskega odseka. Razen teh je v načrtu tudi odsek za eksperimentalno kmetijstvo, ki bo delal v .tesni povezavi z. Zavodom za pospeševanje kmetijstva pri Kopru. Naloga tega odseka bo predvsem v proučevanju zemljišč in semen. Poseben odsek za kulturo in p.rosveto pa bo predvsem skrbel za organizacijo sri >.-jxiitlatt-.lv 1! i si rok ovnih predavanj i.n za splošno kMlturooprosvctuo dviganje članov zsid.ruge.
Kmetijska zadruga v Sv. Anionu bo letos po vseh znakih sodeč stopila velik korak naprej v svojem razvoju. Naj omenimo še to, da nameravajo kupiti traktor z dvoma plugoma dn tovorni avlo. S traktorjem bodo uieil drugim zrigolali tudi okrog 130 arov ziiplje za nove vinograde.
Babici
Na zboru volivcev, ki je bil v soboto v naši v a li, jo bilo zelo živahno. Razgovarjal.i smo sc o predlogu družbenega plana za letošnje leto. predvsem pa o postavki, ki zadeva našo šolo.
\ družbenem planu investicij jo predvidena tudi vsota -1 milijone dinarjev za zgraditev prizidka k vaški osnovni šoli. Vaščani se s tem predlogom niso strinjali iz več razlogov. Prav je, tla se o teli vzrokih malo podrobneje pogovorimo.
Osnovna šola v Babičih nikakor no udgovarja svojemu .namenu. Prostori so nizki in v ctii sami učilnici so giiele ocl jutra d« večera 65 otrok, kajti h» tako se lahko vsi zvrstijo v šestih razredih. Razumljivo je, da v takem stanju tudi Iiigiena ne more bili na visoki stopnji. Z zgraditvijo prizidka -e položaj ne hi dosti izboljšal. kajli prostor okrog šolo no
odgovarja za zidavo, hkrati pa jo bolj pametno misliti na novo šolo. kakor krpati nekaj, kar skoraj ni več za uporabo. Zelo dober je zadevni predlog o zgraditvi nižje gimnazije v Babičih, v kateri bi imela Jikrati svoje prostore tudi osnovna šola. Za ita predlog govori predvsem dejstvo, da leže Babici nekako v predi med večjimi naselji Marezigami, Borštom in Pomjanom iu bi imeli otroci iz teh in še nekaterih drugih naselij približno enako daleč do šo-Je. Seveda, to je le predlog, o ka-lereru bo potrebno še podrobneje razpravljati, preden bi ga realizirali v prihodnjem družbenem investicijskem planu.
Sedaj je ostalo odprto vprašanje, kaj bo z onimi štirimi milijoni, ki •so jih določili za prizidek. Del tega denarja bi bilo najbolje uporabiti za remontna dela na šolah v Borštu in Truškah, drugi del pa za izdelavo elaboratov in načutov za novi šoli v Ba-iiičih iu Hrvojah.. Zadnje besede o tem pa še niso izrekli.
Na sestanku so govorili tudi o postavitvi mlina v prostorih poslopja, ki so ga .prvotno namenili za hlev kmetijske zadruge., ^ zvezi s tem bodo precejšnje težave, ker mora vso slvar odobriti poslovna zveza, hkrati pa je tu še vprašanje kredita. Stvar pa je zelo pereča, ker morajo ljudje po več lir čakali v Rižani. preden jim zmeljejo žito in izgubijo mnogo dragocenega časa.
rsr j- ■
Tako živega zanimanja za razpravo o predlogu družbenega plana Šinareani že dolgo niso pokazali. Na seji občinskega ljudskega odbora so do podrobnosti pretresali vso možnosti. ki jih nudijo predvidene postavke in na koncu sklenili, da bodo investicije čim bolj smotrno izrabili za razna -gospodarska in druga področja.
V družbenem planu so prod,videl i za občino Šmarje: .'1 in pol milijona dinarjev za obnovo vinogradov, 150 tisoč din za plemensko živino, dva in pol milijona din za nadaljevanje gradnje ees.le pri Koštaboni. b milijonov (lin za dograditev ceste v Šmarjah. 1 milijone din za obnovo podeželja. 1 milijon din za- gradnjo vodnjakov v Pomjanu in Pučah. t.200.000 din za gradnjo vodnjaka v Pad n i in 3,5-10.000 din za nadaljnjo elektrifikacijo v Pučah iu Padni ter za dobavo Števcev.
Razen tega misli občina zgradili moderno oljarno in mlin na križišču Puoe Košlabona, za kar bodo investirali nad 32 milijonov din. K stroškom za oljarno in mlin jo treba primaknili še nadaljnjih 7 milijonov din, ki pa jih bo dal na razpuJago občinski ljudski odbor iz svojega rednega proračuna. Prvič v zgodovini se je torej zgodilo, da so predvideli . za vsestranski napredek naše občine tako visoko vsoto skupaj .nad II) milijonov dinarjev.
\ di-.kusiji o razdelitvi investicij
V« trgu pred koprskimi vrati je Vsak dan živahna kupčija z drvmi
so odborniki navedli nekaj zelo dobrih predlogov. Med drugim so sklonili predlagali gospodarskemu svetu OI,O. naj sc vsota 6 milijonov din. ki so jo namenili za zgraditev ceste v'Šmarjah, porabi za druge namene. Po njihovem predlogu naj bi del to vsote (1 milijone din) porabili za zgraditev kulturnih dvoran v Krkavčah in v Novi vasi, ostanek (2 milijona din) pa za pomoč pogoreloem v Šmarjah. -Predlog so utemeljili s leni, da je predvidena vsota •! milijone di.il premajhna za obnovo požganih hiš.
Odborniki so utemeljili ludi svoj predlog glede zgraditve kulturnih dvoran v Krkavčah lu v Novi Vasi. 1\ Krkavčah je zelo živahno zanimanje za kulturno prosvetno delovanje, ki pa ne more priti do pravega razmaha, ker se že vsa leta zaman borijo za kultunio-prosvelno dvorano. Če smo dejali, da se ljudje nimajo kje zbirati, je s tem povedano mnogo ali pa tudi vse.
Odborniki sc niso tudi strinjali s predvideno vsoto za dograditev osemletke, v Sv. Petru. V Sv. Petru so prav ¡tako na razpolago šliri učilnice kakor v Šmarjah, hkrati pa so tam dogradili tudi stanovanja za učitelje. Čeprav je jasno, da bo treba v bližnji prihodnosti izpopolniti osemletki v Sv. Petru in v Šmarjah, je za sedaj važneje. tla se predvidena vsota za dograditev osemletke v Sv. Petru uporabi za zgraditev šole v Pomjanu. Sedanje šolsko poslopje v Pomjanu jo namreč bolj podobno seniku kakor šoli. O potrebi zgraditve šolskega poslopja govori tudi številu učencev (30). ki pa se bo z ukinitvijo šole v Manžanu še povečal o.
Odborniki so mnogo diskulirali ¡n natančno utemeljili nujno potrebo zgraditve nove oljarne in mlina v občini. Na področju Šmarij je okrog 30.00 oljčnih nasadov, hkrati pa so .lepi pogoji za nadaljnjo razširitev. Nova oljarna jo že s tega stališča nujno potrebna. So pa še drugi vzroki. S starimi oljarnami, ki imajo zastarele priprave, jo možno dobiti ■od vsakih 100 kg oljk le 12 do H kg olja. z moderno oljarno pa bi so pridobivanje olja povečalo za -I do 5°,o. Odborniki so so približno kalkulacijo ugotovili, da bi na la način letno pridobili okrog 23,000 kg ol ja več. Seveda je treba upoštevati, tla bi so hkrati dvignila tudi kval teta olja. saj so ga v zastarelih oljarnah
o predlogu investicij za vodovod Osp—Tinjan in za novo cesto »Sv. Anton—Kavaliči. Za zgraditev te ceste so predvideli 3 milijone dinarjev investicij. Vezala bo tudi Marezige in Lopar ter bo velikega pomena za izboljšanje prometnih zvez na tem področju. Prebivalci so v dikusiji poudarili, da so jim to cesto obljubljali že pod Avstrijo, Italijani pa so se za lokalne potrebi:- prebivalstva seveda še manj zanimali. želja se jim bo torej izpolnila šele v novi Jugoslaviji. Glede predvidenih investicij za elektrifikacijo zaselkov so prebivalci predlagali, da se vključi v plan tudi partizanska vasica Socerb. Prav tako bodo tudi investicije za obnovo podeželja porabili predvsem za obnovo te vasice.
Diskusija o družbeneme planu v občini Dekani je pokazala, da se prebivalstvo vse bolj zaveda pomena samoupravljanja in da tesno sodeluje pri razvoju našega gospodarstva.
vsako leto mnogo pokvari. K vsemu leni dejstvom pa je treba prišteli tudi veliko izgubo časa, kajti kmetje morajo oljke vozili vcejidcl v oddaljeno oljarne.
Tudi postavitev mlina je nujen problem občine. Produkcija belih žil znaša okrog 53 vagonov, koruze pa okrog 50 vagonov letno. Proizvajalci morajo voziti svoje pridelke v oddaljene mline v Hrvatsko Istro. Zaradi preobremenjenosti mlinov pa morajo tudi lam čakati po 18 ur, s čemer izgubijo mnogo dragocenega časa. Za zotlovoljitev potreb prebivalstva bi zadostoval mlin, ki bi zmlel tO do 50 stolov na dan.
Na sestanku so razpravljali ludi o drugih načrtih in sklenili, da bo Ire-ba v bližnji prihodnosti gledati predvsem na zgraditev sušilnico za sadje ter na poslopje in naprave za žganjo-kuho.
Diskusija o predlogu družbenega plana v okviru občine je naletela na živahen odmev tudi po vseh volilnih enotah lega področja. O predlogu so posebno živahno diskutirali v Patini. Pučah. Koslaboni in še v ne katerih drugih vaseh.
J. D,
Za gradnjo kulturnega doma kažejo vaščani veliko zanimanje. Sedaj je končanih približno 35 odstotkov del. V domu bo lepa dvorana za prireditve, knjižnica in soba za sestanke. Če bodo odobrili del investicij, bo verjetno doni že letos golov, zlasti če bodo vaščani pomagali tudi s prosi o vol j ni m de.loin.
Vse kaže, da se bo prosvetno delo tudi v naši vasi nekoliko rnzživelo. Po reorganizaciji odbora prosvetnega društva je začel prvi delati pevski zbor, v katerem bodo sodelovali razen starih tudi mladi pevci. Z delom bo v kratkem začela tudi dramska skupina.
Lepi sončni dnevi so privabili kmete na polja. Grah so večji del že posejali pa tudi oranje jim gre pridno izpod rok.
Dekani
Po vseh vaseh oiine so bili te dni sestanki, na katerih so diskutirali o predlogu družbenega plana za leto 1953. O predlogu so razpravljali tudi na seji občinskega odbora ob udeležbi zastopnikov Ljudske fronte in drugih množičnih organizacij. čeprav se je prebivalstvo občine v glavnem strinjalo s predvidenimi postavkami, so vendar v posameznih vaseh menili, da je treba vnesti nekatere spremembe lokalnega značaja.
Prebivalci so mnoso diskutirali
HERPELJE - KOZINA
Prejšnjo nedeljo so dijaki nižje gimnazije uprizorili Hibioičcvo igrico v dveh dejanjih »Mezinčck«. Dvorano dijaškega doma so napolnile predvsem matere in otroci ter ljubitelji mladine. Mladi igralci so bili nagrajeni z aplavzom.
Y četrtek je bil v prostorih šolo zbor Fronte. Ob tej priliki je bila tudi manifestacija ob izvolitvi maršala Tita za prvega predsednika Fl.RJ. Člani Fronte so poslali tovarišu Titu pozdravno brzojavko. Sledile so volitve za okrajno in občinsko skupščino OF. V okrajno skupščino je bil izvoljen tov. Finko Dobrda. v občinsko pa 16 članov.
Ž. M.
PODGRAD
V nedeljo, Ifi. t. m, je pri nas go-s.tovala igralna skupina Zveze borcev llorpelje -Kozina in uprizorila spevoigro »Kovačev študent«. Po -igri je nastopil tudi- moški zbor pevskega društva Iierpelje Kozina--Klanec in zapel šest pesmi. Vsi nastopajoči eo bili nagrajeni z velikim tplavzom. Na koncu je bila prosta zabava. Dvorana JLA je res lepa iiv dobro bi bilo, da bi še kdo nastopil v kratkem in tako razživel prosvetno delo v tem,kraju. '¿.M.
DRUGA SEJA OLO SEŽANA
Dne 17. januarja je bila druga seja novoizvoljenega OLO Sežana. Najprej je zasedal vsak zbor zase, nakar so sprejeli sklep, da bodo važnejše točke dnevnega reda — kot predvideva' zakon o ljudskih odborih — reševali na skupni seji obeh zborov.
Na predlog sveta za prosveto in kulturo je OLO sklenil, da najame 10 milijonsko brezobrestno posojilo, ki ga je odobril gospodarski svet LRS, za obnovo šol -v okraju. Poleg odobritve je bil sprejet tudi sklep, da se za predvidene šole, ki se jih namerava obnovili ali' popraviti, napravi potrebne predračune nato pa vsota 10 milijonov porazdeli za šole po posameznih občinah. Predvideno je popravilo šole v Avberju, obnova šole v Vel. Dolu, Brezstovici, štjaku, Vrabčah, Povirju, Senožečah, Brestovict, Go-lacu, Slivju, Tatrah, Pregarju, Podgorju, Rakitovcu, Rižani in še druge.
Pri drugi točki dnevnega reda je OLO sprejel sklep o reorganizaciji okrajnega splošnega trgovskega podjetja »Preskrba« v Sežani. To edino državno trgovsko podjetje v okraju je doseglo monopolistični značaj; saj je poleg vse prehrane in industrijskega blaga imelo pod sabo tudi ves odkup mleka, vina in drugih kmečkih pridelkov. Reorganizacija se je izvršila tako. da trgovsko podjetje »Preskrba« obdrži trgovino s prehrano in industrijskim blagom, medtem ko se trgovina z mlekom in vinom izloči in prenese na okrajno zadružno zvezo, kjer se ustanove samostojni podjetji za odkup vina in odkup mleka. Denarna sredstva, ustvarjena v teh podjetjih bodo šla za dvig pro-
izvodnje v teh panogah. Zadružno podjetje za odkup mleka bo imelo kot svoj glavni objekt novo mlekarno, ki bo letos začela že delno obratovati. Zadružno podjetje za odkup vina pa bo pričelo na Krasu graditi veliko moderno vinsko klet za kraški teran.
Pri tej točki je OLO obravnaval in sprejel sklep o likvidaciji okrajnega elektropodjetja, katefega o-snovna in obratna sredstva pridejo pod upravo za elektrifikacijo podeželja pri OLO,
Sklenjeno je bilo tudi, da se likvidira okrajno kmetijsko pose-sestvo »Rastlinjak«. Osnovna sredstva in zemljišča se bodo dala proti najemnini, v upravljanje kmetijski zadrugi v Sežani, ki bo uredila svojo ekonomijo.
Pridržavnem posestvu v Odolini je bil razrešen dolžnosti direktor-radi poneverb in malomarnosti ob-ja Brezovec Marjan, ker je bil obsojen na tri leta zapora. Za novega direktorja pa je bil imenovan tovariš M ah nič Jožef iz Povirja, preje uslužbenec pri Zadružni zvezi v Sežani.
OLO je na tej seji imenoval svo-te zastopnike v okrajni biro za posredovanje dela. Prav tako je imenoval ti arbitrov za oblastno arbitražo za Boriško.
Ob koncu je bila poslana marša< lu Titu pozdravna vdanostna brzojavka s čestitkami k izvolitvi za prvega predsednika Republike,
Skupna seja obeh zborov je bila nato zaključena. Okrajni zbor je nadaljeval sejo in sprejel odlok o obratovalnem času gospodarskih podjetij, trgovin vseh vrst, gostiln, brivnic itd.
Janko Valcntinčie
5455555B5555555555555555555555555555555555555555555555O55
e-t rt if T(»i *i 13ifiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiii]iiiiiiiiiiiiiii(iiifii]ifirriiiiii]iitiitiiiîtii»tîtîiiEt(fiiiii]iiiiiiiiiittiiiriitiiitirMiitii(iitiiiixci[iMtiij3 ■ tiiiuTTï
Is Ds^dč© âsB is sosednih vosi
V nedeljo je imel novoizvoljeni KLO Divača svojo prvo sejo, na Kateri so predvsem razpravljali o odmeri davkov, ki jih je po daljšem ocenjevanju določila davčna komisija. Sklenili so, da bodo o odmeri davkov razpravljali še enkrat na množičnem sestanku, kjer bo imel vsak prebivalec možnost pritožbe in kjer bodo tudi gledali, da se morebitne krivice popravijo.
Na območju KLO je še vedno o-stalo precej od lanske zime poškodovanih borovcev. Sklenili so, da bo to stvar rešila kmetijska zadruga, ki bo les spravila do železniške postaje, vejevje pa prodala po 100 dm za voz. Tudi za gramoz, ki ga sedaj kopljejo brez odplačila, bo
vodovoda ali bo bolj pamen.o zgraditi skupni vodnjak na vasi. Za ta drugi predlog govori dejstvo, da bo rezervoar izpostavljen raznim o-kvaram zaradi vročine in mraza. S tem seveda ne mislim spodbijati prvega načrta samih vaščanov, menim le, da bo treba vso stvar dobro premisliti, preden se začne z
delom,	A. C.
*
DOL PRI HRASTOVLJAH
\ Dolu se otepamo z revščino. Na-n jive so puste in kamenite, Pridelamo bolj malo žita in nekaj grozdja. Lani jc tudi nas obiskala loča in v zda nad polovico že laku skupili pridelkov.
Pionirji : Dola
treba plačati zadrugi nekaj odškodnine. S tem bo dobila zadruga nekaj rezervnih sredstev, ki jih nujno potrebuje ob raznih priložnostih (n. pr. Novoletna jelka).
Dela. pri zadružnem domu se bližajo koncu, z njimi vred pa je sko-pnel tudi kredit. Vsekakor bo potrebno najti nekje nova sredstva, predvsem za centralno kurjavo. Glede tega se je prvi znašel šei kurilnice v Divači Meguša, ki se je pozanimal za primerno peč, cevi pa bodo nabavili v Puli, od starih ladij. Delovni kolektiv kurilnice bo zadevne naprave namestil s prostovoljnim delom.
s
V Lokvi so sklenili, da bodo nadaljevali s popravilom vaške ceste in napajališča. Ta napajališča so cementirali že Italijani, ki pa se po svoji stari metodi niso pozanimali, da bi bilo delo solidno opravljeno. Napajališče je že po nekaj letih razpadlo in ni več uporabno.
Resen problem je tudi obnovitev Taborja, zgodovinske stavbe iz leta 1476. Starinska stavba še danes kljubuje zobu časa in bi bilo prav škoda, če bi jo pustili razpasti,
* i
Rodičani bodo popravili vaški vodovod. Za nabavo cevi in cementa so jim določili 200.000 din. Da bi bila vsa zadeva čim cenejša, so sklenili, da bodo kopanje jarkov in zasipanje opravili s prostovoljnim delom. Nove cevi bodo nabavili v tovarni cementnih izdelkov v Anhovem, stare še uporabne cevi pa bodo porabili pri kanalizaciji vasi.
Tudi F.ržani so se začeli zanimati za zgraditev vodovoda. Pod Vrem-ščico je rezervoar, ki so ga zgradili italijanski okupatorji in je danes seveda brez hasica, Bržani so ".kle-nili, da bodo od tu napeljali vo:lo v svojo vas. Pri tem vsa stvar ne bo šla tako lahko, ker je razdalja od rezervoarja do vasi približno 2 in pol km in je treba izkopati meter globok jarek. Ker je vasica majhna in šteje le 10 gospodarstev, bi bilo prav, če bi ji priskočile na pomoč sosednje vasi.
Krajevni ljudski orlbor Divača je odobril za ta dela 200.000 din. Potrebno bo razmisliti ali se bo splačalo vložiti ta denar v Zgraditev
KLTEŽEVO—XOVOKRACINA PRI JELŠANAII
Zadnjo nedeljo je aktiv OIS pri-redil lepo uspelo igro »Tri ptičke«. Požrtvovalni igralci so želi navdušeno priznanje, kar naj jim bo v zadoščenje in vzpodbudo za nadaljnje delu!
B.
Zaključek gospodinjskega tečaja v Pivki
\ Pivki so zaključili tromes rčni gospodinjski t tea j, ki ga je organizirala AF2.
Tečajnice so mnogo pridobile v praktičnem gospodinjskem delu 'i* kuhanju, premalo pa je bilo predavanj iz gospodarske in politične stroke. V bodoče se morajo organizatorji in tečajnice zavedati, da je današnji gospodinji in materi potrebno širše obzorje.
Ob zaključku so naše mlade no-spodinjc priredile razstavo in pester program. Tudi na voditelje in učitelje Icc.aja niso pozabile..' Zahvalila so se sindikalnim podružnicam in Kmetijski zadrugi v Pivki, ki jim je finančno pomagala»
Tečajnice so obljubile, da bodo znanje, ki so d pridobile, ponesle svojim tnvarišieam. ki se tečaja niso
kcionaštva
nnirl
.1,1,
1 l.C.
Zadruga v Bukovju precej ob siri a. Svoje delovanje usmerja v glavnem po sedmih gospodarskih podjetjih: trgovine, gostilne, ekonomije. s plemeni in o postajo in Icsno-trgovskega odseka v Bukovju ter mesnice, trgovine in pekarne v Bel-ekem. To so vse poslovalnice, ki bi ob pravilnem gospodarjenju morale biti aktivne, ker imajo vse pogoje rn to. Tomu pa ni tako in takoj bo-tno videli izgubo, pa se bomo po-►ebej pomenili, da tudi ljudem na-točimo čistega vina in ne bo več U-¡banja le.r opravljanja, še več kot jc potrebno.
Celotno poslovanje zadrugr izkazuje precejšen dobiček v zadnjem letu, kljub temu da je imela izgubo s svojo mizarsko delavnico (I30.0H0 din), ki jo jc zalo morala še junija lani likvidirati, ter kljub izgub; v iros-tilmi in trgovini Bukovju. Največji dobiček je imel lesno-lraov in-ski odsek in sicer 315.000 din. dalje pekarna 165.000 din, mesnica 109.000 din, ekonomija 38.00(1 din. trgovina v Belskem 22.000 din. -kupaj precej nad pol milijona.
( oprav jo bil upravni odbor z:i-• druge od'>011 o | ■ r > • t i temu, je. po diktntu v. okraja b- prišel za poslu-
zbori
prosvetnih društev
Občni zbor S K V D »Ivan Turšič-Iztok« na Rakeku
Je
.imel «Ivan katerega a
cdei
Požganih hiš še nismo vseh obnovili, ker nimamo za lo ne denarja ¡11 nc drugih sredstev. Upamo, da bomo kmalu dobili v vas elektriko, da bo vsaj svetilo v dolgih zimskih večerih.
Naši otroci radi obiskujejo šolo, se raje pa med odmori igrajo no-gomet. Težko čakajo, da se bo.vrnila mlada učiteljica Zalka, kaleri je zbolel oče.
Zadovoljni smo. ker imamo nekaj res lepili sončnih dni. Veliko zaklanega dela smo že napravili in bomo še več, če bo lo vreme trajalo »e nekaj časa.
Prezgodfajjcs	tov.
Štok Fraraca iz Povitrjca
Nenadoma je umrl v Povi.rju tovariš Stok Frane, znan po vsej oko-liri kot zaveden delavec, ki se je vse svoje življenje boril za pravico delovnega človeka in za napredek na vasi. V času narodnoosvobodilne borbe je med prvimi v vasi pričel aktivno delati za izgon okupatorja in osvo bodi lev. Z veliko požrtvovalnostjo je skozi vso borbo opravljal težke naloge na terenu. Za njegove zasluge, požrtvovalnost in sposobnost jc bil v času NOB d izvoljen v prvi okrajni in okrožni narodnoosvobodilni odbor na Krasu.
Po osvoboditvi jc prav tako vosl-no opravljal razno funkcije v naših p-V.li-fe.'h organizacijah im ljudski obla.-,ti v vasi Povir. V ¡letu 1918 je bil med inieijatorji gradnje novega zadrižnega doma. Pod 'njegovim vodstvom '¡:i s sodelovanjem vseh va čanov jo bil dograjen v celoti edr:i naj lepših zadružnih domov v okraju 'ki žc dve leti služi svojemu namenil v ponos vsem vaščanom.
Zavratna bolezen mu je prekinila plodno delo. V torek je tovariša fv k Franca spremila na povirško pokopališče velika množica ljudi iix r.-r. okolice. Pogreb je spremljala godba i/. \ rhovelj. razne organizacije iz vasi in občine Sežana pa so položili na grob številne vence. Ob «dpi tem grobu se jc od prezgodaj pifjiiiiiv.ilc.ga tovariša poslovil nje-g o v vaščae lin sodelavec organizacijski sekretar ZKJ Sežana tovariš Mahrič Lado. Ziilujoei J ru ž i ni «niše
J. V.
Preteki« nedeljo Turšič-lztok« ul.čnu zbor. pa se jo udeležila komaj polovi . članstva. To dokazuje, da kulturno prosvetno delo na Rakeku sili. prav jo bil še pred kratkim najboljših v okraju.
Poročila ji a občnem zboni so obravnavala gospodarska vprašanja, dramatsko in kinosckcijo. Največji finančni uspeh so imele kinopred-slave 'erc ; ■ obiskalo čez 23.000 ljudi. Knjižnica je bila v težavah, ker ni imela primernega lokala. Pevskega zbora ni<o mogli obnoviti. Zelo malo so tudi naredili za ideološko iu politično izobrazbo članstva.
Nov i odbor bo imel nalogo, da dvigne delo vS K L D vsaj na prejšnjo stopnjo, sicer Rakek kol sedež občine. ne bo več predstavljal kulturnega središča.
V novi upravni od.lior so izvolili: Žagar Rajka, Vidrili Mirka. JcraJa \'<isto, Grlice Anico in Ileršič Vinka.
J. J.
JELŠANE
KUD »Sloga« je imelo prelekli teden svojo letno skupščino, ki se jo je udeležilo rekordno število članov. Vsekakor jo treba to z vesoljem pozdravili, če naj to tudi ros pomeni prelomnico v dosedanjem »neživlje-njo« društva, katerega delo se je do zdaj omejilo skoraj samo na' letni občni zbor.
Na skupščini so razpravljali, kako naj poživo svoje delo. Veliko razumevanje je pokazala zadruga, ki se je obvezala, da bo zaposlila človeka, ki bo pri društvu lahko opravljal posle pevovodje — obenem pa tudi v sosednji Novokračini. kjcr bodo tudi ustanovili pevsflci zbor. Sklenili so tudi. da bodo zaprosili okrajni sindikalni svet v Postojni, naj jim propusLi radio aparat in knjižnico bivše sindikalno podružnico »Slove-urje_ les«, ki jo bila razformirana >a p j anali in katere člani so tudi činoma člani »Sloge«. Radio je s OSS že odnesel v Postojno, vendar društvo upa, da ga bodo le dobili, ker bi jim vsekakor mnogo pomenil pri n jihivcm vsestranskem k nem dolu. V |,-„ upanju jih mi podpiramo iu jim pri delu splušeii dvig kulturne ravni predela želim,, veliko n neha!
B
ski odbor. Zla,-1 i pa -r je z.a celo ■"'rar zavzela zadruga, ki je društvu lakoj izkazala veliko pomoč. Privolila je namreč, da bo dala na razpolago večji prostor v svoji gostilni. kjer je ž,- nekoč lilla gledališka soba. Sklenili so, da bodo postavili ■ludi oder, kjer jc žc nekoč bil.
Pri d ruši m -o formirali dramski krožek mlajši in starejši. Oba sla se obvezala, da bosta dala \,-ak po dve premieri. Njima, kot tudi sicer celotnem društvu želimo pri delu mnogo uspehov!
— A —
Hrenovice - Hrošče pri Postojni
Naš stari znanec, KUD »Nanos« jc tudi pretekli leden imelo svojo lctiio skupščino. V zadnjem letu so bili tako agiini, njihova letna bilanca • izkazuje tako pozitivne rezultate, da so s svojim delom upravičeno lahko zadovo Ijni.
Na skupščini so sprejeli obširen prograjn za bodočo delo. Če bo tudi res izpolnjen v celoti, bo pomembnost društva v tekočem letu prav gotovo daleč presegla samo krajevni značaj in bo lahko z uspehom zadovoljevalo kulturne potrebe širše okolice.
Da so bo društvo za to v bodoče tudi ros trudilo, nam je porok izvolitev tovariša Turka Edija za novega predsednika in tovariša Žmitka za tajnika društva. Učiteljica Kos Marija, ki ie na skupščino nalašč prišla iz Ljubljane, kjer je na jem režiserskem tečaju, bo še prej skrbela za delo v dramskem o t}'loku clrilštva. Dejarnos,! društva bodo v tem h tu še razširili telilo skušali p-n-^.aviii na noge knjižnico, ki l.i> prav v tem prede lu imela za v.-e prfcbivalslvo pomen. Mnogo u-poha!
vis na-
bo-
zlasti
cl i k
v
vece r
Berite in širite
, SLOVENSKI
JADRAN'
vodjo v trgovino v Bukovju .lui' .: .lože, ki jo. kaj kmalu pokazal .-v- ■ jo »sposobnosti«. Politika »ljubljenčkov« se jc tudi tokrat izkazala za ničevo — od tega je imela skupnost samo škodo, najbolj negativno pa sc je to seveda odrazilo *a samega Jurco, ki bo moral nositi vse poslv-dice. lahkomiselnega ravnanja — v kolikor nc bo preiskava toga še bolj ostro okaraklcrizirala. Žc. 12, sep-lembra lani je zadružna knjigovod-kinja obvestila upravnika Volk.: \ iktorja, da poslovanje trgovine izkazuje občuten manjko. Takoj jo bi! .-k Vran upravni in nadzorni odbor, ki jo o stvari razpravljal. Komi-i i okrajne zadružne zveze jc po n. -lančni preiskavi ugolovila čez, 2n i tisoč din manjka. Kljub lomu. da ■■ upravni odbor hotel Ju roi še pomagali in jc 58.000 din knjižil kot izgubo, je šo vodu,, o-iala čisla izguba ukrog' 170.000 din, z.a katero 1", Jana Jožo moral tudi odgovarjali.
v zadnjem č,:--lužbe. (uprav-mnogo prci'č-moral i mi-; i in nalu ljiid-
\ lina obča i il propadi, zgoraj, člnc Z,,
Vi dovolj, <hi jc bil -n ludi razrešen „jo ni odbor j,- - lom še čakal), s stvarjo opravka javni tožil s ko sodišče.
Izkazala -c jc pr; upravnega odbora in diklirano Bviivanjc« ,. šo nekaj tudi mod komunistov -o jo Jurel uspelo "i:i lil jo bil celo sekretar o-nov . organizaoijr \ Oorenjcin pri Bukovju. Organizacija pa bo zdaj soluvo-vedela, kaj ji jo <|oriti. Komuni-.i no .morejo Irpcli v -\nji sredi ,'•!■■-vi ka. ki sr j<- načrtno' okoriščal i ljudsko imovino, ,|y je lahko aad -volji! -vojo reljr in kaprice. Lc : ■ jo čudno, rla ni že poprej.nihče v -(¡'•1 razsipanja :n luk-uznoga življenja človeka, ki <i samo za svo; ■ plačo 7100 din na mesec leira pr. ■ gotovo ni mogel privoščiti. Seveda , najrajši pijjhajal v Pošlojno. kjč.-je malo poveseljačiI in nalo pre~p,-noč v že.n-ki družbi \ hi.lolu Javo.-nik hotelska knjiga jc pač n -ovrgljiv dokument Pa še obleke ..i' ludi vodnjak doma in druge slvari,-za vse to je bila pač plača pr--majhna in sc je Jurca po.-luži! k -■ ljudskega denarja.
Precej c.incav sp jo izkazal up ra- -ni odbor zadruge tudi v poüleilu' gostilne, das¡ lam -Iv ar ni tako Ip .
da. Revizijska komisija OZKZ je , isti priliki na zahtev,, . upravnik . lov. \ olka Viktorja pregledala tu njeno poslovanje 1er tudi naš« j manjko. ki p y še ni bil tako veli-;. Zalo jo pn-Io.vodja gostilne «au ■ opozorjen. Ta	je z.akle.l. ,. .
ne bo več manjka, če bo sam vod-.' v.-o posle \ gonilni, za kar bi bi. ■ troba odpu-lili tovarišico, ki mu -/Himagala. Temu pa so se spel n • kateri uprli, zlasti šo. ko jo nj>-oče garantiral zanjo. Kljub temu | so je manjko zvišal ob lotili skuj -ščini zadruge na 51.000 din.
Ker .-mo že v Rel.-kem, pa se bsl -finio še na žagi. Tudi od lam je prišel glas. da -o prekršili načela. < kalcrili sloni novo upravljanje na- , podjeli j.
Tovariš Požar \n!,,n je bil do n -davnega lesni manipulant. Za lo i: -lo se je usposobil, ker mu jo zdra.-nlk prepovedal težja dela, zaradi posledic iz NOB. Pred nekaj most--', pa je bil lirez mulivae.ije prestavijo:! k hlodom. Izpraznjeno mesto pa čakalo mb'lrga korenjaka, ki so -komaj vrnil od vojakov . Take stv; ri b.: morali na seji delavskega sv, ::t rešili, da bo š|,i delo nomoleiio p,;-prej.
11 a r-tudi
za tosa
PREM PRI
ILIRSKI R'
STñ?Cí
Preji n i teden jc KUD »Drago,lin Kette« imelo svojo-lclno skupščino. Društvo je bilo pravzaprav bolj lo ali nič znano, ker jc bilo registrirano, delalo jia ni prav Zadnji dve le:i sc je v dejavnost omejila samo .... skupščini. Zato nas lahko prav sedanji občni zbor, ki pomeni vsem videzu pravo -prelomnico življenju društva — pravzaprav govo pravo oživljenje. Za nji bodoče delovanje je pokazal ko razumevacijr t.iili »bčiuski
ma-amo nič. njegova na letni veseli po v
lije-
igo v e veli-lju«l-
Tn't.
ip§ïl »fes •■i v lansl:: zimi

