Glasilo občine
Cirkulane
Letnik 10, številka 1
Maj - veliki traven 2016
WWmvani občani!


sili lili
Milka in
Moji občini za njen praznik
-	Želim, da bi bili vsi ljudje v naši občini veseli, razigrani in se imeli radi. (Nikita)
-	Naša občina je zelo lepa, imamo veliko prostora in svežega zraka. (Tibor)
-	Želim si, da bi se imeli v naši občini vsi lepo in se dobro razumeli; rad bi se ji tudi zahvalil za lepo nogometno igrišče, kjer lahko igram nogomet. (Teo)
-	Želim si, da bi bila občina taka, kot je, ker je lepa; želim si tudi, da bi župan in vsi ljudje občino spoštovali; za naše lepe gozdove želim, da bi ostali čisti. (Vito)
-	Želim si, da bi se vsi imeli radi, da bi radi hodili v šolo in se pridno učili. (Maja)
-	Želim si, da bi vsi ljudje veselo praznovali praznik občine. (Ana Marija)
-	Želim si, da bi bili vsi ljudje, ki tu živijo, srečni in veseli. (Lana)
-	Želim si, da ne bi nikoli podrli mojega prvega doma, ker sem tam preživela otroštvo; všeč mi je, da imamo lepo, veliko igrišče, kjer lahko gledamo nogomet in se igramo. (Lucija)
-	Vesela sem, da imamo kombi, ki nas vozi v šolo; v šolo rada hodim. (Buli)
-	Želim, da bi imeli lepe hiše in lepe rožice, da bo v našem kraju vse lepo. (Emanuel)
-	Želim si, da bi bili vsi srečni, veseli in bi lepo praznovali; vesel sem, da se v šolo lahko vozim s kombijem. (Patrik)
-	Želim si, da bi se vsi imeli radi in si pomagali pri delu; vesel sem, da imamo šolo, kjer se učimo, igramo in gremo na dobro kosilo. (Matic)
-	Želim si, da bi bili vsi veseli, zdravi, veliko delali in bi imeli v občini tudi veliko zdrave hrane. (Žiga)
-	Želim, da bi bili vsi srečni, veseli in da se grad Bori ne bi nikoli porušil. (Miha)
-	Želim si, da bi v naši občini imeli veliko igral za otroke. (Sara)
-	Želim si, da bi dobro skrbeli za našo okolico šole in za toploto naše šole. (Alex)
-	Na naši občini so zelo prijazni, ker lepo skrbijo za našo šolo in za igrišče, kjer igramo nogomet. (Marsel)
Želiva, da občina in šola še naprej hodita z roko v roki v dobro vseh naših otrok!
Učenci 1. a razreda z učiteljico Dragico Kolednik in
vzgojiteljico Silvo Meznarič
GLASILO OBČINE CIRKULANE izdaja Občina Cirkulane. Uredniški odbor: Milena Debeljak, Nina Gabrovec, Marica Zebec, Miro Lesjak, Nataša Podhostnik. Odgovorna urednica: Tatjana Mohorko. Lektoriranje: Nataša Podhostnik. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec s. p., 041 684 910. Naslov uredništva: Občina Cirkulane, Cirkulane 58, 2282 Cirkulane, telefon: 02/795 34 20. Elektronski naslov: tajnistvo@cirkulane.si. Natisnjeno: 900 izvodov, ki jih prejmejo gospodinjstva v občini brezplačno. Glasilo občine Cirkulane tudi na internetu: www.cirkulane.si. Naslovnica: Rado Škrjanec
Spoštovane občanke in spoštovani občani!
Najprej iskrene čestitke ob občinskem prazniku, ki je pred nami. Vem, da nas večina v današnjem času živi z veliko manj optimizma, kot smo ga imeli pred 25 leti, pa vendar lahko rečem, da smo za tako stanje krivi predvsem sami. Mi smo tisti, ki dajemo podporo našim vodilnim politikom, in zato smo mi tisti, ki lahko kaj spremenimo.
Tudi pomlad je v letošnjem letu hitro napredovala, ozelenelo je vse, prej kot običajno. Kaj kmalu se je pa pokazalo, da narava ne prizanaša. V nižinskem delu je pozeba dodobra uničila sadje in poljščine, ki so kazale na dobro letino. Sprijaznili smo se s tem in videli, da nam bo na višjih legah, na naših lepih hribih vendarle še kaj ostalo. Vidi se, da ima tudi narava vedno prizanesljivo obliko svojega dela.
Zal pa moram povedati, da temu ni tako v naši državi. Tam, kjer že tako ali tako nič ni ali pa je vsega malo, hoče država uničiti še tisto malo. Uničiti hoče dostojanstvo človeku, ki tu vztraja in živi. Slabo se nam godi, tako na gospodarskem kot tudi drugih področjih. Sicer po medijih slišimo veliko samohvale, predvsem naše vlade in njenih vodilnih politikov, po drugi strani pa nam, občinam, zmanjšuje primerno porabo ne več na minimum, ampak pod prag revščine, v katero nas peha s svojo nespametno politiko.
Vprašanje, ki se nenehno pojavlja, je, »kako v naši občini gospodariti«, če je primerna poraba na prebivalca znižana na najmanjšo možno raven, ki je kdaj koli bila v naši državi. V istem hipu pa ugotavljamo, da država še vedno razsipno živi in razsipno počne tako tudi z našim denarjem. To, kar je država naredila pri sanaciji bank in kar so počeli vodilni v bankah, ki so brez kritja posojali denar svojcem ali politikom ali z drugo
besedo kradli denar davkoplačevalcev, pa seje naenkrat pozabilo. Razlastninili so male delničarje, jim pobrali vse do zadnjega centa, velikim pa pustili vse. To lahko označimo kot katastrofo in ne samo kot kriminal, zato pa žal nihče ne odgovarja. Ljudje so zaupali državi, pa jih je prav ta pustila na cedilu. Približno tako je tudi z občinami in primerno porabo ter možnostjo črpanja evropskega denarja. Država je tudi tukaj naredila tako, da bodo lahko črpale denar občine, ki so že tako ali tako razvojno daleč pred nami, to so Ljubljana in še nekatere večje občine v Sloveniji. Vse ostalo pa je v državi očitno nepotrebno.
Vlada Republike Slovenije namreč že nekaj let zapored zmanjšuje sredstva za občine. Tam, kjer razvojni zaostanki niso tako veliki kot pri nas, to mogoče predstavlja manjši problem. Pri investicijah pa je dejansko stanje zaskrbljujoče in strah vzbujajoče. V državi poteka vse tako, kot da je vse v najlepšem redu. Tu in tam se zamenja kakšnega ministra ali ministrico, kot žrtveno jagnje, da se pomiri ljudi in strasti in karavana gre dalje, mi pa capljamo tiho za njo. Ne razumem pravzaprav ljudi, ki mirno sprejemajo vse odločitve vladne koalicije. Velikokrat razmišljam o tem, kaj bi se zgodilo ob takem vodenju države, če bi bila na oblasti kakšna druga politična opcija. Ali bi bilo tudi v tem primeru vse tako mirno in ali bi vsi tudi takrat vse mirno in tiho sprejemali?