C
5


Ko je leta 1947 hodila po Istri razmejitvena komisija, sem jo »slučajno« dobil nad vasjo Sv, Anton. Tam je mala ravnica, odkjer je lep razgled na velik de! Slovenske Istre :n na Trst. Takrat mi je bilo prav tako težko kot prebivalcem tistega kraja, ki so se zbrali v velikem številu, da vidijo, kam jim bodo tuji ljudje postavili »mejnik«, ki naj bi jih ločil od države, za katero so se borili.
Prve dni januarja sem zaželel ponovno obiskati tisti kraj in vasi, :i so posejane na desni in levi ceste od Kubeda do Sočerge in ostale v Movraški in Hrastoveljski dolini. Na klancu nad vasjo sem sre-:-al kmeta, ki je s parom volov šel po seno. Prav na tistem mestu, kjer . e pred šestimi leti komisija merila 3 nekakimi aparati je danes ce-
sta zaprta z rampo. Iz čuvajnice je pogeldal zaščitnik in zahteval o-sebno izkaznico.
Gledal je kmet, gledala sta vola, gledal sem že jaz:
Kaj le ima ta kraj, da se moraš izkazati, kaj si, prej kot lahko stopiš na drugo stran? Zaščitnik je o-pazil, da vprašujoče gledamo in nas hitro spustil na drugo stran. Tam smo srečali drugega voznika, ki je prijazno pozdravil:
»Dober dan, ste tudi vi namenjeni po seno:t?
Vsi naenkrat smo občutili isto: Tu ni treba takih umetnih »mej.« Kar so napravili takrat je bila u-iv.c-tna tvorba, ki se je že ognojila in se polagoma zdravi. Ostaja pa ."<■• vedno odprto vprašanje Trsta. C as in razvoj bosta tudi v tem spregovorila zadnjo besedo ,..
Veliki načrti občine Gračišče
Lep je pogled na Kubed nad Ri-r a no. V narodnoosvobodilni borbi ;e bila ta vas zelo prizadeta. Se niso obnovljene vse požgane hiše. Jo pa že na zunaj viden nov obraz •ras:. Na ovinku ceste je kmečka
delovna zadruga zgradila veliko por siopje. To bo valjčni mlin, ki bo prebivalcem 29 vasi in zaselkov občine Gračišče prinesel veliko olajšanje in koristi. Poleg elektrike bo ta mlin najvažnejša gospodarska
T)
HiliM
^WPjRPB
Mb .-mmm^S
zatem tai®4
i
.O ';	-,* ■ "-,«> <s. y rt. ^,-. r

Slikovita vas Kubed v Slovenski Istri
Kubejski:
Slovenska Istra
Slovenska Istra; od movraških Dvorov grem ob Sočergi v Kubed, do Rižar.č, z očmi objamem Svet'Anton, Dekane in vzpnem se gor do črnikalskih bo rov.
Nad Gabrovico, Uspom iz Tinjana zrem mimo Kcpra. Sma.rij, do Rokave pogledam v Korte. Krkavče, Planjave, v M are žige in Truške pa s Pomjana.
Ljudje so tu, ki dolga so stoletja za kruh in za besede se borili, jireganjani, prezirani trpini.
Jim tujec trnja trosil je, ne cvetja: kot skale trdni niso se vklonili, veliki v njih samotni bolečini.
F. JAKO MIN:
ifiafa 7d^a
Je kot mati bila, ki jo v celico grada . so vrgli, da v želji tam (•ni trpi venomer: da na grudi prižela bi sina in hčer, ki jima vsa razdala bi se rada.
In bila je kot deklica mlada sladkobe nasilnežem vir, ki jo golo so vrgli v večer in pustili, da v žalosti svoji propada-
Kot hodijo kmptje po vrsti tolažit sosedo, ki ji mož leži v priluijali k njenemu bregu so tri/dni na večnem tem begii in tihi valovi ponoči, tako šepetali: ne joči. ne joči.
krsti,
pridobitev za vse prebivalce občine, Sedaj so prisiljeni voziti v majhne mline ob Rižani in celo na Križišče Koper—Trst—Rižana. Če le ne bo kakih zastojev pri dobavi potrebnih strojev, bo mlin začel obratovati že po letošnji mlačvi.
V	Kubedu so zgradili več novih hiš in moderen hlev za potrebe kmečke delovne zadruge. Po reorganizaciji ima KDZ bolj slabe izglede. Večina članov se je izrazila za izstop. Nekateri navajajo vzroke, da je premalo delovne sile. Začeli so bili kar dobro in so tudi uspehi bih vidni. Mogoče ne bi bilo zgrešeno, če bi dobro premislili in se dogovorili za zdravo nadaljevanje v tej ali oni obliki. Nov velik vinograd, ki so ga napravili s skupnim delom bo že v nekaj letih začel dajati sadove, hlev .in mlin pa sta prav tako dva živa vira dohodkov.
V	občini Gračišče se 90 li) prebivalcev bavi z obdelovanjem zemlje. Predel okoli Trseka je vinogradniški, medtem ko so Sočerga Lukini, Gračišče, Kubed, Movraž in še nekaj zaselkov poljedelsko-živi-norejski. Od 2400 prebivalcev, ki jih ima občina, jih nad 90 odstotkov ne pridela dovolj za skromno preživljanje.
To je največje vprašanje, ki ga skuša občinski odbor rešiti. Naravno, da tega ne bo mogel napraviti v enem letu, so pa za to dani odgovarjajoči pogoji.
Od Kubeda do Gračišča je nad kilometer dolga ravnina. Z izboljšanjem obdelovanja in pravilnim gnojenjem bi se pridelki povečali. Od Gračišča do Sočerge pa se razteza nad tri kilometre dolga ravan, ki'trpi zaradi zastajanja vode. Domačini jo imenujejo »Ponikve,« Zastajajoča voda zmanjšuje pridelke za več kot 30 odstotkov. V načrtu je reguliranje te površine z napravo odtočnih jarkov do naravnih požiralnikov. Računajo, da bi to delo dokončali v treh letih. S tem bo dobilo delo in zaslužek večje število domačinov.
V	vinogradniškem kraju Truške, Zabavlje, Bučarji, Jurasi in Trsek
$ je. polno zemljišča, ki bi odgovar-
' jalo za napravo novih vinogradov. če se bodo lastniki tistih zemljišč odločili, bodo v teh krajih pridobili okoli 20 hektarjev novih vinogradov. To naj bi vsi sprejeli za svoje in pozdravili kot gospodarsko koristno zamisel. Tisti, ki trenutno ne bi razumeli gospodarske koristi, naj vzamejo v roko svinčnik in zračunajo, koliko pri-deLka bi še v nekaj letih dal tak vinograd.
vas Maršiči. Ltpornali teren je t-i.ni delo naraslih hudournikov živo prikazuje primer potoka pri vasi Tuljaki. Pred 20. leti je bila struga tega potoka teko ozka, da jo je človek lahko preskočil, danes je več metrov široka. Glavni hudournik Bracan ogroža ob nalivih celo nalivi postopno uničevali, če se ne in se kruši poleti in pozimi. Prebivalci tega kraja pozdravljajo za-
četek teh del, ker jim zagotavljajo delo in zaslužek doma.
Mladi nočejo več obdelovati zemlje — Zakaj?! Obe dolini, Kubejska in Gračiška, ali »Ponikve« kot zadnjo imenujejo domačini, imata dobro zemljo, kjer posebno dobro uspevata krompir in xoruza, manj pšenica, ki jo rana vzame rja. Tovariš Tuljak je o tej zemlji dejal:
»Sladka (rodovitna) je. če bi človek sam uravnaval vreme in imel v eni roki sonce v drugi pa dež, bi dala vsega dovolj.«
Konec prihodnjič
OBISK
la oblast. V takem primeru je občinska nprsva določila ¡nekaj občinskih mož ter skupaj z okrajnim Ha-itcpni&om cino-stavno posekala trte in jiii odstranila- Zaostalost je trdoživa, toda oblast se posledic takih posegov ni ustrašila in je šla preko posameznikov. Prednosti, ki jih imajo kmetje dancis so zelo otipljive: Vsak vinograd lahko obdelujemo s i stroj i -ali z vpre-žno živi-
(Iz obiska vinogradniške razstave v Freiburgu, Nemčija)
r
• ^
'i
■¡SPI
H ^ '' »11111
Kaf^Hra.-^'"J irifVI' ' - ■	.......-■ ■ . ----- . .	......
Zaustavljal ni obrambni zidovi v strugi hudournika Pironji pri
Sočergi
Ob ipe.li uri zjutraj smo z avtobusom krenili iz Chreuznacha, (malo
mesto, kjer dela znana tovarna vinogradniških in kletarskih Eitrojev Zeiss), proti -Severu. Ob deseti uri smo dospeli v vas Langenloncheim Nache ter tu poiskali najprej zadružno klet, ki služi obnovljenemu kamtpleksu vinogradov v .tamkajšnji bližini. Našli snu klet, dobili vodiča. moža tridesetih let, brez roke in nege, verjetno je vojni . invalid, in se z avtobusom odpeljali na zadružno posestvo, oddaljeno dobre četr.t ure hoda. Zapeljemo se z autobusom sredi vinogradov, izstopimo, med iem ko avtobus krene naprej, da nas ipočaka za odhod po ogledu posestva,
Krog in 'k rog nas " ogromni kompleksi vinogradov, lepe enakomerne ¡-asii, polni grozdja. Lega je valovita in vinogradi se vlečejo iz hriba ha hrib birez -večjih padcev in stranmi 1 kot naši Cezarji in Pobegi. Pasli smo oči po prijetni cikoliči, medtem je vodič za'eel razlagati zgodovino zadružnega.posestva in odgovarja"..! na naša vprašaija.
Posestvo obnovljenih' vinogradov meri cca 2000 hektarjev.. Obnova se je izvršila v letih 1938-39 po najnovejših izkušnjah in predpisih vinogradniških institutov- Na vsem
Ivan Ren ko-

Nekega dne je Vojko prišel v taborišče ves nasmejan. Bil je na sestanku z aktivisti, s katerimi smo se sestajali večkrat tudi podnevi na določenih mestih, Ker se je Vojko vrnil izredno dobre volje, smo takoj zaslutili, da ima nekaj za bregom; ko pa je mimogrede naročil dežurnemu, naj. po večerji skliče zbor, smo bili v to prepričani.
Tako nam je dežurni po prečita-nem dnevnem povelju za naslednji dan, sporočil naj se ne razide-mo, ampak naj se vsi zberemo o-koli ognja. Ko smo zasedli vsak svoj prostor se je oglasil Vojko:
»Danes sem zvedel od tovarišev s terena, da ima črnovrški appun-
prišli v trg, ki je bil delno že ograjen z bodečo žico. Bili so med njimi razen Primožu; ki je. bil doma iz Veharšč, tudi nekateri drugi, ki so poznali trg; tako jim ni bilo težko priti do hleva, šlo je vse lepo in po sreči. Zaradi policijske ure ni nihče upal na cesto, niti italijanske patrulje, in ponoči smo bili povsod neomejeni gospodarji. Tudi v trgu -so bile ulice prazne. Le okrog vojašnice je bil običajen živžav; patrulje so se prepričale, če ni kdo od stražarjev »zmanjkal«.
Fantje su udrli vrata m tedaj je nastopil Primož. Počesal je pujsa po hrbtu in mu vrgel koruze. Postala sta prijatelja in ko ga je.
Važno gospodarsko delo je začetek regulacije pritokov hudournika Bracan. Za zečetek teh del je vlada LRS že lani odobrila lepo vsoto 1,500.000 din. To pa ni zadnji znesek, ker nameravajo nadaljevati z regulacijskimi deli tudi v tem in v prihodnjih letih.
že pod Italijo so bila tu izvršena večja pogozdovalna dela in delna regulacija hudournika Bracan. Zaščitni zidovi v strugi hudournika in nekaterih pritokov pa so bili tako površno zgrajeni, da jih je razrušil že prvi večji naliv. Podjetje, ki je takrat prevzelo dela, pač ni gledalo na trdnost in trajnost, temveč na denar. Vsa takrat izvršena dela je pregledal inženir-strokov-njak in ugotovil, da bo treba napraviti razen nekaj izjem vse na novo.
Z regulacijskimi deli so že začeli. že nad tri mesece gradi kame-nite zaščitne jezove 35 delavcev domačinov v strugi pritoka Pironji pri Sočergi. Pokazala se je potreba regulirali najprej struge 11 pritokov glavnega ' idournika. šele ko bodo ta dela končana, bo prišel na vrsto glavni hudournik Bracan.
Tovariš inženir, ki vodi dela, je mnenja, da je pri nekaterih odgovornih vse premalo razumevanja za tovrstna izboljševalna dela. Tu gre za ohranitev večjih površin mladih borovih gozdov, ki bi jih hi pravočasno nosktbelo za obrambo.
Kako hitro napreduje uničevalno
sTwi^ Um'