Žal bomo posledice zdajšnjih ravnaj čez čas občutili vsi. Občine ne bodo zmogle plačevati vseh obveznosti, ki sem jim nalagajo, kot recimo plačevanje razlike cene stroška vrtcev, ne bodo mogle zagotavljati vseh komunalnih, socialnih in drugih storitev in še marsikaj se bi dalo našteti. Pri tem ne bom veliko govoril o investicijah, saj jih žal kaj dosti ne bomo izvajali, bodo pa tiste,
ki se bodo izvajale, izvedene v kratkem, nekatera dela pa se ta trenutek že izvajajo. Proračun je sicer zaradi znižanja sredstev občinam in zaradi zaključka prejšnje EU perspektive in neaktivne, predvsem pa občinam nenaklonjene finančne perspektive do leta 2020 precej nižji. Investicije, ki bodo izvedene v tem letu, bodo predvsem na področju cestne infrastrukture. V celoti bomo letos uredili priklope na kanalizacijsko omrežje v Dolanah, izvedene bodo nekatere odmere cest, v osnovni šoli bomo letos uredili razsvetljavo in strope, poskušali bomo funkcionalno urediti staro dvorano, če bomo seveda uspešni na razpisu.
Sodelujemo tudi s petimi sosednjimi občinami na Hrvaškem in šestimi občinami na slovenski strani, kjer smo direktno v Bruselj prijavili projekt kolesarskih stez. S tem bi v občini uredili kolesarke poti od Borla do Cirkulan ob potoku Bela, nadaljevali pa bi že dolgo načrtovani kolesarski poti proti Pristavi in Gradiščam. Rezultat prijave pričakujemo pozno v jesenskem času. Pripravljamo tudi projekt širokopasovnega omrežja, kjer bi zagotovili optično povezavo vsem gospodinjstvom v naši občini in se s tem izenačili s tistimi, ki to povezavo že imajo.
Tudi letos bomo v enaki meri kot
prejšnja leta sofinancirali društvene dejavnosti, področje socialnih in humanitarnih dejavnosti, otroškega varstva, dejavnosti v šoli in dejavnosti na področju kulture in športa. Še vedno sem mnenja, da le skupaj povezani lahko kreiramo in ustvarjamo boljšo prihodnost kraja in s tem posredno občine, vendar tega nekateri posamezniki nočejo niti zaznati in se tako ravnati.
Dobro delo je skrito v marsikaterem realiziranem projektu. Rečem lahko tudi, da občinski svet dela dobro in konstruktivno, prav tako tudi nadzorni odbor. Skupno delo vseh organov občine in seveda občinske uprave je garant napredka, pa čeprav z nekoliko skromnejšimi sredstvi, kot bi morala biti.
Tudi sam moram reči, da sem in bom za demokracijo. Hvala demokraciji, ki omogoča, da lahko kdor koli opozarja na nepravilnosti. A vendar bi si želel, da to vsak počne z imenom in priimkom. Skrivanje za anonimnimi prijavami občinskih struktur je dokaz, da ljudje, ki to počnejo, nimajo hrbtenice, so sluzasti kot polži, taka sluz pa pusti sled, ki je škodljiva, a se prej ko slej odkrije.
Po mojem mnenju le odkrita demokracija prinaša rezultate in odkrita beseda demokracija prispeva h konstruktivnemu delu.
Na koncu, tako kot že več let doslej, želim izreči “hvala” vsem vam, spoštovane občanke in spoštovani občani, ki
za napredek občine dajete svoj prispevek. Še vedno sem mnenja, da so edini in najpomembnejši kapital občine ljudje - boljši, kot so ljudje, boljša je občina. Le s skupnimi močmi, enotnostjo, razumevanjem in strpnostjo bomo dosegli želene cilje in razvoj. V prihajajočem času nas čaka veliko izzivov, mogoče še večjih kot do doslej. Premagovali jih bomo lahko le skupaj in v sodelovanju. Če bomo delali skupaj, se dovolj trudili, bomo uspešni. Le na ta način bomo lahko dosegli cilje, ki smo si jih zadali na razvojni poti občine Cirkulane.
Vaš župan Janez Jurgec
Delovanje Občinskega sveta občine Cirkulane v obdobju od decembra 2015 do aprila 2016
Župan občine Cirkulane Janez Jurgec je v obdobju od decembra 2015 do aprila 2016 sklical tri redne seje Občinskega sveta občine Cirkulane.
Na 9. redni seji Občinskega sveta občine Cirkulane, ki je bila dne 16. 12.
2015,	so svetniki sprejeli Odlok o Proračunu občine Cirkulane za leto 2016. Na isti seji so sprejeli Pravilnik o organiziranju šolskih prevozov in povračilu stroškov prevoza v občini Cirkulane ter sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki znaša za leto 2016 0,0040 evra.
ZAKLJUČKI FEBRUARSKE SEJE
Na 10. redni seji Občinskega sveta občine Cirkulane, ki je bila dne 25. 2.
2016,	so svetniki sprejeli Letni program kulture in športa v občini Cirkulane za leto 2016. Občinski svetniki so sprejeli sklep, da se za projekt »JP 602951 Bre-zovec-Kruhekov breg - 1350 m« porabijo sredstva po 23. členu ZFO v višini 71.514 evrov kot nepovratna sredstva in 107.271 evrov kot povratna sredstva in s tem občinski svet soglaša, da se za povratna sredstva najame kredit. Občinski svetniki so na seji še potrdili
Program dela Skupne občinske uprave v Spodnjem Podravju za leto 2016, seznanjeni so bili z informacijami o aktualnih razpisih, prav tako so bili seznanjeni z informacijami o poteku postopka podelitve koncesije o ravnanju z odpadki. Sprejeli so tudi sklep, da se vlogi Ljudskih pevcev ne ugodi, saj se sredstva društvom lahko delijo na podlagi razpisa. Ljudskih pevcev se za izvedbo prireditve oprosti plačila najemnine dvorane in vseh stroškov priprave dvorane.
NA APRILSKI SEJI POTRDILI ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA ZA LETO 2015
Na 11. redni seji Občinskega sveta občine Cirkulane, ki je bila dne 26. 4. 2016, so svetniki sprejeli Zaključni račun Proračuna občine Cirkulane za leto 2015. Svetniki so potrdili naslednja poročila: Poročilo o izvajanju obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Cirkulane v letu 2015, Poročilo o doseženih ciljih in rezultatih dela Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju v letu 2015, Poslovno poročilo Osnovne šole Dr. Ljudevita Pivka Ptuj za leto 2015, Poročilo Knjižnice Ivana Potrča Ptuj za leto 2015 in seznanjeni so bili
z Informacijami o trendih varnostnih pojavov in doseženih rezultatov dela PP Gorišnica v letu 2015.
Na isti seji so svetniki potrdili finančni načrt OŠ Cirkulane-Zavrč za financiranje do 5. 9. 2016 in Program dela zavoda OŠ Cirkulane-Zavrč. Svetniki so na seji sprejeli tudi sklep o prerazporeditvi sredstev v Proračunu občine Cirkulane za leto 2016.
Občinski svet je potrdil ugotovitveni sklep o prenehanju mandata Samu Kralju v Odboru za okolje in prostor, zaradi odstopa. Sprejeli so sklep, da se objavi Javni razpis za podelitev priznanj občine Cirkulane v letu 2016 in Javni poziv za člana delovnih teles občine Cirkulane.
Na vseh sejah občinskega sveta bo župan občine Cirkulane Janez Jurgec sproti obveščal svetnike o realizaciji sklepov občinskega sveta in poteku aktualnih investicij v občini Cirkulane.