lato lepega prašička, ki ga redi z namenom, da bi se za božič mastil s svojimi prijatelji. Res, da nam glede hrane ne gre trda, menim pa, da bi vsem skupaj teknila sveža pečenka. Appuntato naj si zredi drugega pujsa, sedaj mu bo šlo hitreje od rok, ko so je temu privadil, tega pa mi...
»vzamemo za svojega!« se je vmešal Primož. »Tako je! Jaz grem brezpogojno zraven in lahko me izženete iz čete, če ne privlečem šče-tinarja živega iz črnega vrha naravnost v taborišče.«
»Drži, Primož! Ti imaš na skrbi živalico, ostalo pa bo naša stvar. Kdo gre še zraven? Pet — šest- nas bo dovolj.«
Bilo je kakor navadno, da ni hotel nihče ostati doma; zaradi tega je 'Vojko odbral pet tovarišev in z njimi preštudiral, kako naj bi »akcij o« izvedli.
Naslednjega večera je skupina krenila na pot. Tovariši so srečno
moleč mu koruzni storž pred rilec, povabil za seboj, se ta ni prav nič upiral, šel je za njim skozi trg, da ni pri tem dal od sebe niti glasil. )>Kakor da je držal z nami!« je pozneje pripovedoval Primož.
Kmalu so vsi skupaj srečno prišli iz trga. presekali travnik in se znašli v gozdu na varnem. Pujsu se je tedaj menda pričelo tožiti po toplem hlevu in se je začel nekaj puntati. Bilo pa je prepozno. Sedaj se je pač lahko drl kolikor je hotel. Nekdo od skupine je z bajonetom napravil puntanju konec hi tovariši so se kmalu potem veseli vrnili v taborišče, obloženi z dragocenim plenom.
O tej »akciji« se je takoj razve-delo, ne samo v trgu, ampak po vsej okolici. Appuntato je bil besen, verjetno ne toliko zaradi izgube — pujsa bi nam bil najbrže prostovoljno odstopil, če bi vedel, kako bo vse skupaj izpadlo — ko-
likor zaradi svojega ugleda. Toda namesto, da bi se vdal v usouo in gledal, da se stvar čimprej pozabi, je »iskal krivca«. Ukazal je - kara-binjerjem izvršiti hišne preiskave po vsem področju, do kjer je segala njegova oblast. Našli seveda niso ničesar. Nato je appuntato obtožil italijanske vojake, češ da so mu oni to zadevo priredili. Bilo ga je' pač sram priznati, da partizani hodijo takole svobodno naokrog; zato je poskusil, da komurkoli drugemu naprti ta »zločin«. In, kakor vidimo, bil je pripravljen žrtvovati celo čast hrabre italijanske vojske v ta namen.
Mi pa nismo želeli, da se omadežuje svetlo ime italijanskega vojaka na tak način. Zato nismo mogli sprejeti appuntatove žrtve. Na Sil-vestrovo je naša patrulja odnesla v črni vrh novoletno jelko in jo postavila pred vrata prav tistega hleva, kjer je stanoval appuntatov pujs. Jelka je bila^lepo okrašena s ščetinami, rilcem, repom in park-lji. Na vrhu pa je bilo — namesto zvezde repatice — lično pisemce, ki ga je napisal Vojko. Vsebine se popolnoma točno ne morem več spomniti; z njim se je Vojko v imenu partizanske vojske, appun-tatu zahvalil za priboljšek k praznikom in se priporočil, da nam sa prihodnje leto — v kolikor medtem ne bo Italije vzel vrag — spet pripravi podobno veselo presenečenje.
To je bil najhujši udarec. Italijani namreč jelke niso . opazili in stala je nedotaknjena do jutra. Ko so ljudje pričeli hoditi k maši, so jo seveda opazili in radovednost jih je prignala bliže. Ker je bilo pisemce odprto, ga je pač vsakdo lahko prebral. In bralo ga je precej ljudi.
Ko so karabinerji opazili, cla nekaj ni v redu, je bilo že prepozno. Zgodba o appuntatovem pujsu je znova, oživela in se bliskovito razširila. Ne vem koliko je v tem resnice, govorilo pa se je, da se je appuntato nekje potožil, da bi laže prenesel zlom imperija, kakor pa tako «sramoto.
Mi pa, ko smo hodili na obisk po vaseh in hišali, še dolgo.nismo imeli miru. Ob takih prilikah smo pripovedovali ljudem o naši borbi in imeli »politične ure«, .toda predno smo prešli »na stvar« smo bili neredko naprošeni:
»Tovariši, tisto nam povejte, kako je bilo z čmovršlcim appunta-}om i n .njegevini. pujsom.«-
komplaksu prevladujeta dve vrsta trt: renski rizling in rizvanec. Drugih sort itrt na vsem ogromnem kc|mpleksu .Skoraj ni- Razdalj-a med vrstami in .trtami je 1,40 in 1,20 m-Taka razdalja omogoča obdelavo s stroji ali z vprežno živino. Na vprašanje, kakšni so lastninski odne-si, kakšen je sistem obdelave, ¡predelave, natm je vodič povedal_tole:
»Na tem kompleksu - je nad 200 ' lastnikov, ki .vsak zase obdeluje zemljo. Poprej -je na tem prostoru obstojalo 1000 in več parcel in se-daiuji lastniki .so imeli tu in tam raztresene parcele zornlje, poti aii . biio, vinogradi so lltežčsli ikriaemt kražem brez visoke možnosti obdelave s stroji itd. Takega stanja ni bilo tmogoče prenašati še ns.prej, Elasl.i ko .smo zaradi napadov trtne uši morali obnoviti svoje vinograde z amerifcamsko podlago. To ni diktiral le interes posameznih kmrlov, ampak tudi skupnosti. Zato je tudi državna, Econkr&tno občanska oblast, posegla vmes z določenimi predpisi, ki se jih moramo- držati vsi vinogradniki. Tako n- pr. smo sa lasitniki tega kompleksa zbrali pred več kot, det-setimi ¡¡¡eti, da se dogovorimo o obnovi tega kompleksa, 80% lastnikov je glasovalo a, 20% (proti. Zma-galai je večina in manjšina se tje marala .pokoriti- Tako se je rodila naša vinogradniška zadimga. Občinska innrava ije, na osnov.-i našega skleda o obnovi, poslala na lice mesta strokovnjake, ki so trasirali cetsto po posestvu. Stroške za icesto in za analizo zemlje je nosila ohčina, to je .bilo tudi e-dina pomoč oblasti obnovi našega posestva. Vse ostalo, oranje, nabava sadik (coploonlk), gnojilo itd., smo sami .prispevali. Toda največja pomoč in prednost je v izboru, v sč-leikrjiji trtne?a materiala, ki se pri nas vrši že 30 let z odličnim rezultatom- (O tem bomo pisali prihodnjič).
Ko je ekipa .strokovnjakov (zeril-tjcmereev, peda logov itd ) premerila in analizirala vsako pancelo, je to zabeležila v posebno knjigo za vsakega lastnika posebej, zato da smo vedeli koliko in kakšno zemljo je vsak ¡lastnik imel in dal v skupni sklad. Nato smo začeli ri.golati in izravnavati .teren rte glede na to, kdo je bil lastnik ite ali one parcele. Po samem sistemu o vrsti trt ni odločal posameznik, pač pa smo se morali ravnsii po .predpisih, ki obstojajo in ki predpisujejo za določena ozemlja določene so-rtie tri. Tako, kot sem žc rekel, n.a vsem tem obnovljenem kompleksu imamo v glavnem samo dve sorti, Ko je bil kompleks preoran, smo vinograde razdelili na osnovi prejšnjih površin posameznim lastnikom Tako je vsak dobil kos zemlje, ne glede na to, ali je bil prej lastnik istega kosa ali ne- Danes so mejniki postavljeni posredi med dvema vrstama trt in na vsroii kompleksu sploh ne erpazite razlike do kje je ta, do kje oni lastnik. Za cesto je vsak odstopil 10% zemlje, če je pa kdo dobil boljšo zemljo, drugi pa slabšo, so pri odmeri in postavljanju novih .mejnikov to upoštevali tako, da je boljše zemlje dobil manj, slabše pa ¡nekoliko več-«
Vprašali smo, kako je s škropi j e-
niki itcga kompleksa so včlarjer.i v vinogradniški zadrugi, in ima svojo zadružno klet. Kasneje si betno ogledali tudi to. član zadruge mora obvezno oddati pridelek v zadružno telet,-¡sicer ne more hiti član zadruge- Seveda imamo na tem kompleksu trudi 'take, ki ¡niso člani zadruge, kajti nikogar- ne silimo. Prednosti članstva pa so take, da se le redko kdo protiv.i vstopu v zadrugo. Zadnuga potem grozdje stehta, zabeleži vsakemu lastniku
..r I......I
no gradom ■ in ne moti obdelave. Kav je najvažnejše, je donos. V predelih, kjer obstojajo še stari razdrobljeni, na stari način obdelovani vinogradi, jc hektarski donos renskega rizlinga ali podobnih boljših sort od 15 do 20 hektolitrov na hektar- Na tem kompleksu je povpreč-,ili donos na leto 80 do 150 hI na hektar, posamezni deli pa pridelajo d ud i več.«
Našemu vodiču smo lahko verjeli, kajti vemo, da kvalitetna vina na Štajerskem ne donašajo v povprečju
^MflH.....I
4 mM I ■ *
Iit '
......> ■ -
Kako obdelujejo trle v Zapadni Nemčiji, berete v članku: kako jih pa pri nas? Se vedno po starem, kakor vidite nu sliki
njem.
škropijo -s stroji, ali vsak
zase,
■»Posamezni lastnik ne dela brozge v.a škropljenje, ampak naprave za izdelavo brozge ima občina- in kasneje bomo šli na iVice mesta, da si ogledate -to napravo- To napravi občinska uprava takrat, ko antipero-nesporna stužfca ugotovi, da je treba, škropiti, Tedaj gre vsak kmet iu ksupi potrebno količino te škropilne brozge. Brozga je na razpolago toliko dni, kot določi antipero-nesporna služba in ugotovi, da je škropljenje nujno, če hočemo pridelek očuvati pred napadom pero-nospore. Ko poteče rok, brozge ni več na razpolago. Kdor ni upošteval nasvetov antiperonosporne službe, ni škropil in posledice nosi sam.«
»Na vaše prejšnje vprašanje, kako je s .pridelkom, nisem cds-ovoril.
Stvar jc naslednja: posamezni k-st-svoje, grozdje predela, vstekleniči in (proda za irsčun'pasamssnika. Vino -so nad 80% prodaja v steklenicah in le -manjši, del v sodih. Pri prodaji vina ni važna gradacija,-kajti nihče vas ne bo vprašal koliko a\kohola ima 'to ali ono vino. Važna je le. g a o.d koder jc vino, to je kraj. aroma, okus, žlahtn-sst vina. Zato se .pri nas vedi boj za kvaliteto, za žlahtnest vina.«
Po vinogradih .je neobičajno živo, itu in tam gledamo, kako s konji i-n voli okop: vaj o gtcssmezne c'e!e vinogradov. V gp.-avnttn je pav-s~d .brez pCevela in našo radovednost potolaži prijazni vodi}, ki nam pojasni: »Vidite, danes 31. avgust a i ■ zadnji dan obdelave. O-rl L septembra najprej n; more nihče več v vinograd brc; posebnega dovoljenja občine, ki izd? j a itsika dovo-.-.'¡•:aja izjemoma za obisk v vinogradu v torek ali ..petek vsakega t dna--Druge -dr.evs je obrsk iprcp -vedan in posestvo je zastraženo po ."••i:črnskih s.traiarjih. To ije zavedi •e.ja. do n-1 bi -bilo nepotrebnih pri-• -šb n evcciitielnih manjkih- Pripomniti mo.-e.m še to, ¿a zrc-e na tem posestvu vrtV.ižu;e občina, ki ima v "ta namen traktor z dvoma prikolicama in proravlja t:r vzdržuje tudi ceste .na te,m obnovljenem puseslvu-«
Vprašamo, kakšno pamr-o vam ',s dala država nli objina .pri otoi? v-ijr.nju teh kompleksov? aRa: m /strerikov za »tira sira rje c:r: e, ki .';'>. je deloma krila občina, n'rm.'> dobili nobene peiprrr. I-iairtkl "i podpor» ipa je it.acli v tam, ''la .iel ct rev "kov 7.:i nabavo kil' nov ( ■ t.1 sr.dik) nos! drjrr.-a. Vse c:t;-,lj j: sati dela eadraifmikov.«
Ali so .kmetje dam-s zad"rvol;:ii z obnovljenimi vinogradi ia kakine nepsaredne koristi imajo? ->:.P-r(po'.-r.oma razu.m'j;vo /je, da so fcmftje tia.ne.3 z obnovljenimi vinc.rrdi za-dovoljcl- Rc3 je. di je bilo treba pred obr.o-vo tudi malo ¡prilimiti nu s-cr.'r/o gSeidanj?. kr-.t-ti kot vsrt*, za-.:'sta!ost je isovraCiniea nrrrredka in vtf-ika -ovira'¡za razvoj. N: '.to se ustavili pred tr-magravestjo. Z,"i"'.i!-1 i so se primeri, da .posamezen kpiet ni- hot'c2 odstrani t i -ttrt kot je aii.edi-
več od 15 do 20 hI na ha. Tukaj v Istri, kjer imamo kvalitetne sorte, je donos nekoliko večji, toda daleč cd om!enjenih donosov kompleksa, o katerem govorimo.
Irtpralevali smo še to in ono, o načinu griajenja, škropljenja, o se-kkciji itd. O tem temo govorili prihodnjič- Nato smo ,se z avtobusom cdipeiJja-li po cesti sredi vino-gradov proti -občinski napravi za izdelavo ikropilnle .brozge in nato v zadružni) klet, kjer smo si ogledali postrojenj-a- Priznati moramo, da tu nisimo odkrili kaj posebno novega, kajti tudi doma imamo dobre in moderne klati. Po ogledu so nam zadružniki postregli s svojimi kvalitetnimi vini. Zahvalili smo se in o!,potovali iz avtobusom na ogled novih naprav in novih posestev-Jiiiij BpUram
| A. PD Č5HOV ;r~-7:'CiluSU
¡1 PO^
OBLEKA V ŠTIRIH IN POL MINUTAH. Iznajditeljiea obleke brez šivanja, G-corge.ttc Ren.al, je pred nc-davniin -pokazala snoj najnovejši model za zimske dni. Na tej obleki ni niti enega šiva, vse je le delo njenih čarobnih škarij, ki spremili jajn blago v čudovito obleko. C as izdelave je: štiri in pol minute.
OPERACIJA Z UMETNIM SRCEM	|
V veliki bolnici v Delroitii. USA. so	a
izvedli težko operaci j n srca s pomoč-	|
jo iiriprave. ki jo imenujejo »uriiel-	g
no srce«. Za časa npcraeije jc nam-	=
reč »umetno srce« celih 50 minut na-	g
domcstovalo pravo. Tako se jc res-	g
nično srce 10-lel.noga pae.irata oči-	g
sililo od krvi, ki ni več po njem eir-	g
kulirala, in zdravniki so lahko izvr-	g
šili komplicirano operacijo.	g
xxx	=
Ž1VALI-AKR0DATI. V london-	|
F.kcin varieteju »Thcatre Roval« na-	=
¡.lopata skupaj papiga ¡d.orchcii« in	g
golob «Heinz«. Papiga poganja jie-	g
drla majhnega, posebno za to izde-	g'
Tcnega kolesa, na trapezu', ki je obe-	g
še.u spodaj na kolesu, drži ravnoves-	g
je .golob. ;KoIo gre. po napeti žici.	g
Druga zaniinivo-tt je gosak, ki ima	g
na irojali kolesa in >ijile5e<j,	s

»Po mojem bi bilo bolje, da gremo, kajti, poglejte s gospodje, vetrovno postaja in na dež se pripravlja.« | Skozi orumenelo listje starih brez je zavel veter in g z drevesa se je ulila ploha debelih kapelj. Nekomu is g naše družbe je na glinastih tleh spodrsnilo in padel bi, g če se ne bi ujel za velik, siv križ.
»Uradnik devetega razreda in nosilec odlikovanja
|	Jegor Grjanorukov«, je prečital. »Poznal sem tega go-
g	spoda. Rad je imel svojo ženo, dobil je odlikovanje Sta-
|	r.islava, bral ni nikoli nič.,. želodec mu je deloval v
g	nt-du. življenje, da si boljšega misliti ne moreš. In na-
|	vsezadnje mu je vrat stisnil slučaj... Padel, je kot žrtev
|	svojega strastnega nagnjenja do opazovanja. Ko je ne-
!	koč prisluškoval pri ključavnici, je dobil na glavo tako
g	neroden udarec, da mu je pretreslo možgane (kakor
b	vidite je imel možgane). In umrl je...
|	Poglej no, pod tem znamenjem. pa leži človek, ki je
|	že od zibelke mrzil pesmi in epigrame. Zdaj pa ima,
g	kakor nalašč, nagrobnik popisan s stihi.,.«
g	Približal se nam je človek v ponošenem plašču in
g	z obritim, modrikastordečim obrazom. Pod pazduho je
g	stiskal pollitrsko steklenico, iz žepa pa mu je molela na-
g	četa salama.
g	»Kje je tukaj grob igralca Muškina?« nas je vpra-
g	šal zamolklo.
Peljali smo ga proti grobu. Igralec Muškin je umrl g pred dvema letoma. | »Ste uradnik?« smo ga vprašali.
»Ne, igralec... Toda dandanes je težko ločiti igral-| ca od uradnika. Prav ste povedali... To je karakteri-g stično in za gospodo uradnike prav nič laskavo.« g Muškinov grob smo s težavo našli. Gomila je bila že g zravnana, porasla in jc izgubila obliko groba. Majhen, g cenen križ, cd mraza pordeli mak, vse je bilo stareevsko g jierazpoloženo in bolehno.
g »... pozabljenemu prijatelju Muškinu«, smo prebrali li na križu. Čas in dež sta izbrisala besedico »ne« in ta-g ko popravila človekovo laž.
g »Igralci in novinarji so za spomenik zbrali denar in g ga... ga zapili, da, bratje, zapili...« je vzdihnil igraleG g in sc s kolenom dotaknil mokre zemlje, i »Toda kako, zapili?«
= »Popolnoma preprosto, zapili. Zbrali so denar in ga 1 uapili. Ne govorim tega zato, ker jih obsojam, ne, am-1 pak kar tako... Na zdravje, angeli! Vam zdravje, nje-g mu pa večen spomin,«
»Pijanost kvari zdravje, večen spomin je pa, na ža-g iost, bog nam pomagaj, je že tako, večni spomin je g mnogim iraza in deveta briga!«
»Tako je, prav imate! Poglejte, Muškin je bil pri-g ljubljen in slaven. Deset vencev je imel na pogrebu, | zdaj pa so ga že vsi pozabili. Tisti, ki so ga ljubili, so | ga pozabili, spominja sc ga le tisti, komur je naredU | kaj hudega. Na primer jaz se ga. bom spominjal vse 1 večne čase, kajti razen zla nisem videl na njem ničesar g drugega.«
| »Kaj vam je pa storil tako hudega?« | »Veliko hudega,« je vzdihnil igralec in na obraz m ti 1 je legla senca zagrenjenosti. »Hudoben je bil, bog mi cd-| pusti, razbojnik je bil. Ker sem ga gledal in poslušal» | sem šel za igralca. S svojo umetnostjo me je potegnil iz | rodne hiše, me naredil lakomnega po umetniški slavi, mi | veliko obljubljal, dal pa solze in žalost... Grenka uso-1 da igralca! Izgubil sem mladost, trezen razum in božjo 1 podobo. Vedno brez »ficka« v žepu, v pošvedranih čev-I Ijih in razcapanih hlačah, obraz je, kot bi ga obžrli psi, 1 V glavi imam polno svobodomiselnih idej. Vzel mi je | vero, oropal me je vsega. Ko bi imel vsaj talent,- toda I nič. Hladno je, dragi gospodje, bi se vam prilegel poži-| rek? Za vse ga bo... Bit... Pijmo ga za pokoj duše? 1 čeprav ga sovražim, čeprav je mrtev, imam na svetu 1 edinole njega in nikogar drugega. Zdravniki so mi re-| kli, da bom zaradi pitja kmalu umrl, pa sem se prišel g poslovit. Tudi s sovražnikom se je treba posloviti,«
Pustili smo igralca, da beseduje z mrtvim Muškinom 1 jn šli dalje. Usul se je droban, hladen dež.
Prišli smo na glavno ulico. Mimo je prišel pogrebni 1 sprevod, štirje nosači v blatnih čevljih, na katere se je 1 prilepilo listje, so majajoč se in upognjeni nesli krsta | Mračilo se jc.
| »Glejte, komaj dve uri smo tukaj in že tretjega ne-= &cjo mimo nas ...«
(■. t,, arr