Mihaela Fridauer
MJ
Aktualno v občini na področju investicij
UREDITEV JAVNE POTI JP 602 951 BREZOVEC-KRUHEKOV BREG
V	letošnjem letu je predvidena ureditev javne poti JP 602 951 Brezovec-Kruhekov breg, v skupni dolžini 1 350 m. Izvedena bo rekonstrukcija javne poti, ki je trenutno v gramozni (makadam) izvedbi. Obstoječa širina ceste z manjšimi razširitvami omogoča izvedbo asfaltnega vozišča v širini 3,0 m in bankin širine 0,5 m. Uredi se tudi odvodnjavanje padavinskih voda.
Občina Cirkulane je na portalu javnih naročil dne 30. 3. 2016 objavila obvestilo o javnem razpisu za oddajo javnega naročila male vrednosti. Na povabilo sta prispeli dve ponudbi. Kot najugodnejši ponudnik je bilo izbrano Cestno podjetje Ptuj d. d.. Po ponudbi izbranega izvajalca vrednost investicije znaša 115.615,19 EUR z DDV. Pričetek del je predviden takoj po uvedbi v delo in prejemu bančne garancije za dobro in pravočasno izvedbo del, predvidoma konec meseca maja oz. začetek meseca junija.
TRIM STEZA
V	letu 2015 se je izvedlo asfaltiranje (drenažni asfalt) trim steze okoli stadiona v Cirkulanah. Steza ima 4 proge v dolžini 100 m in dve progi v dolžini 400 m. Za novo sintetično podlago atletske steze je Občina Cirkulane na portalu javnih naročil dne 30. 3. 2016 objavila obvestilo o javnem razpisu za oddajo javnega naročila male vrednosti za preplastitev atletske steze s tartanom (Polytan) v površini 1 525 m2. Na povabilo sta prispeli dve ponudbi.
Kot najugodnejši ponudnik je bilo izbrano podjetje Sor-go d. o. o. iz Hrvatinov pri Ankaranu. Po ponudbi izbranega izvajalca vrednost investicije znaša 35.163,45 EUR z DDV. Preplastitev steze se bo izvedla v prvi polovici leta.
KANALIZACIJA DOLANE
Izvedba javne kanalizacije v naselju Dolane je končana. Pridobljeno je uporabno dovoljenje in s tem so dani pogoji za priključitev interne kanalizacije (hišnega priključka) na javno kanalizacijsko omrežje. Pred izvedbo kanalizacijskega priključka je potrebno v Občini Cirkulane urediti plačilo komunalnega prispevka in od Občine pridobiti soglasje za priklop (potrdilo o plačanem komunalnem prispevku) na javno kanalizacijsko omrežje. Občina Cirkulane bo posredovala podatke o plačilu komunalnega prispevka Komunalnemu podjetju Ptuj, kar pomeni, da je dano soglasje za priklop. Komunalno podjetje Ptuj d. d. je izvajalec obvezne občinske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih voda v občini Cirkulane. S tem je zadolženo za obratovanje, vzdrževanje ter upravljanje objektov odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda. Predstavnik omenjenega podjetja bo nadziral izvedbo priključkov interne kanalizacije, zato se za vsa morebitna tehnična vprašanja usklajujete z njim. Občani sami izberejo izvajalca hišnega priključka in sami nosijo stroške izvedbe interne kanalizacije.
V drugi polovici leta 2016 je predvidena izgradnja hišnih priključkov, kjer je možnost priključitve na že
zgrajen kanalizacijski sistem naselja Dolane, ki se zaključi na novo zgrajeni čistilni napravi, locirani ob potoku Bela v Dolanah. Območje gradnje obsega osrednji del naselja Dolane, vzhodno v smeri Velikega Vrha in zahodno v smeri Gradišč. Projekt za izvedbo (PZI) je izdelalo
podjetje TMD Invest d. o. o., kjer skupna dolžina hišnih priključkov znaša 1 329 m in projektantska ocena 211.467,70 brez DDV. Izgradnja se bo izvedla po fazah v skladu z razpoložljivimi sredstvi proračuna za leto 2016.
Občinska uprava
Že konec maja je predviden pričetek gradbenih del - ureditev javne poti JP 602 951 Brezovec-Kruhekov breg, v skupni dolžini 1 350 m. Urejeno tudi odvodnjavanje padavinskih voda.
Hi
V prvi polovici letošnjega leta bo zaključena tudi preplastitev trim steze v cirkulanskem Športnem parku.
Foto: Občinska uprava
Na čistilni akciji zbrali okrog 16 m3 odpadkov
V	občini Cirkulane je bila v soboto, 9. aprila, organizirana tradicionalna spomladanska čistilna akcija. Občani so se organizirali po vseh vaških skupnostih. Letošnja udeležba je bila v primerjavi z lansko nekoliko slabša, saj se je akcije udeležilo okrog 80 občanov.
V	dobrih treh urah so udeleženci čistilne akcije večje kosovne odpadke in smeti pobirali tam, kjer so jih odvrgli tisti, ki jim ni preveč mar za lepo in čisto okolje. Nabrali so manj kot prejšnja leta; 6 m3 železa in 10 m3 ostalih odpadkov. Zbrane odpadke so po zaključku akcije pripeljali na zbirno mesto, in sicer na parkirišče pri zdravstvenem domu. Od tam so bili v velikih kesonih odpeljani na deponijo. Udeleženci čiščenja so se letos na zaključni malici zbrali pri Gasilskem domu Cirkulane.
Besedilo in foto: TM
V Gradišča h še ena uspešna delovna akcija
Lep sončen pomladni dan, 2. aprila, so občani na odseku ceste Milošič v Gradiščah izkoristili za druženje na priložnostni delovni akciji. Potem ko je bila občinska cesta lani modernizirana in je zima naredila »svoje«, jo je bilo zdaj potrebno še malo olepšati; ponekod urediti in utrditi 'na-brežine', odstraniti posipni material in cesto na določenih mestih tudi pomesti.
Kot je povedal Franc Mi- »kulok«, uspešno izpeljali, lošič, so delovno akcijo, ki saj so ljudje stopili skupaj, so jo nekoč poimenovali kar Pomagat je prišlo kar 25 pa-
rov pridnih rok. Posebej so se izkazali tudi tisti, ki imajo v tem koncu Gradišč le svoje vikende, saj so z veseljem prišli pomagat. Prav vsi so s seboj prinesli obvezno orodje - metlo. Med delom ni manjkalo dobrega vzdušja. Okrepili so ga med obiski vinskih kleti, ki so ob modernizirani cesti.
Prebivalci naselja Gradišča so lep zgled, da se z dobro voljo in pridnostjo lahko veliko postori. V prihodnje si želijo, da bi bilo takih dogodkov več, saj so lahko velik doprinos življenju občanov in dobremu vzdušju v skupnosti.
TM
V Gradiščah so domačini zavihali rokave in v roke vzeli tudi
metle ter počistili lani modernizirano cesto.
Še skupinski posnetek v spomin na letošnjo aprilsko delovno akcijo.
Foto: Milošič
Ljuba narava, ostani prijazna nam ljudem
S pomladjo prihaja čas vsakodnevnega pomladnega čiščenja. S skupnimi močmi smo v soboto, 9. aprila, v sodelovanju s krajevnimi odbori in občino Cirkulane izpeljali čistilno akcijo.
Tudi letos smo Dolančani pokazali, da nam je mar za čisto in zdravo okolje. Nekaj deset krajanov Dolan je pobiralo smeti na relaciji ADK Dolane-Borl. Z veseljem ugotavljamo, da je bilo odpadkov manj kot v preteklih letih. Akcijo smo vzeli tudi kot priložnost za druženje, kar je imelo dvojno korist; dobra družba in čista narava.
Nataša Gabrovec, VO Dolane
POSLANSKI KOTIČEK
Spoštovane občanke, spoštovani občani!
Mila zima ter posledično hitrejše prebujanje narave sta nas letos nekoliko prej kot običajno zvabila na prosto, k prvim opravilom v vinogradih, v sadovnjakih ali na vrtovih. Žal pa smo bili konec meseca aprila priča zelo neugodnim vremenskim razmeram, ki so marsikje pustile katastrofalne posledice. Težek in moker sneg j e ponekod lomil vinograde, sadovnjake, poljščine in zelenjavo na vrtovih, nato pa je vse skupaj prizadela še pozeba. Številni kmetje so utrpeli veliko škodo.
V poslanski skupini SDS smo zato v parlamentarno proceduro vložili predlog spremembe Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, s katerim želimo določitev katastrskega dohodka za leto 2017 ohraniti na isti višini, kot je bil v letu 2013, ter na ta način pomagati slovenskemu kmetijstvu.
Že več mesecev naše delo v Državnem zboru zapolnjuje migrantska kriza. Migrantski val žal ne pojenja, se pa v zadnjih tednih soočamo z vedno večjim številom prosilcev za azil v Sloveniji, posledično zaradi vračanja migrantov iz držav severno od nas, kot tudi zaradi omejitev, ki jih le-te države uvajajo. V SDS smo predlagali razpis posvetovalnega referenduma o nastanitvah migrantov v Sloveniji. Prav bi bilo, da bi vladajoča koalicija prisluhnila tistim, ki so jih postavili na oblast, to je vol-
ji državljank in državljanov Republike Slovenije. Gre namreč za zelo pomembno vprašanje, ki se tiče nas vseh. Volja ljudi je bila velikokrat že izražena skozi shode po Sloveniji, ko seje odprlo vprašanje namestitvenih lokacij po različnih krajih po Sloveniji. Pravo voljo ljudi bi lahko pokazal le referendum. Žal predlog ni prejel podpore s strani ostalih parlamentarnih strank.
V ozadju migrantske krize se zelo intenzivno dogajajo sporna kadrovanja po državnih podjetjih, saj na pomembna mesta (npr. v našo največjo državno banko) ponovno prihajajo ljudje, ki so bili na pomembnih položajih ravno v času, ko so banke največ prispevale k nastanku 5 milijardne bančne luknje. Kadrujejo se »stari preizkušeni kadri«, katerih naloga je zagotoviti državna finančna sredstva interesnim skupinam oz. posameznikom. Spremljamo lahko nelogično trošenje davkoplačevalskega denarja, ko država povečuje svoje deleže v podjetjih, prodaje deležev državnih podjetij neznanim vlagateljem, netransparentne pripojitve bank, sporne prenose terjatev in obveznic in podobno. Več kot očitno je, da se podpira interesne skupine oziroma tovarišijske kapitaliste. Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu, ki je bila ustanovljena z namenom ugotavljanja krivcev za nastalo bančno luknjo, zelo intenzivno opravlja zaslišanja prič. Če potegnemo vzporednico pod dosedanjimi zaslišanji, lahko rečemo predvsem to, da zaslišane! pri pomembnih vprašanjih o kreditih izgubijo spomin ali pa na vprašanja ne želijo odgovarjati.
Skrb vzbujajoča je tudi nedavna odločitev predsednika Državnega zbora, ki je preprečil zbiranje podpisov zahtevam za razpis referendumov, ki jih je vložil Sindikat delavcev migrantov Slovenije. Predsednik Državnega zbora se je z odločitvijo, da ne bo razpisal roka za zbiranje 40.000 podpisov, ki so ga na ustaven in zakonit način zahtevali delavci migranti (slovenski državljani, ki večinoma delajo v sosednji Avstriji in
živijo v Sloveniji), postavil nad Zakon o referendumu in ljudski iniciativi, kot tudi nad Ustavo RS. Da problematika čezmejnih delavcev za obstoječo koalicijo ni pomembna, kaže tudi dejstvo, da naša pobuda o avtentični razlagi Zakona o davčnem postopku, ki bi vsaj deloma rešila njihove probleme, ni bila podprta s strani koalicijskih strank.
Z začetkom leta so se pričele uporabljati davčne blagajne, katerim smo v poslanski skupini SDS vedno nasprotovali, saj problema sive ekonomije ne bodo rešile. Kot se kaže nekaj mesecev po uvedbi, davčne blagajne povzročajo številne nevšečnosti, več birokracije ter predvsem veliko višje stroške, tako majhnih podjetnikom kot tudi številnim društvom in kmetijam. Ukrep ni sorazmeren glede na stroške uvedbe (tako stroške finančne uprave kot tudi dodatnih obremenitev podjetnikov in posameznikov) in s pričakovanimi večjimi prihodki v proračun na drugi strani. V poslanski skupini SDS smo zato podali predlog za ukinitev davčnih blagajn, ki pa s strani koalicijskih strank žal ni bil sprejet.
Iz zadnjega poročila Evropske komisije glede stanja v slovenskem sodstvu je razbrati, da kar 2/3 Slovenk in Slovencev sodstvu ne zaupa. Glede na nedavno ravnanje CSD v primeru odvzema dveh koroških dečkov starim staršem pa se sprašujem tudi, kakšno imamo še zaupanje v socialno državo. V poslanski skupini SDS smo zaradi izstopajočega primera odvzema koroških dečkov vložili interpelacijo zoper ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ocenjujemo, da je v tem primeru prišlo do številnih kršitev: od načina odvzema otrok starim staršem, kjer so uslužbenci CSD otroka odpeljali iz vrtca, do tega, da starim staršem ni bilo dodeljeno skrbništvo, čeprav sta za otroka skrbela 3 mesece, da očetu otrok, morilcu njune mame, ni bila takoj odvzeta roditeljska pravica ter da CSD niti ni sprožil postopka za odvzem roditeljske pravice, kot tudi sam postopek obravnave vloge CSD Slovenj
8
Medij občine Cirkulane
Gradec glede vloge starih staršev za rejništvo. Stara starša sta pred odvzemom otrok prejela zgolj neobrazloženo mnenje CSD in ne odločbe ministrstva, ki bi o njuni vlogi moralo odločati skladno z Zakonom o izvajanju rejniške dejavnosti. Postopek tako ni bil zakonito zaključen, imel pa je krute posledice, saj sta bila otroka odvzeta starim staršem in odpeljana k rejnikom. Odločba s strani ministrstva je prišla komaj po medijskem izpostavljanju te nepravilnosti. Socialna inšpekcija ni ugotovila nepravilnosti, vemo pa, da starih staršev sploh ni zaslišala. Zgolj poročilo CSD je bilo tako za njih dovolj. A še sploh lahko verjamete v takšno socialno državo? Ministrica sije prislužila našo interpelacijo zato, ker je nesorazmerno posegla v ustavno varovane človekove pravice, ker
je dolžna zagotavljati, da državni organi in nosilci javnih pooblastil skrbijo za otrokovo korist, ker ni pripravila zakonodaje, ki bi varovala pravice otrok, ker je več kot očitno ščitila svojega strankarskega kolega na CSD SG in ker zaradi takšnih in številnih drugih primerov javnost izgublja zaupanje v institucijo socialne države.