j.
jmt ■i!
■f.Kpk\ h>.	' *inE\ a i' ' -i'*"
pi:®^'
/S.kft JS0-

Iffff' J
/TI
Igralska skupina Ki'D »Silvester« s Pregarja je v nedeljo z velikim navdušenjem korakala po zasneženih brkinskih poteh v precej oddaljeni Podgrad. Mladina je s posebnim veseljem pričakovala omenjeni dan, ;nisleč, da bo lahko tudi drugod pokazala uspehe svojega učenja. Veselila se je tudi dejstva, da bo nudila gledeilcem nekaj kulturnega razvedrila. Za to veliko pričakovanje pa je bila močilo razočarana. Le preberite kako ...
Na odru stojijo vsi igralci, pripravljeni, da vsak čas začnejo. Pod-grajcev pa ... »od .nikoder ni .,.«, kot je naš Gregorčič lepo povedal tudi zanje. Kazalec na uri se je pomikal že velilro čez napovedani čas. Razumljivo je bilo, tla so bili igralci nad tem presenečeni. O Podgradu gre glas. da je na višji kulturni ~t o pa ji ko: druge brkinske vasi. zato i srnici kaj takega niso pričakovali:
Na akrat je padla parola: Ker ni h:l:i Pregarcev k predstavi Podgraj-cer. .••// ieh ne bo. In samo to. Organi:. r :•.■.> so sklenili pod vodstvom tov.	-¡-'i (invaUdu). da hodu
7>o:k"tirali nus op Pregaresr. '!'.• so tu li izvedli .saj i'.; bilo na predstavo n:t: ¡:r.-lsednik''.i niti t.iinika Ki l) Podgrad.
Tako »sndelniir; je« med društvi inislim, da nikakor ne zasleduje pravega cilja. To je še tem manj razumljivo. če norem, da ste. bila prav i- KI D 1'ndgrad izvoljena dva č'a-na r odbor Ljmlske prosvete z namenom, da bo tako pomagano dru.' r.-/ Pregnrje. Take »pomoči«.
kot so jo pokazali člani bojkota, društvo s Pregarja nikakor ne želi. Naj zadevo še bolj pojasnim:
Društvo iz Podgrada je lani gostovalo na Pregarf.u s Finžgarjevo »le-rigo«. L deležba je bila res maloštevilna. za kar pa je treba povedati vzrok. Prav tedaj so bili skoro vsi Pregarci. stari in ,mladi 'na polju, ker je koloradski hrošč prav tedaj resno .ogrožal krompirjeve nasade. To je zaposlilo skoro vse ljudi. To je pravi vzrok, da udeležba ni. bila večja. Da to igralcem ni bilo prijetno. si lahko mislimo. Ne morem pa razumeti, da so se hoteli tako maščevat i in tu vse organizacije. Tako maščevanje nikakor ni na mestu in skoro dokazuje, da kulturna rami le n i tako ■ na visokem.
Izvzeti, pa moram podgrajsko uči-teljstvo, ki je edino zavzelo pravo stališče, ter je s svojim /zgledom vplivalo še na ostale. V velikem številu pa so se predstave udeležili vojaki JLA, ki so razumeli povabilo driištva. Učiteljica se jim je v imenu društva najlepše zahvalila za udeležba. Navdušenje, ploskanje gledalcev in dejstvo, da so morali nekatere točke celo ponavljati, je dokaz, da so bili gledalci zadovoljni. Mladi igralci pa so doživeli moralno zadoščenje za priznanje pri učenju. Ta uspeli jih je moralno zelo dvignil.
Prepričana sem. da o takem zgrešenem maščevanju med društvi ne bo več govora. Z medsebojnim sodelovanjem in pomočjo se. društvo dvigajo in izpopolnjujejo, medtem ko se s takimi »prijemi« ruši prijateljske odnose.
Loška dolina ¡e dobila svojo »Svobodo«
\ nedeljo je Lila v Starem trgu v Loški dolini ustanovila skupščina delavskega kul'nrnega društva iSvo-linda«. Skupščine se je udeležilo okrog 1(10 ljudi in je bila zelo živa.
Za društvo vlada po V-vtu okolišu veliko zanimanje in je doslej podalo svoje piijavniee že nad 150 ljudi. To k;!že. da je ustanovitev društva narekovala živa potreba, ker SKI1 D ni mogel v celoti izpolniti svojega po-lanstva.
Po uvodnem govoru so bile volitve upravnega odbora. Izvolili so trinajst odbornikov, tri člane nadzornega odbora in -1 delegate za okrajno .-k upsčino «Svobode«.
17AN TRIM SO Z AM i
?•">. januarja b<> Ivan Trn':o-Za* mejaki praznoval svojo devat:lesct-ktn :a. so let življenja tega našega v:.. a.-aaskaga kulturnega delavca pci : ni za slovanska javnost mno-S"- ' ' kol samo slavijenaev osebni jubilej. Njegova osebnost in vse r. i a;jvn dalo pomeni za našo Beneško Slovenijo močno vez, ki je < ::i desetletja najzapadnejši košček naša domovine z njegovim s,, .ceni sn z vso o::(alo Slovenijo- Trinko ja nastopil kmalu zatem,
marljivo učil slovanskih jezikov. Hazr.i re v njegovi ožji domovini -o mu "e prav posabno narekovale, chi se izpopolni v vsem, kar bi mo-g.'o koristili njegovim rojakom. Najvišje težnje Beneške Slovenije so se izoblikovale v njem v pravo podobo tiste dežele, ki naj bi bila žrtvovana tujini, a se je v Trinku temu poskusu uprla in rešila svoj slovenski značaj.
Ko se spominjamo ob tako važni obletnici velikega moža, ki je z. vsem svojim življenjem dokazal, da je sin slovenskega naroda in da ji- njegova ožja domovina slovenska, se moramo istočasno grenko spomnili na položaj naših rojakov, ki tudi po zmagoviti NOB ne uživajo skupno z ostalimi Slovenci tiste svobode, za katero so jih oropali pred devetdesetimi leti in po tej vojni italijanski ekspanzionisti in imperialisti. ¡Morda ni daleč dan, ko bodo svobodo dočakali Trinkovi ljudje, kajti seme, ki ga je on sc-jal bo rodilo bogato žetev in obilo sadu.
Folklorna skupina iz Pregarja
lun prosvetnih
Za predsednika mi izvolili tovariša Rudolfa Janeza, delavca iz S'.arega trga. z:: tajnico znano parlizanko M-Fajdiao. za blagajnika tov. Matcko-viča in za ¡rospi.nl ar j a lov. Krašcvca Ladola.
Na -k.upščini so člani postavili tudi okvirni načrt za bodoče delo, ki predstavlja Za mladi kolektiv zelo veliko nalogo. Zadali so si. da bodo razen že delu joče godbe na pihala osnovali še tamburaški zbor. da bodo dali dve dramski prireditvi (premieri 1, da bodo pomnožili pevski zbor .in podobno. Kot prvo prireditev vc¿-jcga obsega pa so si zami--lili proslavo silo venskega kulturnega praznika — obletnice Prešernove -nirti dne 8. februarja letos.
iN a loge so precej velike in treba bo Tesnega dela in trdne volje, da bodo sprejele obveznosti tudi v res-n i H lahko izpolnili, Sklenili so tudi, da bo obstoječe SICÜD v najkrajšem času imelo letno skupščino, n a kalen se bo prostovoljno razšlo in se l.-tkoj nato vključilo v novoustanovljeno »Svobodo«.
LEP USPEH SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA IZ KOPRA V OSPU
\ mali, a prijazni dvoranici in na minimalnem odru so uprizorili Golarjcvo veseloigro: »Vdova lio-šlinka«. Zanimanje za to igro je bilo veliko, saj se je ob priee.tku nabralo v dvorani okrog .'100 ljudi, ki so z velikimi razumevanjem sledili slovenski besedi raz oder. Prireditev so obiskali tudi naši graničarji.
Hvalevredna je požrtvovalnost koprskih igralcev, da nam prineso slo-ven-ko besedo tudi v take manjše in oddaljenejše kraje, ker s tem pro--vetljujejo naše podeželje, iz katerega nima vsakdo možnosti pose-čanja' prireditev v večjem kulturnem središču. Takšnih, kvalitetnih predstav si še in še želimo.
Slovenska prosvetna društva na koprskem so dosegla tudi v minulem letu nekatere vidne uspehe, ugotoviti i/a '-morama, da je šlo nase prosvetnii delu boli e širino kakor pa r globino. I es razvoj otl nas na-ravnost zahteva, da še bolj dvignemo kvaliteto vseli naših prosvetnih prireditev in prosvetnega ilcla nn splošno. Za naše boilače delu naj veljaj:i zlasti naslednje smernice:
1.	Prosvetno delo je sestavni del naših naporov za zgraditev socialistične družbe. Brez dobrega gospodarstva ni niti uspešnega prosvetnega dela in pa. tudi obratno. Naš gospodarski sistem terja od vseh nabili prosvetnih društev, da se kar' najtrdneje postavljajo na svoje lastne n ose, da uvedejo redno plačevanje članarine, si pridobijo določeno društveno imetje in zavedajo bolj ia bolj. da ie Zveza le njihovo predstavništvo, da bo Zveza v bodeče pač le taka. kakršna bodo tudi ona sama. Zvezo z vsemi njenimi organi bo treba dograjevati bolj in boli ml spodaj navzgor.
2.	Nekatera društvu niso dovolj aktivna paradi pomanjkljivega sestava odbora, zaradi premajhne budnosti posameznih tovarišev, ki dopuščajo. ila v društvo silijo tudi taki ljudje, ki niso še prav nič obračunali z nazori, ki nimajo nič skupnega z napredkom. V nekaterih primerih je dovolj le eno slabo zrno. pa da se okuži celo društvo. Kilor ne misli graditi naše ljudske prosvete. ta naj kur gre. Zavedajmo se, da se naše. ljudstvo želi vključiti kar v največjem številu v prosvetna delo r prepričanju, da bomo tako pomagali posamezniku kakor tudi skupnosti.
3.	Če ne bi bilo strahotne dediščine, ki nam jo je zapustil fašizem, bi naše prosvetno delo potekalo ugodneje in uspešneje. Počasno premugo-vanje organizacijskih in drugih težav je v večji meri posledica dolgoletnega izkoriščanja našega ljudstva in seveda zaostalosti, ki iz lega izhaja. Naša ljudska oblast podpira
■jj.iti
iti
ljvulsko prosveto po svojih močen. prav posebno pa tiste naše vasi, ki imajo največ težav. Taka bo lini. r bodoče. Naš prosvetni delavec naj se marljivo poglablja r gospodarska vprašanja, kajti brez tega njegovo prosvetno delo ne bi moglo vseli zaželenih sadov.
I. Vsak kraj trna nekatere posebnosti. Ljudem nimamo najprej tisto, kar jim najbolj kil. Posebnn zdrava je misel o . .v;:--novilvi novih tamburuških zbori-'■ <n folklornih skupin.
5.	Posnemati moramo zlasti <!■'' ska društva »Svoboda«. Iz teh />.' o lahko črpali mnogo koristnega > \ z njihovo pomočjo bogatili dospu ' /.'« izkušnje. Delavske »Svobode« r c'.:a-ru ljudske prosvete aa splošno se najdosledneje borijo za utrditev ,'i'>-i\i socialistične kulture. 1 led naširii vaškimi prosvetnimi društvi ir. pa «Svobodami« naj prihaja do kar najtesnejšega slika ill sodelovanja.
6.	Posebno pažnio je treba por.ee-lili podrobnemu prosvetnemu iJ-''u. Pridobiti je treba kmečkega inn.Ui, ki ves dan naporno dela na polju, da bo redno bral slovensko knjigo in zanjo pridobival tudi svoje sir.'-de. Vse nase knjižnice je treba še bolj izpopolniti in še r večji v.'-ri približati našemu ljudstvu.
7.	Negovali moramo stalno nar. •<:>-rialistični in narodni ponos. Nr.ivniu morju moramo posvečali se vec pnz-. nje. kajti od tega zavisi pogledih, ali bo tudi	^ dajala res trajno dobre sadove, tesnejše sodelovanje z matico v Sloveniji nas vedno bolj trdno vključuje r 'slovensko skupnost. I:ar pa je tudi eno izmed najboljših jamstev za uspehe našega prosvetnega dela. Kakor v Sloveniji na splošno, bodi. IM-di pri nas praznovanje Prešernovega tetina 2.- S. 11. praznik naše h'.<-ture in prosvete.
Občni zbor je pokazal sadove.'m«? uspehe, toda opozoril nas je tml, n" številne poman jkljivosti. A o, ¡n no tu je treba vložili kar nej> voljo.
v mnogih nasa prosvete.
av-
/<o
M LOJ Z
mmmmi... i


ta
r,-v:: ta r.ii (i: z
leva
t-
ti::
lijanske oblasti umazano beneške Slovence, za nji-2ni glas proti Avstriji le-ialija je bila takrat na vi-»risorgimenta«, bila anem v začetku svojega ni a. V takih pogojih je ' i	pisati, pesnikovati in
.ti nakanam italijanskih ;'avaleev Ivan Trinko.
'■ •o podlago za svojo življenj-.'.-•:..<•. pot je Trinko dobil že v hiši.' Njegova družina in v.-, vas sta bili zanj živa slo-a okolica, ki mu jc že prva levi' 1)51-1 v spomin slovenska ime-za rcai. osebe in kraje. Xc zgo-ia moral iz varnega gorskega i Rji*, v svet. Osnovna šola v Čela r.i bila slovenska. Tedaj se je •j znčalo tisto raznarodovanje, ja Slovencem že tisoč tet vsepo-: čilo njihovo narodno azem-'.",:1 se je tako razdvojen 111 'a a. a ni niti za trenutek v vsej t-nV.ki -ioti omagal in po-1 :■.•: svoj

ía:v:: v dan sc je bolj orients a !>l3va-:r:ke dežele in se prav
Pred kratkim smo dobili Primorske -onele, delo našega največjega ;"i.ečega pesnika dr. Alojzija Grad-r.'ika. v lepi opremi Rika Ddbeujaka. I /dala jih ji' založba Lipa v Kopru, ki se uvršča med zelo delavne za-Icžbe.
Gradnikovi Primorski soneti so nastajali v času trepeta za oni košček zemlje, ki je danes deloma že n::s. nekaj pa ga še životari 11a me ji življenja i'11 smrti. Nastajali sn "v le!ih 1018-1920. Pesnik je z njimi napravil kratek jedrnat prerez. zgodovine lega dela slovenska -- .■'¡e ml l.angcbardov do današnjih .' ir. ter marsikje vplelcl napoved .: I.eiliiii'aist, saj je itrdno upal, da b.i n -a. Slovenska zemlja je že zrla : r n kc ke'iortc. bila teptana od divjih llanov. krdela Obrov, Gotov in
1 ur.- - bnrdov so drla čez njo, toda r-na je 1. '.ala vsa lepa in mlada, po-1. . - n;:-i:n dedom in nam. Slovensk i a :nlj 1 pri.povf duje svojemu človeku :
l e/re,■■(.;,; me je. ni me stila 1."';/-« lakomne.ga Benečana, ne bič ne meč ne križi 11 ubsburžana. r.- m r.ii 111 same grobove sem odprla.
P. Prehoda in Naše ztmlje,
?<••;•*.'o-v. ki predstavljala neko invo-k;i"ijo. pK-iile pesnik na Urda, «ríe
lepo zemljo cvetočih češenj ¡11 opojnega v i 11 a. Brda so bila v tujih rokah. zato se pesnik sprašuje:
Bo še živela naša tu beseda? Bo še med brati sladkomila vez? A e bo nikoli bratu brat krvnik?
('as je bil krul In surov in naša besada je bi.la preganjana, zalo pravi pesnik v svojem sonetu .Molitev:
. .. Očvrsti z večno slajšimi sokovi, drevo besede naše osamele.
Preko Sonca in Svatbe v Brdih preide pesnik na svo jo roj,-¡110 vas, v kateri je preživel svojo grenko mladost. Pesnik nam že kar v prvih štirih vrsticah razgrne podobo Brd z besedami:
Nebo visoko ie in jiolno zvezd. Iz okna gledam kakor v paradiž: Preval. C.orovo, Vipolže. Blank iz, prepleteni od pasov belih cest.
Temu sledi sniiet Semenj in Jeseni v Medani, kamor se pesnik loli-knkrat vi,ne. Pogovarja se s svojimi liuidmi, posluša pogovore in reke. Zdaj sc pesnik obrne tudi tia druge kraje. V sonetih Devin, Kobarid, Dörnberg, Können, Cerkno, Šmartno. Renče in Solkan podaja v e pestre podobe, t -h |irimorsik.;'h krajev hi
ljudi, ki žive v njih. V teh sonetih podaja zemljepisno, zgodovinsko in etnografsko sliko, tako da kraj pod njegovim peresom zaživi.
In sredi tega zablestiita spet dva soneta, v katerih kliče pisatelja Erjavca iz groba z besedami:
... V stani,
besedja torbe vzemi spel v dlani in spet od kraja po potu j do kraja.
Preko štirih dik iz, Gorice preide na Tolmin, odkoder so bili njegovi dedi. Pesnik se z dvema sonetoma ozre še na Kontovel in slednjič v sonetu Na Goriškem gradu nadaljuje, kar je s sonetoma Tolmin za-.poecl. Pesnik sprašuje:
Si Ivan Gradnik', mojih detlov ded? .le tvoja kri. ki v mojili žilah teče? Je troja bol. ki v dnVi srca me peče? Glej od morja in do zibeli Soče še vedrin narod naš pod jarmom stoče in več ne ve Za silo svojih pleč. Kaj govoriš mi ded? O, ne, nikoli! C.e srce moje čuti tvoje boli, naj tudi tilnik čuti rajši-meč.
Pesnik poslej preide aia ciklus Tolminski punt, ki obravnava upor Tolminccv 1713. leta. 'Upor je vodil ■pesnikov prednik Ivan Gradnik s tovariši-, Sprva so bili zmagovalci, toda kmalu ze prihrumela ma Tolminsko vojska in razgnala nesrečne puutarje. \ odi'.clje je ujela in jih nasliuhije leto ob stebru Sv. lgaiavi-ja v (.'urici razietvorihi," ter razobesila 11 .sanirane ud." p;:i Vaseh v sva-
rilo. Vsi ti dogodki, ki jih je vk posnel p» zgodovini Simona Pitana so našli v Gradniku močnega dhh-kovah-a. ki je s svojsko besedo podal te velike dogodke. Nekateri so sprva «ni-ili.li, da je črpal ,pctn;k snov po Pregljevih Tolmineih. toda to. je sam Pregelj v oceni aJišrke Pot bolesti, v kateri je bil Piacll v celoti objavljen, preklical. S tepii tlvanajslinii soneti je knjiga 'Zaključena. Pismo Ivana Gradnika utvgne biti najlepši del te knjige.
Primorski sonet j obsegajo urej velike klaviature gorja ¡11 radosti, joka 'in smeha, obupa in vere ljudi in zemlje, ki žc od nekdaj hlepi p» svobodi. \ njih se ljudje, ki jiu .odlikuje neuklonljiv pogum an vera v lc.pšo hmločnast, ki jo je tako ljudstvo moralo doseči. In -e se jih drži bolečina, ki narekuje primorskemu človeku in zemlji: Drži in vztrajaj do konca, ivee kot kri in Irpllj-e-nje in solze, jc pravica.
Gradnekolvo moj-travo v sonetu je y.c dolgo znano. Odlično mnenje, (.'i »a ima o njem slovensika kritika, je ta knjiga samo še utrdila. Dolgo smo jo ■/. ncslrpnosl jo pričakovali in slednjič je pii'.s'a med nas nekaj mesecev po pe-aiikovi 70-lel'ii.'iei.. Knjigo jc uredil .in opremil z uvodom ter opombami prof. Jaro Ko-mac. ki jc delo dobro opravil. Kal le. da so opombe veliko preskromne ■za tako -eriozno delo., kol so prav Gr-ndmlkoivi Primorski soneti. Neka-lare ne; : ke knl Pojoča kr,i 1915 nami' o I'M t. lahko pazljiv bralec sam popra*i.	Lado Smrekar
ft O

V \LCA ROMANOVA:
Mod žlico in vilicami je bil večkrat prepir, kdo je ljudem potreb-nejši. .Medtem ko je žlica 3e precej p;, ftlevno branila svoje dobre strani, so nastopale vilice zelo oblastno in se izražale o žlici zelo zanič-ljivo.
Ko so potem pri nekem obedu vilice spet začele svojo staro bahaško pesem, je zaprosila žlica:
■ Prosim lepo, naj bo med nama že enkrat mir! Kar sem relda o sebž, pri tem ostanem. Imenitna ali ne, ampak ljudem sem neobhodno- potrebna. Kako naj bi jedli juho, močnik in druge podobne jedi brez moje pomoči?«
«Seveda, seveda,« ugovarjajo vilice. »Saj ne rečem, pri kmetih in pri revežih že prideš v po štev, toda pri omikanih ljudeh, kjer je vedno vseh vrst mesa na razpolago, imam pa le jaz prvo mesto. Pri vseli imenitnih in najboljših jedeh se uporabljajo vilice!«
Ravno ko so si vilice pele ta sla-vospev, se je pa pri mizi nekaj zgodile,
štiriletna gospodarjeva hčerka je zaradi svoje otroške nemirnosti o-mahnifa s stola in z vilicami v roki padla na tla. Pri padcu so jo vilice ranile jireeej globoko v prstek.
Na mah je bila vsa družina po-
konci. Oče pa, videč hčerkin ranjeni prstek, jc zgrabil vilice, jih treščil v kot ¡11 zakričal:
»Pa kaj je treba teh vilic! In zlasti še otroku! Proč z njimi.. Saj imamo žlico in z njo lahko zajemamo vsako jed, gosto ali redko, juho ali meso. Torej, poskusimo odslej samo z žlicami!«
Vilice so tam v kolu na tleh kar zamižale od sramu. Žlici pa je postalo toplo okrog srca.
Kako že pravi tisti izrek?
»PREVZETNOST HODI PRED PADCEM!«
Pionirska nagradna križanka
i 3
i 6 . 7
;;:;!:!= i 10

.13-
.. t ':...'... 15 :
Is!::;! 1 * " .....i......
t :


'.9 ' i
... .v.. ...
! on
.//.JI K ti A r:V I fj i » 4 : ; -
.	■	..........' ...£.... ;	.... j
Besede pomenijo: V o cl o r a v n o : 1,. drugo največje mesto v Sloveniji, 8. država v Evropi, 9. medmet, 10. glavni števnik, 11. časovna enota, časomer, 12. e-nen izmed roditeljev, 14. kratica za »ljudsko republiko«, 15. žensko ime, IG. nikalnica, 17. skala, ki štrli v morje, 18. kulturna dobrina, ki nam omogoča gledanje filmov, ?0. svetloba, gorilnik, 21. dva so-
glasnika iz besede »tenor«, 23. polovica »zime«, 24. Prešernov nasprotnik, tudi čevljar, 27. pismo,, ki ga zapusti umirajoči.
Navpično: 1. ime in priimek predsednika LR Slovenije, 2. drugo ime za očeta, 3, rak brez »repa«, 4. prebivalci nekdanje Ilirije, 5. prva polovica bibe. 6. del voza, 7. domač zdravnik, ki zdravi rane, 11. vrtna hišica, 13. izumrli pripadnik Slovanov, 14 ne mara delati, 16. manj kot ena, 18. partizanski pi-smonoša, 19. del pohištva, 22. velika tatvina, 23. rdeča cvetlica, ki raste rada med žitom, 2,5. predlog, 26. kazalni zaimek za srednji spol.
REŠITVE UGANK IZ NOVOLETNE ŠTEVILKE »SLOVENSKEGA JADRANA«
KRIŽANKA: Vodoravno: 1) tri, 2) brana, 3) mizar.
Navpično: 1) Mraz, 2) tri, 3)' Ina, 4) B.M.
REŠITEV UGANK IZ 3. ŠTEVILKE »SLOVENSKEGA JADRANA« ČAROBNI LIK: 1) urar, 2) ruta, 3 ) atom, 4) rama.
LEŠNIKI: 97) žito, 98) kolovrat, 99) žaga, 100) polževa hiša.
Desttnka Mnksimovič:
Pričakovanje zime
Pridi talka zima, ivja brž potresi itn stezice i> lesi. ceste, kolovoie, pa na vrt in polje, v led potoke vkleni — kakor veš najbolje.
Ti pa dobri snežek. stari mrzli dedek žemljico pobelr, po poteh kotanje. zvrhaj in zaceli.
V
zzet male
»Mamica, sanjalo se mi je, da sem se peljal z veliko ladjo po morju. Nenadoma pa nas je zajel vihar in padel sem v vodo. Bil sem moker od glave* do peta ... Ali se moram kljub temu umiti?«
Janezek: »Tvoj oče je krojač in prav čudno je, da ti dovoli z raztrgano obleko tekati okrog?«
Mihec: »Tvoj oče je zobozdravnik, a tvoj mali bratec kljub temu še nima zob!«
*
Ivan in France sta šla na lov na medveda. Kmalu sta našla njegove sledove,
»Tu se morava ločiti,« pravi France.
»Prav imaš,« soglaša Ivan, »ti pojdeš po sledovih dalje in ugotoviš, kam je medved odšel, jaz pa pojdem ugotavljat, po sledovih nazaj, odkod je medved prišel!«
Drugi stric Miha! Ne veš, dragi stric, kako sem bil vesel, ko sini dobil v nagrado knjižico, ki si mi jo posla'. Se bolj vesel pa sem bil. ko sem čital v kotičku svoje pisemce s Tvojim odgovorom. Tako vidim, da ni moje pisemce romalo v koš• Zalo Ti pišem še in se prav iskreno zahvaljujem za knjižico ter Te prav lepo pozdravljam, jaz, in moji součenci in součenke!
• Zidar Frank o, uč. IV. razreda osnovne šole Trnovo pri Ilirski Bistrici
Dragi stric Miha! Zelo sem se razveselila, ko sem brala i časopisu, da sem izžrebana.
Kuj bi ne bila. saj sem šele prvičL Dar ilca pa še nisem dobila. Mogoče si pozabil nanj? Uganke sem rešila Prosim Te. da tudi pri tem žrebatijk držiš pesti za mojo srečo! Lepa pozdravljen. pa še drugič kaj!
Sonja C.eligoj, Ilirska Bistrica
Dragi stric Miha!
Tudi jaz sem poskusit treti Tvojz Lešnike. Bili so precej trdi, a je l» šlo. Veš, stric, obiskujem že IV'. razred osnovne šole v Gažonu. Vsi radi čitamo Pionirski količek in tekmujemo, kdo prej reši Tvoje uganke ¡n Lešnike. Prav lepo Te pozdravij'?.
Amežič Silvo, uč. II . razr. osn. šole Gažor,
Dragi Franko!
Praviš, da s.i bil vesel, dragi Franko? .Jaz pa prvaku, da sem jaz še boli, ko sem namreč prebral Tvoje pisemce! Res. prav zares! Veš, kaj pa pričakujem»zdaj? Pričakujem, da bedo za tistimi le.pimi pozdravi, ki so mi jih poslali Tvoji součenci in součenke sledilo tudi kakšno njjihovo pisrho! Seveda, jim moraš to povedati, Franko, da bo-
Tako, zdaj pa moram odgovoriti našim malim ugankarjem! Nekateri so šele zdaj poslali rešitve u»ank iz novoletne številke »Slovenskega Jadrana«. To :-o bili Mah-nič Branko iz Divače, Jelka Pogačnik iz Ljubljane, Mrak Oigica iz Šentvida pri Ljubljani in Roje Avrelija iz Divače. Seveda smo danes tudi te reševalce upoštevali pri žrebanju! Uganke iz zadnje .številke pa je pravilno rešila: Šteianeič Nevija iz Dekanov. Mazora Ivan iz Brega pri Tolminu pa mi je poslal rešitev Nagradne križanke. Križanko si pravilno rešil, Ivan, toda žreb ti ni bil naklonjen. „No, nikar ne izgubi.volje zaradi tega"! Le spet" rešuj, pa nam pošlji rešitve! — No, ze.aj pa poglejmo, koga je danes obiskala muhasta botra Sreča! Iz-žteban je bil Mahnič Branko iz Divače. V kratkem prejmeš, Branko, po pošti lepo darilce! — No, danes smo spet pripravili nekaj za vas, dragi mali ugankarji! Le do-
bro si oglejte današnje Lešnike, pa tudi križanko! Moram vam povedati še to, da sem pripravil cel kup lepih daril, pa bi rad videl, da ne bi predolgo ležale v moji omari, temveč, da bi čimprej priromala k. v.Un! Kaj morate torej storiti? Reševati uganke in jih čimprej pošiljati stricu Mihi! Velja? No, dragi mali ugankarji, želim vam pri reševanju današnjih ugank obilo sreče in vas vse skupaj prav lepo pozdravljam	vaš stric Miha.
do \':_d.i!i. k r j pričakuje stric Milni od njih! Pa še to jim povej, da se jim za poadrave prav hipj zahvaljujem in jih jaz pra-v tako lepo pozdravljam! In še nekaj jim povej: če mi ne bodo nič pisali, bom mislil, da zna v četrtem razredu osnovne šole v Trnovem pri Ilirski Bistrici samo Zida nje v Franko pfesii taka lopa pisma! Jim boš povedal! tako? — No, za zdaj bodi prav lepo pozdravljen, ljubi Franko in — še kaj se oglasi!
Draga Sonja!
Kar presenečen sem bil. Sonja, ko srm prebral Tvoje pisemce, v katerem praviš, da nisi še prejela darilca! v začudenju sem kar prezrl Tvoj pripis, v katerem praviš, da .-i prav v trviurlku, ko si pisala p;.-mo prejela darilo. No, upam, da si zadovoljna z njim? Pa še nekaj upam, da se mi boš tudi v letošnjem letu vsaj tolikokrat oglasila, kot si se v lanskem! Velja, Sonja! Pray lepo mi bodi pozdravljena!
Dragi Silvo!
Zelo me jc .razveselilo. Silvo, ko
101.	Mlad zdaj sem, lep in svetlo- f,n sli]ial' <J».l««nrji -v Gažonu ta-jjCj	„ ■ i radi ,risujejo moje uganke un
umazan ves slovo bom vzel^'	Ca ,bi m-° *
102.	Sodček moj obroča nima.	ru^T^Ce bi se kateri od njd.
dvojno vincc v sebi ima.	~	-^icu Milni
•lr,., ■■■ , ,	.,.,	Jim bos povedal. Silvo. Pa tudi nrar
103.	^ sak dan po opravilih grom, i„- ____, • ...	.	1 »
, . - .. -	lepo pozdravi pli v mojem imenu?
in vendar, to pae reci smem —- -	-	J
ostanem vedno v svoji hiši. .. VfV«1'a4l
,Ti; p.i. dragi Silvo, se mi le še kaj
Kako se čudi. kdor to sliši!
Tvoja pisemca!
Stric, Miha zelo rad bere
B. TRAVEN
37, NADALJEVANJE
Iti če ga najde nekoč pozneje, kaj pa Se ve, ko se zmeraj do-gaja jo tako čudoviti slučaji, polem so mu pai! hmiditi na potovanju vzeli vse in si je komaj rešil golo življenje in p>i lastno vrečico. Saj je vendar toliko banditov. Njim se da vse naprtili, ker so pač vsega zmožni. Tudi Curtina so ustrelili. Mogoče pa jc vendar bolje, čo bi rekel, da sla sc najprej sprla in stepla. nato pa razšla. Curliii jc. šel nato po drugi poli. in kaj se je. z ujiiii zgodilo, lega seveda ne. more vedeLi. Toda vendar jc bolje, rajši takoj povedali zgodbo o banditskem napadu. Cemu naj si dolgo razbija glavo, kaj naj pove in pripoveduje. Najprej mora biti v mestu na varnem, poleni se bo žc našel izhod, kajti vsaka reč se da končno urediti. Mogel bi tudi povsem odkrito čakali v Tanipicu na starega in mu takoj zalučati v obraz divjo zgodbo, tako da ne bo več dalje raziskoval. Eno ial'i dve vrečici, ki ju je rešil iz banditskili krempljev, si bo žc deli! s starim. Polem bo popolnoma zadovoljen, da je vsaj nekaj dobil, in ne bo rekel ne. besede. Mogoče se pa tudi staremu na poti do železnice še kaj pripeti. Če bi imel le nekaj niestrcev pri roki. Za dvajset poz ali pol in dvajset bi starega k jo počakali in ga pobili: potoni bi o vsej zadevi sploh niht?e nič no vedel.
20.
Osji so bili otovorjeni. -Stali so potrpežljivo, pos.topieali kurak dva na okrog in zopet obstali. Včasih so se obrnili, Čakali so na kilo in niso prav razumeli, čemu še no odidejo. Rili s.o vajeni, da so ob določenem času odšli, sedaj pa je bil že pozen popoldan. Nalaganje je stalo Dodihsa več truda, kakor
jo pričakoval. Prav nič lahko ni bilo brez pomoči druge osebe osle. tako otovorili, da so o-1 a 1 i lovori trdno privezani; kajli na obeli straneh živali ni mogel ob istem času stati. Prav tako se mu tudi nikakor ni posrečilo, da bi oba stranska tovora ob istem času dvignil na nosilno sedlo, ker sla bila tovora pretežka in ju ni mogel lako visoko dvignili, da bi ju posadil v sedlo in bi bila v ravnovesju. Ce bi vsaj hoteli osli pri nakladanju pocenili kakor kamele. Toda kaj takega osli. ne napravijo, ker pač niso kamelo. Sicer bi so pa tudi 110 mogli s takim tovorom dvigniti, čeprav capljajo s lovorom uro in uri- po gorah navzgor in zopet navzdol in niso niti uialo utrujeni. Končno so je Dobbsu vendarle posrečilo. da jih je otovoril.
Pravkar jo nameraval zaklicali oslom in jih obšvigniti z bičem, ko se je spomnil na Curtina. Sicer jo. žc vse jutro, zlasti pa pri nakladanju mislil neprestano na Curtina. vendar jo mislil nanj bolj kakor na odsotnega človeka ali človeka, ki je odšel že naprej, kakor pa na mrlvaka, Da je bil Curtiu mrtev, mrtev za vselej, mu še ni prešlo tako v zavest, da bi lahko mislil samo na mrtvega Curtina. Sedaj, ko hi morala karavana odkorakati, pa je-mislil na mrtvega Curtina. lil seda j se je spomnil, da ga jo vendar nameraval pred odhodom zaradi večjo varnosti pokopati. Za treinrlek je okleval, ali bi ga naj rajši no pustil. kakor pač loži. Kojoli, gorski lovi. jastrebi, mravlje in muhe bodo že poskrbeli, da bo prav hitri» izginil. I oda polom bo še zmeraj preo lalo nekaj kosti in euilj. Prav nič potrebno pa bi no bilo. da bi dobilo kosti reklamo in pričalo. kaj se jo zgodilo, oziroma kaj so je utegnilo zgodili.
le misli pa so so začelo mešati z neko drugo mislijo, ki mu je liila doslej docela tuja in ga jc pričela vznemirjali. Mislil je namreč, da no bo mogel pogledali mrtveca, ne da bi napravil kake neumnosti. Vse krog njega jo bilo lako nenaravno samotno in tiho. Gozd je bil lako mršav in drevesa <o so mu zdela, kakor bi so ne bila docela razrasla. Zdelo se mu jo. kakor bi se no mogla odločili, ali naj še malo rastejo ali .pa naj ostanejo, kakršna so. Suša jo že vse predolgo trajala in bi jih lahko stala življenje. Co bi potrebovala preveč vode. In ker marsikatera iz previdnosti niso marala rasli, so se razrasla v krivenčaslo. pokvočejie. voga.s,le in smešno obliko.
• I\omaj da jo zapel kak ptič ali pa je huSknila divjačina pod drevjem. V zraku je vol veter. Dobbs ga je čutil in ga vido! po plavajočih oblakih. Toda drevesa se niso pregibahi. Mala so kakor okamonola. Zdela «e mu niso zelena, nego sivo modrikasta, podobna krhki lav i. Tudi zrak krog njega je dobival prav tako sivo barvo in dozdevalo se mu je. kakor da jo okamenol; niti dihati so ni daN). Osli so stali sedaj povsem mirni, kakor Iri čakali, da bodo okameneli kakor vse drugi» krog njih. Tu pa lam so grozljivo počasi obrusi glavo k Dobbsu lil s,I zrli z velikimi očmi dolgo vanj. Za hip se je celo oslov zbal. Da bi si; obranil strahu, jo stopil k nekemu oslu in tesneje zadrgnil vrvi. Potem je stopil k drugemu in podrmal lovor, kakor bi hotel preizkusili, ali je dodobra prerezan, ali ne bo zdrknil s sedla, ko bo šla karavana po hribu navzdol, '»i Pa j" dobro privezan. K„ je suval v živali in čutil njihovi» dlako, se je umiril in pozabil ria pogled iz velikih, steklenih, kakor oglje svetlih oči. Ali so mu oči odprlo, steklene, prazno m mod le: je premišljeval Dubhs. Seveda, saj je lo naravno, si je rekel, vsak mrtvec ima odprte oči in oči so zmeraj »le-klene m medle. Ne, je zopet premišljeval, niso stekleno in se nuh ne svetijo kakor oslove oči, nego so uskočeno, medlo, kalno st,ekto. Je ze bolje, da ga zakopljem. Oči se bom morda pozneje spominjal. Toda moram ga pokopati.
Iz prtljago je Izvlekel lopato. Toda ko jo jc držal v rokah. jo zopet mislil, da jc povsem odveč, da hi ga pokopal; samo čas bi potrati). Prav zato bi utegnil morda zamuditi vlak in. čimprej odide s loga kraja, tem bolje jo.
Ko jo hotel lopato znova vtakniti med jermene, jo ] i lal radoveden, ali niso morda Curtina že napadli jastrebi. Ko .bi to natanko vedel, bi postal mirnejši, si je mislil. Zopet je izvlekel lopato in slopil v goščavo.
šel je naravnost proti mestu, kjer jo ležal Curtiu. Smer. morda celo mesto bi našel z zavezanimi očmi. Ko pa je prišel tja, ni bilo Curtina nikjer. Zmotil se je. V temi sinoenjega večera in v luči gorečo veje se mu je morda dozdevala smer drugačna. Začel je iskali, plazil se je pod drevjem in skozi vejevje grmovja. Nenadoma mu je p ostalo slabo. Bal se jo, da bi so no zadel ob mrliča, ko bi kaj takega najmanj pričakoval. To jo hotel preprečili, .Mislil ¿i jo, da bi se mu mogli*

Sadno drevje sadimo od pozne jeseni, ko odpade 11 '.je na sadikah, in končamo s saditvijo zgodaj spomladi, ko začne drevje poganjati. \ naših krajih sadimo sadno drevje po večini proti kone.u februarja, ko se zemlja olaja: ponekod, kjer ni burje in ni nevarnosti pozcbe, pa že v decembru.
Čc smo nameravali posaditi s sadnim drevjem večjo komplekse zemlje, in s.i laku urediti sadovnjak, smo si morali ¡/.kopali primerne jame že poleti. Zemlja - je lako lahko prezračila, pozimi prcmrziiila in zrahljala. Če lega nismo utegnili storili poleti, pa naredimo lahko tik pred saditvijo. Jame morajo biti široke najmanj kvadratni meter ter globoke od 60 do 100 cm. Če je spodnja plast kamnita ali prodnata se zadovoljimo ludi z manj globokimi jamami, vendar jih skopljemo zato široke. Kako uredimo dober sadovnjak, smo opisali v naših prejšnjih številk ali, vendar bo marsikoga le zanimalo, v kakšnih razdaljah naj sadi posamezna sadna drevesa na prostem ali v mešanem sadovnjaku. Te razdalje so: za breskve, marelice, mandeljne, čcšplje in renglo 6- o m: hruške na kutini sadimo v razdalji 56— m, češnje in višnje ter kaki jabolka K -10 m. hruške na divjaku 6 10 m. jablane na divjaku 8 12 m. orehe pa sadimo 10 15 m drugega od drugega.
Pred saditvijo skrbno obrežemo korenine sadnih drevesc na približ-iio-10 eni. vse suhe korcnijje odstra-
nimo do živega in nato drevesa vodoravno zagrebemo v jamo, ki jo pripravimo, kakor nam kaže slika. Sadike nalahkn privežemo h kolu. ki smo ga zabili v jamo že prej. Da le; nčuvamo od gnitja, namakamo kole nekaj dni v 5 6" o raztopini modre galice.
Komaj vsajenemu dreve-cu obrežemo ludi veje. \ višini zaželenega debla pustimo v krogu razvr-eene tri do štiri veje, ki jih skrajšamo na štiri do pet očes. Edino vodnico na vrhu pustimo nekoliko daljno, ker ho iz nje na stal deblo.
Če je zemlja ol> saditvi suha. moramo drevesce zalili z navadno čisto vodo: dobro je, če vodi dodamo pe-1 čilskega solitra.
Tako vsajeno drevesce ho uspe v a-lo. moramo pa paziti nanj. ker ze s tem, da smo. ga vsadili, še nismo opravili vsega. Tu ali tam ga- bo treba zalili, če je suša, lreba ga bo op.leti in gnojili. Posebno ga bo treba varovati pred zajedalei in raznimi drugimi, škodljivci. Kako odpravljamo razne, škodljivce s sadnega drevja bomo pisali prihodnjič.