Še nekaj besed o ukrepih za Haloze. Konec leta 2015 je potekel mandat s strani vlade oblikovani delovni skupini, ki je imela nalogo, da pripravi konkretne ukrepe za celostni razvoj območja Haloz. Konec decembra 2015 je Vlada sprejela Poročilo o delu delovne skupine, predstavitev ukrepov je bila v mesecu januarju na območju občine Podlehnik. Žal nismo bili priča
celoviti predstavitvi, saj je bila s strani vlade prisotna zgolj državna sekretarka Ministrstva za kmetijstvo. Iz pripravljenega poročila tudi ni razbrati celovitega programa, kot tudi ne pravne podlage in kriterijev, po katerih se bo lahko celotno območje Haloz pri izboru projektov prednostno obravnavalo. Glede na to, da v proračunu posebnih sredstev za razvoj območja Haloz ni, bo za dosego medresorske usklajenosti in priprave ukrepov potrebno še precej dela.
Ob koncu naj vam ob bližajočem se občinskem prazniku iskreno čestitam ter vam želim obilo lepih trenutkov in druženj ob prihajajočih dogodkih.
Suzana Lep Šimenko, poslanka DZ RS
Nagrajenci SDS tudi iz občine Cirkulane
13. februarja je na Bledu potekala Slavnostna akademija ob praznovanju 27. obletnice stranke SDS. Osrednji govornik na slovesnosti je bil predsednik SDS Janez Janša. Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja najzaslužnejšim in najaktivnejšim članom ter odborom stranke za leto 2015.
Letošnji nagrajenci Slovenske demokratske stranke: Darko Klaj-derič, Janez Jurgec in Anton Podhostnik v družbi poslanke Suzane Lep Šimenko in predsednika 10 00 SDS Cirkulane Franca Milošiča.
Foto: TM
Med nagrajenci so letos tudi Darko Klajderič, Janez Jurgec in Anton Podhostnik,
člani občinskega odbora SDS Cirkulane in dolgoletni člani stranke, vsi pa so zaslužni za boljšo prepoznavnost stranke in za vstop velikega števila mladih članov v stranko.
BRONASTI ZNAK SDS DARKU KLAJDERIČU
Bronasti znak SDS je prejel Darko Klajderič, kije član stranke SDS že od leta 1990 in je drugi član z najdaljšo aktivno dobo v odboru. V vsem tem času je v odboru aktivno sodeloval, sodeloval je pri pridobivanju novih članov in skrbel za ugled stranke med lokalnim prebivalstvom in tudi širše. V preteklosti je bil večkrat tudi predsednik vaške skupnosti Brezovec, v OO SDS Cirkulane pa je
aktivno deloval, tako v nadzornem odboru, kot tudi v izvršilnih odborih. Trenutno je član IO SDS Cirkulane.
SREBRNI ZNAK SDS JANEZU JURGECU in ANTONU PODHOSTNIKU
Srebrni znak SDS je prejel Janez Jurgec, župan občine Cirkulane, ki je v stranko SDS vstopil pred 11 leti. V preteklosti je bil dva mandata tudi predsednik OO SDS Cirkulane, trenutno je član IO OO SDS Cirkulane. V obrazložitvi je med drugim zapisano: »Kot najvišji predstavnik lokalne skupnosti je Janez Jurgec zagotovo velik promotor stranke SDS na tem območju, kar dokazujejo tudi volilni rezultati na lokalnih in državnih volitvah ter referendumih. S poštenim in trdim delom se občina pod
njegovim vodenjem hitro razvija. Dokaz za to je dokaj veliko priseljevanje mladih družin iz drugih občin v občino Cirkulane.«
Srebrni znak SDS je letos prejel tudi Anton Podhostnik, ki je v stranko vstopil pred 20 leti. Že tretji mandat je občinski svetnik, vsa leta od 1996 naprej je član IO, takoj od vstopa v stranko je bil tudi večletni tajnik odbora. V
obrazložitvi je med drugim zapisano: »Od samega začetka skrbi za urejanje spletne strani OO SDS Cirkulane ter za redne objave na socialnih omrežjih in v drugih virih. Kot član IO SDS Cirkulane vse svoje napore vlaga v boljšo prepoznavnost stranke in njeno organiziranost na vseh področjih.«
TM
Ustanovljena Vinarska zadruga Haloze
Ustanovni občni zbor Vinarske zadruge Haloze so 15. 3. 2015 na Vidmu pri Ptuju vodili: (z leve) Jernej Golc - PRJ Halo, dr. Katarina Babič - CAAP Maribor, Simona Zakelšek, mag. ekon. in posl. ved - LAS Haloze.
Foto: Arhiv LAS Haloze
Vinarska zadruga Haloze je bila ustanovljena na ustanovnem občnem zboru 15.3.2016, ki je potekal na Vidmu pri Ptuju. Zadruga deluje kot krovna organizacija za povezovanje, promocijo in pospeševanje prodaje vina z vinorodnega okoliša Haloze.
Ustanovitev omenjene zadruge je eden od 20 ukrepov za razvoj vinogradništva v Halozah, ki je nastal v sklopu delovanja Delovne skupine za razvoj Haloz v letu 2015. Cilj in namen Vinarske zadruge Haloze je, da z izvajanjem programa dela zadruge svojim članom omogoča zmanjšanje stroškov v vseh fazah pridelave, proizvodnje in prodaje ter aktivnosti za povečanje prihodkov na enoto prodanega proizvoda. Zadruga ima 31 ustanovnih članov, ki obdelujejo preko 200 ha vinogradov v Halozah od trenutno v register vpisanih 795 ha vinogradov. Pravila in ustanovni akt Vinarske zadruge Haloze temeljijo na sodobnih modernih načelih evropskega zadružništva, ki jih ponekod v Evropi imenujejo kooperative.
Zadruga sije ob ustanovitvi pridobila status socialnega podjetja skladno z zakonodajo o socialnem podjetništvu. To pomeni, da ima vsak član en glas in da se presežek iz poslovanja ne deli med člane, ampak se vloži v nadaljnji razvoj zadruge. Uspešno delovanje Vinarske zadruge Haloze bo eden od
ključnih odgovorov na izzive razvoja vinogradništva v Halozah v naslednjih letih. Razvoj modela ukrepov za razvoj vinogradništva v Halozah je mogoč le z aktivnim delovanjem in angažiranjem vseh deležnikov od države, ministrstev, lokalnih skupnosti, kmetijskih gospodarstev, prebivalcev, podpornih in razvojnih organizacij, kakor tudi potrošnikov in kupcev. Občine na območju Haloz so povabljene, da se včlanijo v Vinarsko zadrugo Haloze ter s tem neposredno prispevajo svoje predloge za reševanje izzivov razvoja vinogradništva v Halozah. Ustanovne članice zadruge sta postali občina Majšperk in občina Videm, s tem izražata resen interes za vinogradništvo kot pomembno kmetijsko in gospodarsko panogo v Halozah. Občine prispevajo obvezni vpisni delež 100 €, enako kot ostali člani zadruge. Višina članarine pa je odvisna od sprejetega programa dela Vinarske zadruge Haloze in temelji na participativnosti v povezavi s pridobljenimi sredstvi na javnih razpisih države in Evropske unije. Vinarska zadruga Haloze bo v mesecu maju 2016 vzpostavila svoje prvo prodajno mesto v poslovni enoti Vidova klet v občini Videm, kjer bodo vinogradniki lahko preko zadruge prodajah svoja vina.