ti N ' ^
JI«
Pégé^mmm?
Nu Pradah orjejo za grah
Ptuj fs> /?« ïï a <3 ^ia^v-aö
Girr.il iiipeva dobro v topli- ne pretežki zemlji. Če ga sejemo zgodaj (v toplih in zavetnih legali na Koprskem ga sejejo že meseca decembra) mora biti zemljišče posebno dobro pripravljeno, da sc -ukorenini preden nastopi mrzlo vreme. Koprski kmetje so .prepričani, da mu mraz ne škoduje. i?c se. h: ukoreulini, ¡preden pade temperatura pod ničlo.
Zemljišče, namenjeno grahu, mo-
PRAVNI SVETOVALEC
Vsi. ki bi želeli kakršnekoli pravne nasvete, naj pišejo na navadni dopisnici ali v pismu na naslov Uredništvo »Slovcnl-keiga. Jadrana« ]>ravni svetovalec -— Koper, pošt-Uii predal 2. Kdor želi, da mu odgovorimo pismeno, naj priloži svoj ločen naslov in znamko.
; • r
SKjSfo^ i
7-.'-'-'■••' jt>-••■. -r t-v •'TSrtl ---J ¡ • v •"*• -. "v-
•"'•vr/v'"^
S
I. cepljeno mesto. 2. površje zemlje, 3. navadna zemlja, 1. dobro zrel gnoj, pomešan z umetnimi gnojili, 5. drobna zemlja ali pesek, 6. zemlja, pome• .š«;ir( ; zrelim gnojem. 7. navadna zemlja. IS. drenaža.
Tako v Jugoslaviji kot na Koprskem se zakonodaja krepko razvija. Pristojne oblasti izdajajo številne predpise, zakone, uredbe in navodila. Mnogi, teli predpisov posegajo globoko v življenje in vsakovrstne odnose posameznih državljanov, bazen teli novih pravnih določil in predpisov pa imajo £ri nas veljavo še druga splošno veljavna pravda..
Kako naj preprost, ne.uk človek v-e ito pozna V In vendar: eno izmed osnovnih načel vsakega pravnega sistema .je, da »nepoznanje zakonov ne opravičuje«. Drugače pravzaprav tudi ne more bili. čc dobro razmislimo. Država objavlja pravne predpise. ko s,o jih sprejeli državni organi, ki so za to določeni v ustavi. Dolžno rt državljanov pa je. da se -temi predpisi seznanijo in se po njih ravnajo. Če tega ne storijo, • > si sami krivi navšečnih posledic, če pa bi bilo drugače, bi v državi nastal kaos in nered.
Ker lia ni mogoče, da bi vsak sam res poznal vse predpise je uredništvo našega tednika odločilo, da uvede rubriko .vPravni svetovalec«. \ njej hodu vsem našim bralcem, ki se bodo ha nas obrnili, naši pravni strokovnjaki dajali v-e potrebne pravne nasvete in napotke, kako v določenih primerih ravnati, na kateri oblastveni organ -e morajo obrniti in podobno.
Vabimo torej vse naše naročnike, ¡ilee in prijatelje, da nam pišejo sporoči' vprašanja, na katera žrli-udsnvor in poja-nila oz. pravne svete.
Kmeiö^slxe
hibi
j"
lia
zemiratavosih
, V državi Ultar Pradesli v Indiji izvajajo agrarno reformo. Kot znano. je to najbolj obljudena indijska država iin ima 63 milijonov prebivalcev. Med 10.000 vasi so razdelili 30 milijonov ha zemlje, ki je prej pripadala majhnemu številu veleposestnikov. Zdaj bo preživljala 12 mi -lijnmiv družin.
GP.EM.AND V CVETJU
_\a Grenlandu se mudi komisija, ki mu meri debelino ledu. Pri tem jim pomaga zvok. Merijo namreč ea-.. ki ga zvr.k potrebuje, da pride ¡skozi led do trdne zemeljske površine. se litin odbije in pride nazaj na površino ledu. Ugotovili so, da je ledena =knrja na njem vedno tanjša. Če bo šlo v istem tempu naprej, bo stu.pljeni led; kot so izračunali, dvignil 11: vršili o morja na vsem svetu •za 10 metrov, kar pomeni, da bodo vsa do- -dan;pristanišča pod vodo. Pa tli treba imeti strahu: to bo šele če/, deseltisneletja.
ra biti pravočasno preorano. Sveži hlevski gnoj ne prija grahu. Najbolje je, da gnojimo s hlevskim gnojem posevku, ki pride pred grahom. Tudi dušičnih gnojil grali ne potrebuje, saj spada med stročnice in te usrkavajo po koreninskih bakterijah dlriik neposredno iz zraka. Zelo sc priporoča pogitojiti grahu, s super-fosJatom (10 "do 50k- na 1000 m3) in kalijevo sol (20 kg na 100 m2). Na 1 ha uporabimo 80 do 1!0 kg semena; odvisno je od sorte, ki jo sejemo.
Najbolj razširjene vrste, ki so se na Koprskem udomačile, so: e.vpres. sonr.tor (mezzo fre-co ali verdon) in še nekatere manj razširjene sorte. Gojijo predvsem nizke ,'in zgodnje sorte zaradi njihove zgodnjosti in zato ker opore (stičje) precej stanejo. Omeniti je, da se v poslednjih lotih uvažajo pri nas ličke nove sorte, ki so dale zadovoljive uspehe. Predvsem pride v po.štev »mali pro-vcncal«, čudež Amerike in Alaska. ¡V;i posestvu Zavoda za pospeševanje gospodarstva so preteklo leto poskušali več novih sort. Nekatere sorte so se izvrstno obnesle po količini pridelka in zgodnjosti. Letošnji nadaljevalni poskusi v večjem obsegu hodio imeli delinitivuo vrednost.
Marsikateri naš kmet posveča premalo skrbi grahu po setvi. Čim seme v,-kali in so na njivi razvidne vrsltts, moramo njivo dobro oplcti. Ko zrase na rastlini tretji list. grah o,kopljemo in osujemo.
Ni potrebno omenjali kakšno mesto zavzema gojitev graha pri nas na Koprskem. Lahko rečemo, da takoj za p ar i dežnikom ¡11 zgodnjim krompirjem, pride po važnosti — grah. Tržišča iščejo posebno zgodnje sorte graha in te so tudi najdražje plača,ne. S kakšnimi .namenom to poudarjamo? Koprski kmet, bi moral p osvetli", i več skrbi selekciji graha, kar pomeni, da bi moral že med vegetacijo rastline zasledovali razvoj sort glede na zgodnjosl in rodovit-nu.-t. Pričeti moramo z uvajanjem n >vih scirt, ki so se že obnesle, ker je zgrešeno prepričanje, da je dobro le ti.-to, kar je slaro. To ne velja satu,i za gojitev graha temveč za vse o.-lale poljedelske kulture.	1.
JUGOSLOVANSKE bONE TRSTA
Najvažnejši sporedi od 24. /. do 30. I. 195,}
SOBOTA, 24. I.: 14.30 Jezikovni pogovori: 14.10 Domači zvoki: 17.40 Popularne kajkavske pesmi ; 18.30 Morja široka cesta; 21.00 Pisan spored lahke glasbe; 2!.30 Od sobote do -.-.bole; 21.45 Vesela sobota v zabavi in plesu. NEDELJA, 25. L: 8.30 Za naše kmetovalce; 9.00 Mladinska oddaja: V kralj r--!tivu palčkov in pogovor s pionirji; 13,45 Glasba po željah; 11.30 »Lati' so mi rekli« —-p,i.-33» spored ljubezenskih narodnih; 15.00 Z mikrofonom med našim ljudstvom; 15.20 Zabavni orkestri; 15.30 Slušna igra: A. Dumas »Črni tulipan«; 18.30 Slovenska pesem ob slovenskem Jadranu.' — PONEDELJEK. 26. I. 11.00 Igra orkesler JLA iz Portoroža p. v. J. Jankoviča; 11.30 /ena in dom; 14-30 Iz športnega sveta; 14.40 Domači zvoki: 17.30 Spored, zabavne in lalike glasbe; 18.15 Od milanske. Soale do melro-pnlitanskc opere. - TOREK, 27. L: i 1.30 E. Adamič: La suite doi bam-b.îni; 14.20 Strani naše zgodovine; 14.40 Domači zvoki; 18.30 Jezikovni pogovori. 18.-10 F. Schubert »Sonata v A duru in Bartokovih šest narodnih plesov — Izvaja pianistka D. Bratuž iz Gorice: 20.00 G. Puocini: »Tabarro«. - SREDA, 28. I.: 11.00 Melodije, ki ne bodo pozabljene; 11.30 Pogovor s pionirji; 14.30 Kulturni razgledi; 14.40 Domači zvoki; 17.30 Pojo slavni operni pevci: 18.15 Glasbeni portreti skozi svet in čas; 20,30 Zborovska glasba jugoslovan-skiih rkladateliev : 21.00 Radijski roman v nadaljevanjih:- »Luerezia Borgia ; 21.30 Glasba južne Amerike.'- ČETRTEK, 20. L: 14.20 Od Triglava do Jadrana: 14.40 Domači avoki 10' vesele harmonike: 18.15 !.. V. Beethoven: Sonata v mesečini.
■op. 27 štev.
v c,is molu:. 18.30 Iz
ljudske revolucije; 18.40 Anica Ščuko v a in Danica Trobec pojeta slovenske narodne v priredbi - pri klavirju U. Vrabec.
OBJAVA
Dne 9. I. 1953 je iz dijaškega doma v Postojni neznano kam izginil tii,"ii»Ic stefančič Alojz, sto.r IG let, viroke in vivke postave, temnih oči, kostanjevih ias. oblečen v siv zimski suknjič ter malo temnejše hlače. spodaj ima siv jopič v pasu, na zapestju in okrog vratu ojjleten z zeleno vohio.
Ce kdo kaj ve o njem, se vljudno ur-proša, da sporoči u?. naslov Ste-fančič Frančiška, ul, I. maj IG Po-r.iojna in na postajo narodne milico.
Ureja uredniški odobr Odgovorni urednik Milko Stol/a Tiska tiskarna »Jadran« r Kopru. \oslov uredništva in uprave: Koper. Saiitorijeva ulica 20, tel. 170, poštni predal 2 - Številka tekočega računa /n i Narodni banki v Kopru 657-T-162 Letna naročnina 500 din. polletna 250 in četrtletna 130 din.
telo pripetiti, da bi nehote prijel mrliča za obraz. Ta misel mu je povzročala neprijeten občutek. Sedaj je nameraval opustiti iskanje.
Ko pa je bil na pol p ita, -i je rekel, da ne bo na.-el nikoln miru, čc ne. ho še enkrat videl mrliča, kako leži pred njim. tu i--e prepričal, da je Curtin res mrtev in mu ne ho mogel povzročiti neumnosti.
Znova je začel iskali. Križem kražem jo tekal med grmovjem. Nato je tekel nazaj k taborišču, da bi našel pravu smer. Nenadoma se ni mogel nič več natanko mimuili. \ katero smer je gnal sinoči Cutlina. Desetkrat, petnaj-tkral, dvajset-krat ga je pognalo v nun .-mer. Bilo je zaman. Mrtveca ni na-Hel. AH sc je res tako molil v smeri?
Bolj in'bolj je postajal razburjen. Sonce jc -talj navpično nad njim in je mT.i-miljcno žgalo. Sopel je in obli! ga jc pol. Strašno ga je zažejalo. Toda ni pik nego brez misli vlival vodo v veliki množini vase.
Ko se je plazil v go-eavi. se je vsak lup vznemirjeno nbrr-čal. Za trenutek je pomislil, tla je to strah. Tmla »k viša I .-e je prepričati, tla je samo nervozen. Vest pa gotovo ni bila. o tem jc bil prepričan, Samo vznemirjen je bil.
Osli so postali nemirni. Prvi -.i pričeli odhajali. Kmalu fo jim še ostali sledili. Korakali sn nehrižno. S klelvijn j.' skočil za njimi. Pričeli so dirjati. Moral je prve prehiteli, tla jih je «ustavil- To pa mu je zaprlo sapo. Osle je znova segnal k taborišču. Setlaj -o stali mirno in -o' mulili suho travo. I a ali oni sc je obrnil proti njemu in ga debelo in začudeno pogledati. To je Drrhbsa preplašilo in rklenil -je. tla jim lin zavezal oči.
Toda pričel je znova i-k ali. In ko je bil stotič prepričan, da je na kraju, kjer je uslndil Gurtina, je zapazil na tleli kos zoglenele veje. Setlaj je vedel, tla jo na pravem kraju. Ta kos sc jc ponoči odlomil od veje. ki je z njo svetil.
Tla sn bila ra/.rita. Toda ritzril jih je najbrž sam. ko sc je plazil trni okoli. Krvi ni opavil. Na takih tleli hi se ju dalo tudi le težko opaziti. Ali jc Curtina morila odvlekla kaka žival? Ali pa ga je kdo našel in odvodel? Sam ni mogel nikamor, ker je bil pač mrtev. O tem se je Dobi« vendar prepričal. Prav gotovo ga je odvlekla žival.
Tem bolje, si je midil Dnhbs. Potem kmalu ne lin od mrtvega nič ostalo. Ko -e je nekoliko umiril, je začel jni-lili na odhod. Toda ameraj se je znova oziral okoli. Za hip j" menil videti Curlina med drevjem, hipoma sc je zopet ustrašil, ker jc menil, da jc nekdo drugi. Nato sc je znova ustrašil, ker je •bil (prepričan, da je slišal glasove. In 'če sc jc kje odlomila veja ali sc je sito t al i I kamen, je takoj mislil, da sc plazi okrog njega gorsk,¡ lev. prav tisti, ki je odvlekel Curtina, okusil človeško kri in ga buče setlaj od zadaj napasti.
Zaklical je oslom in začeli so korakati. Toda pot je bila o ■žavnej.ša. kakor si j,. Dobbs mislil. Če je šel na čelu. so zadnji osili zaostajali, se začeli razhajati in iskati po stranskih pt.leh in v goščavi travo. Večkrat je moral karavano zaustavili, ker je moral zaostale osle zopet zbrati.
Potem je stopal za karavano. Sedaj pa so se razlepli prednji osli in vsa karavana sc je razšla. Potem jc vzel vrv in privezal vsakega osla na sedlo prednjega, da Iii jih obdržal -kopaj. Znova je stopil na čelo. Toda kakor hitro sc jc kateri osel ustavil in začel vleči prednjega, se je tudi prednji ustavil ti tako se je ustavila vsa karavana. Sedaj sc je začel pečali ■ amo s prvim o-lom. ga bičati in ga siliti, da bi vlekel ostale za s ali o. Kakih petdeset korakov je šlo. Nato pa je po-¡alo to n s le m preneumno. Ustavil sc je, se uprl s prednjima nogama trdno v tla, vrgel dolge uhlje nazaj in je stal trdno ko skala. Naj.i iga je Dobbs še tako bičal in ga s škornji brcal v lakot-nico, ,o-el se n.i premaknil. Saj ni vedel, kako in kaj. Korakati hi moral naprej, istočasno so ga pa ostali vlekli nazaj. Dobbs je znova menjal taktiko, stopil je ito" čelo karavane in vlekel •prednjega «sla. Nekaj časa je slo prav dobro. Vsi osli so sle-d,V.l. Ko pa je prvi o-el spoznal, da je zanj laže in udobneje, tla -e da vleči, kakor pa, tla 'prostovoljno leče. se. je dal bolj in bolj vleči, dokler ni vlekel Dobbs tolikšnega tovora, kakor lr mu visel, na vrvi, ki jo je imel prek rame, cel. železniški vlak. Tudi In je 'moral opustiti; znova jih je poskušal poganjati od zadaj, pri tem pa je moral zmeraj tekati ob karavani sem in tja. da je zadržal osle, ki so se mu hoteli razbegniti. Be.Vm pa jc šla karavana nekaj časa voljno in brez težav. O.-li, .šii prišli v tek in so šli lepo po stezi. ,Sedaj je ílo tako lepo, tla je mogel Dobbs tidohnu capljati zadaj in si celo pri-
žgal pipo. In ker ni imc.l drugega opravka, -kakor mirno pohajkovali tlalje. sn zopet začele delovati v njem misli.
Nisem vsega du volj natanko pregledal, jc premišljeval-Mogoče pa le n| bil mrtev, nego samo težko ranjen. Sedaj se. plazi po goščavi in , morda dospe, do indijanske vasi. Potem je pa vsega konec. Sunkoma se jc obrnil, kajti zazdelo se um je, tla že sliši za sabo Indijance, ki ga zasledujejo, da hi ga izročili policiji.
Tmla v vas,i še ne more biti. Vasi so daleč, lil čeprav ni morda mrtev, je vendar zadel in le zelo počasi bi mogel kam priti. Moram ga najti iin ga pokončati, je razmišljal Dobbs dalje. To pa je že na v.-ak način poizkus umora in ropa. To hi me slalo dvajset Ici na otoku Svete Marije.
Končno ni našel . drugega izhoda, kakor da se znova vrne in poišče mrtvega ali ranjenega Curtiina. Spomnil se je, da ene smeri sipin h ni poi.-kal. To je. bila nasprotna smer od tistega mesta, kjer jc nbležal Curtin, od ognja v nasprotno smer v goščavo. Tja sploh ni pogledal. In popolnoma jasno jc bilo. da se je Gnrtiu odplazil tja, ker je hila v oni smeri vas. ki sta j ti prejšnji popoldan videla. Dobbs je. mirno spal i',i ni nič videl ne slišal. Mogoče £e ni (Jurtlu -niti približal taborišču, da bi ne zbudil Dohbsa, ki. bi iga pobil do smrti. Braniti bi se itak ne 'mogel. Ni dvoma, v tisto smer sc je splazil Curtin. tam ga' bi bilo treba poiskali. Tik pred večerom, je bilo, kn se je Dohbs vrnil k 'tabotfffiôu. Oslov ni raz-ll.ii.oril, negó je začel takoj iskati. Iskal jc v oni smeri prav lako hlastno in prav tako vneto kakor dopoldne v nasprotni smeri. Toda kmalu se . je znučilo in Ditbbs je moral-iskanje opustiti,
Sedaj mu je preostal -amo še en izhod. Niti ure ni smel več zapraviti z l-kaujcnt, Zjutraj je moral takoj oditi in čim prej priti na postajo v Durangu, takoj prodati osle in orodje in sesti na naslednji vlak. da hi sc. skril v kakem večjem mestu. V Loredo, Eagle l'as. Bronsville ah na kako. drugo obmejno postajo zaenkrat ni smel. Kajti če je Curtin res prispel v kako vas ali čfe je bil Howard na potu, potem ga bodo iskali predvsem uta meji,
Z visoke gore jc Dobbs že prejšnji popoldan opazil v daljavi dim drvečega vlaka, .Sedaj potemtakem ni bil več daleč.
Vsa hiša je bila vznemirjena. Ančka se je vrnila domov iz mesta, •pustila polno košaro na stolu in denarnico na mizi poleg torbice. Tega se spominja prav natančno. Takrat je na vratih pozvonilo. Bil jo pismo-noša. Povabila ga je v predsobo in šla v sol>o po očala, ker je. morala podpisati, da je prejela priporočano pismo. Ko je pismonoša odšel, je šla Ančka zopet >v kuhinjo, toda denarnice ni bilo več na mizi. Da je .zlo še večje, je imela v denarnici tudi nekatere dokumente in dve otroški dokladi.
" Seveda je bil alarm. Kaj hitro so vso zadevo zvedele sosede poleg njenega stanovanja, zgoraj in spodaj. Vse'so skušale Ančko tolažili. Mogo-•če je denarnico kam založila, prav gotovo jo bo našla. Jvako bi bilo, če bi pregledala predale v^kuhinji, torbico in košaro, pohio zelenjave, mesa in kruha? Mogoče je tam kje založena. Ančka pa je venomer trdila ■svojo, denarnica je bila na mizi, si-•cer pa je že tako pretaknila celo .kuhinjo.
Sum je seveda padel na pismono--šo. Toda ona je rabila samo nekaj trenutkov, da je šla v so,bo po očala in svinčnik in se vrnila. Ali je mogel ta hipce pismouoša oditi v kuhinjo, vzeti denarnico in se vrniti 11 a svoje mesto v predsobi? Kdo bi •si od njega kaj takega mislil? Prav -spreten mora biti!
Ena izmed sosed je poskušala pomiriti razburjeno Ančko in ji je svetovala, naj še enkrat preišče vse ■stanovanje. Opozorila jo je, kako neprijetno je, kogarkoli obdolžiti kar na slepo in naj sc prej prepriča. Kadar človek hiti, stori v naglici marsikaj kar potem pozabi in se ne spomni več. Kljub Anekinim protestom je pregledala še r;iznc. preklale, kuhinjsko kredenco, žep domačega predpasnika, ki je visel za vrati in odšla celo v sobo. Prav kmalu se jc zmagoslavno vrnila. V roki je imela denarnico, ki jo je našla na kauču, poleg katerega je imela Ančka v omarici očala.
Zdaj je morala Ančka priznati, da je med iskanjem očal, odložila denarnico kratkomalo na kaue in se pri tem ni niti zavedala, kaj tlela. Bilo ji je sicer malce nerodno, obenem pa je bila zadovoljna, da se je vse tako dobro končalo.
S tem jc bila zgodba za Ančko kočana in uro pozneje sploh ni več mislila na jutranjo nepriliko.
Vaš ljubljenček bo najlepše in najtopleje oblečen v volnenih obla-eilcih, ki jih bodo spletle pridne mamičine roke.
maLITE 'A OSUMITI?
Toda kaj bi bilo, če denarnice ne bi takoj našli? Vsi, brez izjeme, bi sumili pismonošo, da jo jc ukradel.
Večkrat se je zgodilo, da je kdo po krivici osumil tistega, ki so po Kvojem poslu mora zadržali v tujem stanovanju. Tem ljudem navadno zaupamo, toda vse dotlej, dokler ne ugotovimo, da nam je kaj zmanjkalo. Potem je pa naše zaupanje omajano in gledamo jih z očmi, polnimi nezaupanja.
Moramo pa sc zavedati, tla ni opravičeno sumiti tistih, ki se ne morejo braniti, to je v njihovi rnl-sotnosli. Veliko bolje bomo storili, če bomo denar in dragocene predmete vedno zaklepali in ko bomo nekaj res izgubili ali založili, ne bomo mogli nikogar po krivici obdolžiti.
^mmm
-... ItiL k&frit ■-■'••i
(Sf&J
I

III

Vi

Lepi, mrzli in sončni dnevi vas bodo zvabili na izlete in sprehode, ali celo na smučanje. Zato pa morate imeti poleg obvezne jope in hlač za smučanje, še več tople garderobe. Na naši sliki vidite preproste, toda praktične modele, ki vam bodo služili tudi za spomladanske izlete.
ZA DOBRO VOLJO
»Avgust, prinesi mi, prosim, jutri .-lovo past za miši.«
»Toda, Ančka, saj sem prav včeraj ■eno kupil.«
»Seveda si jo, toda v tej je že miška.«	*
■Z&sSZ.
boljo. I i hI c je tri centimetre manj kot včeraj.«
Dopisnik nekega časopisa je kupil v trgovini sladkor. Doma je opazil, da je sladkor pomešan s finim belim peskom. Takoj je dal v • časopis naslednji oglas: »Od nekega trgovca sem kupil sladkor, v katerem sem našel pol kilograma peska. če mi mož, ki me je ogoljuial, v 24 urah ne pošlje na dom 3 kg dobrega sladkorja, bom objavil njegovo ime.« Naslednjega dne je nre-jc-1 dopisnik od petih trgovcev po 3 kg dobrega sladkorja.
Mož je prišel pozno ponoči domov in žena je začebljala skozi ključavnico: »Marko, si ti?« Ime njene-ga moža pa je bilo Janez. In sedaj prihaja Janez vsak večer zelo zgodaj domov ter spi z odprtimi očmi in z revolverjem v roki. Tako ga je žena ozdravila ponočevanja.

IZ BORBE ZA ŽENSKO VOLILNO PRAVICO V ZDA
Na kongresu republikancev v Chicagu je bilo poleg moških tovarišev zastopanih tudi 380 kandidatk in namestnic, kar pomeni 14 delegatk več kot leta 1948, ko je bil zadnji kongres.
Pivič so nastopile žene leta 1892 na kongresu v Minneapolisu. Zastopani sta bili dve namestnici, delegatk ni bilo. Z leti pa se je to stanje izboljšalo. Leta 1900 je nastopila prva delegatka.
Zapadne države v ZDA so bile ženam bolj naklonjene kot vzhodne. V Kansasu volijo žene od leta 1861, toda samo v šolskih zadevah. Isto volilno pravico je Salo ženam še 21 držav leta 1895. Popolno volilno pravico pa so dobile leto kasneje, in sicer v državah: Wyoming, Colorado, Utah in Idaho.
Medtem ko so žene zapadnih držav dobile volilno pravico, so jim jo vzhodne države še vedno odrekale. šele po prvi svetovni vojni so jo priznali v celoti, in sicer za časa predsednika Wilsona, ki jo je tudi priznal in potrdil.
Toda južne države so se še vedno upirale kot Virginia, Maryland in Alahama. Končno pa so morale popustili in ženam priznati volilno pravico.
Ob zadnjih volitvah v ZDA so poleg ostalih kandidatov predlagali na podpredsedniško mesto tudi dve ženi. To sta bili senatorka Margaret Chase Smith, republikanka iz Maine in sodnica Sara Hughes iz Dallas Tex, ki je kandidirala na demokratski listi.
* /.ENE ZASTOPAJO SVOJO DRŽAVO PRI OZN
Najodličnejša zastopnica Amerike pri OZN je bila brez dvoma ga. Eleanor Roosevelt. Meseca marca preteklega leta je obiskala Indijo, kjer jo je ljudstvo navdušeno pozdravilo.
V Indiji je gospa Rooseveltova srečala svojo prijateljico Vijayo La-kehmi Pandit, ki je bila delj časa indijska ambasadorka v Washing-tonu. Isto mesto je zavzemala tudi v Moskvi, kjer baje ni imela nobenih posebnih težav, ker je ženska. Spočetka je kot ženska vzbujala pri svojem poklicu mnogo pozornosti, toda počasi so se ljudje na to
navadili. Zaradi svojega pravilnega dela in nastopa, je uživala splošno priznanje.
V družini ge. Pandit. je več a-dvokatov in tudi sama si je hotela izbrati ta pokUc, pa ji okoliščine niso tega dopuščale. Danes je ga. Pandit doma v Indiji zelo ugledna osebnost in uživa veliko naklonjenost svojega naroda, kajti zaradi svojega naprednega prepričanja je bila pod angleško vlado večkrat v zuporu.
Na šesti konferenci Generalne skupščine v Parizu je zastopala čile ga. Ana Figuerova. že kot učiteljica se je mnogo zanimala za politiko in to jo je spravilo na tako odlično mesto, da zastopa svojo državo pri OZN.
Češkoslovaško je zastopala ga. Sekaninova-Cakrtova, ki se ne po-
služuje ruščine, kadar nastopa, ampak govori angleško.
Dominican republiko zastopa ga. Minerva Bernardino, ki se ukvarja s politiko že od leta 1926 dalje.
Tudi Danska ima žensko zastopnico pri Združenih narodih, To je go. Bodil Begrup, ki je znanstvenica ter doktor politične znanosti in ekonomije. Svojo državo je zastopala že pri nekdanji Ligi narodov v Švici.
Ga. Maria Witteveen zastopa Nizozemsko.
Toda vsa mesta, kjer so ženske zastopnice, niso važna niti pomembna. V političnem komiteju Organizacije združenih narodov pa ne najdemo ženskih zastopnic in tako žene nikoli ne soodločajo o usodi narodov ali o vprašanju miru in vojne.
Dm&hI na&ueti -velika pton&č
Preproge boste dolgo ohranili, če boste na noge vseh stolov in mize prilepili izrezane kose starega iil-ca.
*
Limona mora vedno imeti lepo rumeno skorjo. Če ima bele ali zelene pikice, skorje ne smete uporabljati, medtem ko je sok popolnoma dober.
*
Perilo, ki ga dolgo nismo rabili, ima čuden duh, Le-ta bo izginil, če perilo namočimo v vodi, v kateri se
je kuhala limonina skorja. *
Zelo nevšeeno jc, če obešeno perilo zmrzne. Da se to ne bo zgodilo, splahnite perilo v slani vodi (na 5 1 vode pest soli).
Jabolka so pozimi najboljši prijatelji. če ste zvečer v zadregi za večerjo, opečite jabolka, za podstavek pa jim denite opražen bel kruh, ki ste ga nalahno namazale z maslom. Vse skupaj potresite
s sladkorjem in cimetom..
•
Beli fižol je poglavje zase. Ke ste ga prvič prekuhale, ga pokrijte in odstavite za celo uro. Nato odlijte vodo in ga zalijte z vrel« vodo in šele zdaj ga kuhajte tako dolgo, da se bo lupina odluščila. Tako kuhan fižol je mnogo laže prebavljiv.
•
Ali veste, da sta porcelan in kamenina veliko bolj trpežna, če ju enkrat na leto položimo v mrzlo vodo brez apnenca in nato polagoma segrevamo, kuhamo četrt ure
in pustimo počasi ohladiti. •
Čebulne ostanke uporabimo za čiščenje bakrene posode. Sesekljano čebulo zmešamo z zemljo.
K. U L
R A
Piran-iesenskE noaoniBlni prvakkaprske podzveze
V nedeljo jc bila v Piranu odločilna tekma za naslov jesenskega nogometnega prvaka koprske podzveze med domačim moštvom in jadranom iz Dekanov. Zmagal je zasluženo Piran z rezultatom 4-1 (2-1) in si tako pridobil naslov prvaka. Vse do zadnjih treh kol je bila na vodstvu koprska »Atirora«, ki pa ji je prav v odločilnih trenutkih »zmanjkalo sape« in se je morala zadovoljiti z drugim mestom. Četrto mesto predstavlja za koprski »Prole.ter« lep uspeh, zlasti če upoštevamo, da so bile v moštvu ves č;is spremembe in da zaradi tega 111 moglo igrali v standardni formi. V' zadnjih kolih jc pripravil precej presenečenj Jadran iz. Dekanov. Za to moštvo lahko rečemo, da se je med vsemi najbolj odlikovalo po borbenosti in požrtvovalnosti in da laliko od njih pričakujemo mnogo večjih uspehov, ko si hodu nekoliko bolj utrdili tehnično znanje.
Do zaključka jesenskega prvenstva se morajo odigrati sicer še tri tekme, vendar rezultati ne bodo vplivali na razpored vodečih. Za prihodnjo sezono sc nam obeta zanimiva borba med glavnima kandidatoma Piranom .in Auroro, vendar smo prepričani, da tudi drugi še niso vrgli puške v koruzo v borbi za naj-
višji naslov. Zmagovalec bo imel pravico direktnega vstopa v slovensko ligo.
* * *
'Nogometaše bo nedvomno zanimalo, kje igrajo nekateri bivši člani, ljubljanskega '»Odreda«. Vratar Segala igra v Piranu kot leva zveza, Benvenutti je najboljši igralec Izole (igra desno zvezo), Perlot je pri nekem manjšem tržaškem moštvu, Pau-letti pa se jc prijavil za Triestino. Čeprav Paulettiju ne. oporekajo izvrstnega teihničnegif znanja, ne bo mogel še nastopiti za prvo moštvo, ker mu primanjkuje kondicije. —:—:—i
ie in san v ionu
\ Idriji so zaključili tečaj za smučarske teke, ki ga je organizirala smučarska podzveza. Tečaja se je udeležilo 5 članov iz Postojne, dva iz Nove gorice hi 7 članov »Rudarja« iz Idrije.
Ob zaključku tečaja, ki je prav dobro uspel, so organizirali tekme v tekih. Med člani, ki so tekmovali na 8 km dolgi progi, je zmagal Valentin fdč (»Železničar«, Nova Gorica) s časom -12.56, preti Ladom Miklavi-čem («Rudar«', Idrija) s časom 43.51. Meti mladinci, ki so tekmovali na -1
km dolgi progi, je zmagal Jože Erjavec. (»Rudar«, Idrija) s časom 22.29, Drugi je bil njegov klubski tovariš Jože Podobnik, tretji pa član postojnskega »Železničarja« Bogomir Debevc.
* * *
Na turnirju za prvenstvo šahovskega društva v Idriji za leto 1953 je zmagal Tone Troha. ki je premagal vse svoje nasprotnike. Drugo mesto je zadel pavel Hladnik. tretje pa ing. Anton Jager. Turnirja se je udeležilo 18 šah isto v. med katerimi pa so bili nekateri zelo nedisciplinirani. tako da turnir ni imel zaželenega uspeha, Posebno so razočarali sa-histi Nižje gozdarske šole. Društvo je pridobilo samo enega novega pe-tokalegornika (Ivana Eelea) in enega novega Četrtokate.gornika (ing, A. Jagra).
Te dni se bo začel turnir za osmo prvenstvo Idrije, na katerem bo sodelovalo 12 najboljših šahistov.
€
M
. ...	.	vwis: '-'"'
.s. 5:--..i:if 1'■>' 1
'.•<••	.*.V*.'.;'-?: ..CiS::

' . S V .......
PIRANSK A EN A JSTORIGA
Tolminski „Partizan" ima že nad S20 članov
Na občnem zboru TKD »Parlizan« v Tolminu so rapravljali o delu društvu od njeaove ustanovitve v marcu leta 1952. Delo je potekalo do sedaj bol j kampanjsko, saj je bilo do mladinskega festivala na višku, potem pa je zopet zamrlo. Del krivde je nedvomno v tem. ker ni bilo nti razpolago potrebne dvorane in finančnih sredstev. To zadnje vprašanje so nedavno Tešili na ta način, da so prodali opeko, ki so jo prvotno namenil; za gradnjo telovadnega doma. Njihovo dejanje je povsem opravičljivo, kajti s sredstvi, ki jih imajo na razpolago, nikakor ne morejo misliti iia zgraditev novega doma. Zaenkrat se morajo zadovoljiti z bivšim Ljudskim domom, ki ga bodo po možnosti adaptirali hi popravili. Precejšnje težave so tudi zaradi pomanjkanja vadileljskega kadra, ki pa jih bo nujno potrebno premostili v pripravah za mladinski festival.
Danes ima tolminski »Partizan« nad 120 članov, od tega 65 pionirjev, ki so v vadbi najbolj marljivi. Za prihodnje delo so si zadali vec sklepov, med drugim organizacijo smučarskih tekem za pionirje in mladinec, sodelovanje pri pripravah za mladinski festival in izvedbo pomladanskega crossa.	B.R.
(Dosedanja vsebina) Drejče je bil sirota in se je odpravil po svetu. Vihar na morju mu je razbil barko, njega pa vrgel nezavestnega na obalo. Našle so ga »Modre veverice«. Tom, poglavar tega društva, ga je izzval na dvoboj, toda Drejče ga je premagal in postal poglavar. Tom snuje maščevanje, zapre učenko Majdo v star grad in pod pretvezo, da so jo ugrabile »Modre veverice«, jih napade. Bojna sreča pa mu ni mila in ko vidi še, da mu Majda hoče zbežati, 'vrže na pot velik kamen. Fo glasnem kriku nastane tišina, ko pa Toma obkolijo še nasprotniki, spozna, da je stvar resna.
ito/arnc*
wkISSSl
;:	Ji
* Tombohccas! asuM upa, fo mr se ¡e m^"
dela,da je |)mj| če odseijje za-