Volilni občni zbor je potekal 7. aprila 2016. Za predsednika Vinarske zadruge Haloze je bil izvoljen Jožef Šmigoc iz kmetijskega gospodarstva Šmigoc iz Repišč v Zg. Leskovcu. V upravni odbor Vinarske zadruge Haloze so bili imenovani zraven predsednika še naslednji člani: Ivan Kramer - Vinogradništvo Kramer Ivan iz Dravinjskega Vrha, Jan-
ko Jus - Vinogradništvo in vinarstvo Jus iz Gorce v Podlehniku, Zvonko Arne-čič - Kmetija AS Arnečič iz Gradišč v Cirkulanah, Gorazd Šeruga - Kmetija Šeruga iz Podlehnika, Stanislav Bro-dnjak iz Malega Okiča v Cirkulanah, kot predstavnik lokalnih skupnosti pa je v upravnem odboru Friderik Bračič, župan občine Videm.
V	nadzorni odbor Vinarske zadruge Haloze so bili imenovani: Karl Pajn-kiher - Kmetija Pajnkiher iz Bolečke vasi pri Ptujski Gori, Robert Pungra-čič - Turistično vinogradniška kmetija Pungračič iz Drenovca v Zavrču, Franci Plajnšek - Vinogradništvo Plajnšek iz Kočic v Žetalah. Člani so bili izvoljeni v skladu s pravili zadruge za dvoletni mandat 2016-2018. Vinarska zadruga Haloze ima svoj sedež v občini Videm, Videm pri Ptuju 54.
V	prvem letu delovanja zadruge izvaja sekretariat zadruge PRJ Halo podeželsko razvojno jedro v sklopu programa dela LAS Haloze, kjer je možno dobiti tudi več informacij o včlanitvi v zadrugo osebno na sedežu ali na spletnih straneh www.haloze.org.
Jernej Golc,
PRJ HALO, vodilni parter LAS Haloze
»Ohranjanje kulturne dediščine tudi razvojna priložnost«
V večnamenski dvorani v Cirkulanah je 19. februarja eden od razvojnih potenci- kulturo o možnostih fazne potekal dogodek pod nazivom Okusi Haloz, na katerem so alov naše občine. V mesecu revitalizacije prostorov gradu turistični ponudniki iz Haloz in hrvaškega Zagorja pred- maju je organizirala podrob- Bori s pomočjo projektnega stavili kulinarične dobrote, dogajanje pa pospremili s kul- no predstavitev problemati- financiranja zainteresiranih turnim programom. Dogodka, ki je bil tudi hkrati zaklju- ke Borla v poslanski skupini deležnikov, ček čezmejnega projekta DE-Park, so se udeležili župani SMC v Državnem zboru, na Ob občinskem prazniku iz sosednjih hrvaških občin in iz občin na območju Haloz, kateri sta občinska svetni- občine Cirkulane iskreno če-
Okus Haloz, 19. februarja 2016, v večnamenski dvorani Cirkulane.
Vesna Vervega, poslanka Stranke modernega centra v DZ RS, na obisku v Cirkulanah. Foto: Franjo Talan
Prireditve se je udeležila tudi poslanka Stranke modernega centra v Državnem zboru Vesna Vervega, ki je poudarila, da je ohranjanje kulturne in naravne dediščine na obmejnem območju velika razvojna priložnost in da je združevanje ljudi z obeh strani meje v današnjem času
še toliko pomembneje.
Vesna Vervega je kot poslanka aktivno sodelovala pri spremljanju in snovanju ukrepov za razvoj Haloz z Vladne strani delovne skupine za razvoj Haloz v sklopu odbora za kmetijstvo v Državnem zboru. V sklopu ukrepov za razvoj Haloz se zavzema predvsem za grad Bori, ki je kulturni spomenik državnega pomena in je
ca Mira Petrovič in občinski koordinator SMC Jernej Golc podrobneje predstavila situacijo na gradu Bori in ključne potrebne aktivnosti za pričetek njegove revitalizacije. Poudarila sta nujnost, da se varni predeli gradu Bori čimprej predajo v uporabo za prireditve in dogodke, ki bi jih organizirala lokalna društva, ter potrebo po sklenitvi dogovora z Ministrstvom za
stitamo vsem občankam in občanom. V SMC Cirkulane smo ponosni, da imamo svojo lokalno skupnost, v kateri želimo prispevati k ohranitvi naše dediščine in omogočiti, da bo lahko vsak posameznik prispeval svoje znanje, izkušnje in delo za družbeno odgovoren razvoj.
Jernej Golc, koordinator SMC Cirkulane
LIFE TO GRASSLANDS / ŽIVLJENJE TRAVIŠČEM
LIFE 14 NAT/SI/000005
LIFE - Življenje traviščem
Projekt LIFE Ohranjanje in upra- je sofinanciran v okviru finančnega ugodnega stanja in zagotavljanju dolgo-vljanje suhih travišč v Vzhodni Slo- mehanizma LIFE Narava in s strani ročnega ohranjanja suhih travišč (dveh veniji/LIFE Conservation and mana- Ministrstva za okolje.	prioritetnih Natura 2000 habitatnih
gement of dry grasslands in Eastern	tipov - 6210(*) in 6230(*) - ter nanje
Slovenia (LIFE TO GRASSLANDS) Projekt je namenjen vzpostavitvi vezanih rastlinskih in živalskih vrst) na
Župan občine Cirkulane Janez Jurgec na svečanem dogodku v družbi predsednika in podpredsednika PGD Cirkulane Antona Kokota in Ivana Tetičkoviča.
Utrinek s svečanega podpisa aneksov o opravljanju javne gasilske službe med občino Cirkulane in PGD Cirkulane.
Hajdina in Cirkulane, mag. Stanislav Glažar in Janez Jurgec, podžupana ob-
čine Zavrč in MO Ptuj, Janko Lorbek in Gorazd Orešek, ter mag. Janez Merc,
predsednik sveta Podravske regije. Prav župani in podžupani lokalnih skupnosti so s podpisom pomembnih dokumentov gasilcem zagotovili vse pogoje za nemoteno delo v sistemu zaščite in reševanja pred naravnimi in drugimi nesrečami ter načrtovani razvoj v letu 2016.
Kot je v nagovoru pojasnil predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič, bodo s sredstvi financirali mnoge programe in naloge, ki so že stalnica v programski zasnovi območne zveze, del sredstev je namenjen tudi za pokrivanje materialnih stroškov za delovanje gasilskih društev, občinskih poveljstev in zveze. V letu 2016 bodo v ospredju tudi nekatere investicije, osrednji dogodek območne zveze pa bo slovesnost ob dnevu gasilcev, ki bo v soboto, 25. junija, v PGD Draženci.
Tekst in foto: Tatjana Mohorko
Ob prazniku jubilejni koncert Mladih veseljakov
Vokalno skupino Mladi veseljaki iz KD Cirkulane so v vseh teh letih delovanja vodili številni priznani zborovodje; od Jožeta Dernikoviča - Pepče-ka, Jane Kovačec do Franca Lačna in Petra Gojkoška, od letošnje sezone pa skupino vodi naš prijatelj, sicer domačin, ki živi v Ljubljani, sošolec ter nekdanji odlični sopevec pri veseljakih Andrej Ranfl.
Čeprav fantje še zdaleč nismo več tako mladi, kot se zdi pridevnik v na-
šem imenu skupine, saj vendarle skupaj vztrajamo že 18 let, smo letos veseljaki postali tudi polnoletni. Skupaj smo iz obdobja rosnih najstniških let, zato smo odločeni, da se besedi »mladi« ne nameravamo odreči. Pojavljale so se tudi ideje o tem, vendar je to še edino, kar nas lahko spominja na mlada leta. Zato pridevnik »mladi« ostaja v našem imenu.
Ostaja tudi veseljaška duša, ki je prav tako zasidrana v naše gene. Po fantovskem a capella petju, nastopanju, igra-
nju in veseljačenju nas pozna širno občinstvo, zato je to še vedno naše vodilo iz naših fantovskih dni.
Ob lepi slovenski ljudski ali umetni pesmi, priredbah raznih dalmatinskih ljudskih pesmi ali zabavnih skladbah neskončno uživamo. Naše osnovno poslanstvo po ohranjanju ljudskega pevskega izročila ter s tem ohranjanja pevske tradicije v naših krajih tako ostaja zasidrano v nas samih, zato se trudimo to idejo gojiti in ohranjati tudi v prihodnje.
Tako kot vsako leto, pa želimo tudi letošnji »rojstni dan« praznovati v krogu svojih najdražjih zvestih poslušalcev. Za vse, ki uživajo ob lepotah vokalne glas-
be, smo tudi letos pripravili zelo zanimiv in pester izbor pesmi.
PESEM MLADIH VESELJAKOV BO
NA BORLU ODMEVALA V SOBOTO, 21. MAJA
Sami se bomo letos predstavili predvsem s slovensko ljudsko in umetno pesmijo, iz vseh obdobij glasbenega ustvarjanja na Slovenskem, z našimi gosti pa bomo pripravili tudi nepozaben večer ob večno zimzelenih melodijah. Letos se nam bosta na odru pridružili kar dve skupini, in sicer glasbena skupina Nox acoustic s Ptuja ter novoustanovljena ženska vokalna skupina Vitice iz Cirkulan.
Zato vse ljubitelje glasbe vabimo, da se nam v sklopu prireditev ob prazniku občine Cirkulane pridružijo na našem letnem koncertu, ki bo na gradu Bori v soboto, 21. maja, ob 20. uri.
Čaka nas torej poslastica, tako za ušesa, kot za brbončice. Vabljeni!
Aleš Klinc, KD Cirkulane
Mladi veseljaki med vajami.
Prihodnje leto bo že šest desetletij zapisan zborovodenju
Pevovodja, dirigent, organist - vse to je Jože Derniko-vič - Pepček iz Cirkulan. Petje je njegovo življenje in brez pesmi bi verjetno težko shajal. Trden, vztrajen, pokončen Haložan, sicer pa prijeten gospod, ki ne manjka na nobenem večjem kulturnem dogodku. Vedno je s posebnim veseljem v domačem kraju pri sveti Barbari usposabljal mlade v dobre glasbenike in pevce, vedno je govoril, da najlepša glasba prihaja iz grla, glasilk in da ti mora biti dano, da imaš lep in dober glas.
Svojo življenjsko pot je začel s pesmijo v rojstni haloški Pristavi, danes pa to z vsem srcem in dobro voljo nadaljuje v Cirkulanah in drugih krajih na širšem Ptujskem.
»V začetku petdesetih let sem obiskoval Glasbeno šolo v Ptuju in jo po končanem vojaškem roku tudi nadaljeval. Takrat, leta 1955, sem že pel pri cerkvenem pevskem zboru svete Barbare v Cirkulanah pod vodstvom dr. prof. Jožeta Krošla in pri prosvetnem moškem zboru Cirkulane, ki gaje vodil učitelj Franjo Korenjak. Na moj 24. roj-
stni dan, na Jožefovo (19. 3. 1957), pa sem od kanonika, našega župnika v Cirkulanah Jožeta Krošla prevzel cerkveni pevski zbor v Cirkulanah. To je bila takrat prava fešta, dobro smo se razumeli in vse smo si morali sami organizirati, od nikoder ni bilo denarja. Ljudje v tistih časih so bili skromni, požrtvovalni, z veseljem so prihajali na vaje par kilometrov stran. Iz istega zbora in nekaterih drugih pevcev sem ustanovil še Mešani pevski zbor Cirkulane, zdaj, ko sem že v letih, pa sem vodenje zbora že predal
Jože Dernikovič ni samo ponosen pevec, ampak je tudi ponosen gasilec in dobitnik številih priznanj in zahval.
mlademu zborovodji.«
Cirkulančan: To, da so vam že v mladosti zaupali vodenje zbora, ste verjetno morali s čim posebej opravičiti. Imeli ste znanje, nekaj izkušenj, dober glas in srce za petje ... Kje pa ste se izobraževali?
Jože Dernikovič: »Veliko sem se moral učiti. Prof. Franjo Luževič, skladatelj s Ptuja, je bil moj pravi učitelj in
še pozneje, ko je bil že v letih, je rad prihajal v Cirkulane. Udeleževal sem se tečajev in vsako leto v času zimskih počitnic je bil zelo dober tečaj za organista v Ljubljani. Med poletnimi počitnicami so tečaj za organiste pripravili tudi v mariborski škofiji, kjer smo pridobili veliko znanja za cerkveno, pa tudi prosvetno petje.«
Priznanega zborovodja v njegovih poznih letih življenja največkrat srečamo v družbi hajdoških pevcev, s katerimi je pred dvema letoma praznoval tudi 40-letnico delovanja.
Foto: Stanko Kozel
Cirkulančan: Pri sveti Barbari ste imeli zmeraj dobre pevce...
Jože Dernikovič: »S pevkami in pevci v Cirkulanah in okolici sem imel srečo. Zmeraj sem imel v zborih dobre pevce. Na žalost se jih je po vojni veliko izselilo, šli so v tujino za dobrim zaslužkom. Število pevcev seje zelo zmanjšalo. Spomnim se, da smo neko zimo izgubili pet altov. Za zborovsko petje pri sveti Barbari je bil to velik udarec, vendar smo se pobrali. Danes je vse drugače. Težko najdeš ljudi za petje v zboru, še posebej v cerkvenem. Ljudem se enostavno ne da, še posebej peti pri nedeljski rani maši. Ni nekega posebnega veselja, preprostosti in odgovornosti za delo v zboru. To pogrešam pri ljudeh.«
Cirkulančan: »Gospod Jože, v najplodnejših letih ustvarjanja ste poleg obeh cirkulanskih zborov vodili še nekaj drugih zborov in vokalnih skupin na širšem ptujskem območju. Katere zbore vse in kakšni so vaši spomini?
Jože Dernikovič: »Kjer koli so me prosili za pomoč, sem rad pomagal. Tudi žena me je pri tem razumela in mi pomagala. Poleg obeh zborov v Cirkulanah sem vodil tudi moški pevski zbor Komunala Ptuj, že vse od ustanovitve v letu 1975, mešani pevski zbor DU DPD Svoboda Ptuj od jeseni 1984, od leta 1986 pa vodim tudi moški zbor PGD Hajdoše. Delal sem tudi z Mladimi veseljaki, pet let (1980-1985) sem bil zbo-
rovodja tudi mešanega zbora društva slepih in slabovidnih v Ptuju, s katerim smo bili zelo uspešni, saj smo peli tudi v Zagrebu v dvorani Vatroslav Lisinki, v Varaždinu, v Cankarjevem domu v Ljubljani. Kot pevec in korepetitor sem osem let sodeloval pri komornem pevskem zboru v Ptuju pod vodstvom prof. Branka Rajšter ja, pozneje pa pod vodstvom Franca Lačna. Prepeval sem tudi v Ljubljani, pri dr. Mirku Cudermanu, muzikologu, duhovniku, direktorju Filharmonije v Ljubljani. Posebej kakega ženskega zbora nisem vodil, saj ženskih glasov nisem imel nikoli preveč rad. Bolj so me prevzeli moški glasovi. Največ se da narediti z mešanimi glasovi, saj so pestrejši in glasovno obsežnejši.«
Cirkulančan: »Moški gasilski pevski zbor verjetno zahteva malo drugačen pristop zborovodje, tudi izbor pesmi je malo drugačen od drugih zborov. Vam to uspeva že skoraj 30 let. Kje pa najdete »gasilski« pevski material?
Jože Dernikovič: »Materiala je veliko na razpolago, pa tudi Mitja Gobec, zborovodja, skladatelj in
kulturnik, je izdal posebno notno zbirko gasilskih pesmi. Tudi sami kje izbrskamo kako pesem. Materiala ne zmanjka.« Cirkulančan: Niste samo zborovodja gasilskega zbora, ste tudi pravi gasilec, kar verjetno marsikdo še ne ve...
Jože Dernikovič: »Že leta 1950 sem se v Cirkulanah pridružil gasilcem; leto pozneje sem postal izprašani gasilec. V domačem kraju pri domačih gasilcih (tu sem bil tudi tajnik in blagajnik) nisem ostal dolgo. Ko sem se pridružil hajdoškemu zboru, sem se v gasilske vrste vključil v PGD Flajdoše. Zmeraj sem bil ponosen na gasilstvo, na delo, ki ga gasilci opravljamo, in s ponosom sem tudi oblekel gasilsko uniformo. Posebej lepo mi je med mojimi pevci v Hajdo-šah, kjer se še vedno dobivamo na vajah, nastopih in revijah. Vesel sem, da se je zboru pridružilo nekaj mladih pevcev, tudi zato še vztrajam.«
Cirkulančan: Tisti, ki vas dobro poznajo, vedo, da bi brez pesmi težko živeli. Petje vas je držalo pokonci in to je preprosto vaše življenje.
Jože Dernikovič: »Petju sem se vedno rad posvečal in petje je dejansko moje življenje. Že dedek in stric sta bila glasbenika. S ponosom sem nadaljeval družinsko tradicijo. Danes sem ponosen, da sem lahko mladim predal vodenje zborov. V Cirkulanah me je nasledil Danijel in ko ne utegne, mu še priskočim na pomoč. Gasilski zbor v Hajdošah pa še vodim, še vztrajam in prihodnje leto bom imel že 60 let zbo-rovodenja. Če bom pri močeh, želim še delati, ustvarjati ...«
TM
To so lepi spomini...	(Foto: Arhiv Dernikovič)
Ustanovljena ženska vokalna skupina Vitice
Ženska vokalna skupina Vitice in zborovodja Mihael Roškar.
Foto: Arhiv skupin
V Cirkulanah je letošnjo zimo začela delovati ženska vokalna skupina na pobudo Antonije Žumbar, naš umetniški vodja pa je Mihael Roškar. Žene in dekleta, ki smo se odločile, da bomo nekaj prostega časa aktivno namenile glasbi, smo se odzvale na povabilo in oblikovala se je skupina 10 članic, ki se ob sredinih večerih zbira v prostorih Kulturnega društva Cirkulane, v okviru katerega skupina tudi deluje.
Ime Vitice, ki smo si ga nadele, najbolje ponazarja znamenita izpoved pesnika Toneta Pavčka. »Kjer je trta, ni trnja. Vinogradi so radoživa, a tudi trda zgod-iba o človekovem veselju in vesolju. O delu pridnih rok, o strahu pred točo in ujmami in o sreči druženja. Trta od vsega začetka ne raste samo v zemlji. Resda žene svoje žile - korenine v širino in v globino zemlje, a s svojimi viticami kot z najnežnejšimi prsti hiti kot Abelova daritev navzgor, tipa kvišku, k svetlobi, k nebu, k soncu. Obenem pa raste z vsem, kar je, s popki in brsti, s kaberniki
in grozdi v vinogradnika, v srce stvari, v dušo človeka.« (Tone Pavček, Čas duše, čas telesa)
Prepevanje nam pomeni druženje in sprostitev, naš umetniški vodja pa nam s svojo strokovnostjo spretno predaja znanje o vokalni tehniki, tako da smo že v pričakovanju naslednjih vaj in prve-
ga nastopa. Veselimo se tudi vsake nove članice, ki si želi prepevati, in obenem vabimo mlade in mlade po srcu, da še ni prepozno za vključitev v našo vokalno skupino.
Tina Kajzer Hameršak
Pozdrav sester Kopinskih
Sekcija ljudskih pevk, ki imamo ime »Sestre Kopinske«, deluje že več kot 10 let. V skupini nas je sedem, šest sester in sestrična. Pojemo, kar smo nekoč poslušale v svojem otroštvu, zakladnica naših staršev. To se nam je vtisnilo v lep spomin. Verjetno se še marsikdo spomni, kako smo prepevali ob domačih praznikih in opravilih.
Sestre smo se odločile, da bomo pričele obnavljati naše bogastvo, petje pesmi naših dedkov in babic. Nastopamo širom Slovenije, predvsem pa na prireditvah, namenjenih družinskemu petju. Delujemo kot ena izmed sekcij Kulturnega društva Cirkulane, kar nam je v veliko pomoč.
Udeležujemo se medobčinskih in regijskih revij. Nastopale smo tudi v Ljubljani, kjer smo imele celovečerni
nastop. Slišite nas lahko tudi na Radiu Ognjišče in na 1. programu Radia Slovenije, kjer smo sodelovale pri pripravi oddaje »Slovenska zemlja v pesmi in besedi«.
Žal je, kot povsod, težava v pomanjkanju časa, da bi se lahko bolj posvetile ljudskemu petju, saj sta le dve sestri upokojeni, ostale pa so vse delovno aktivne. Seveda smo zelo vesele, da nas druži in povezuje pesem, saj bi se si-
Sestre Kopinske, članice KD Cirkulane, pojejo pesmi svojih staršev in ohranjajo ljudsko bogastvo.	Foto: Arhiv Kokol
cer zelo poredko videle.	Vse občanke in občane lepo
Čestitamo občini Cirkula- pozdravljamo in se veselimo ne za občinski praznik, čla- srečanj na koncertih v Cirku-nom KD Cirkulane pa veliko lanah. nastopov in lepega druženja.	Marija Kokol
/z naše šole,
//> vrtca
»Le kje se skriva Čarobna paličica?«
Skorajda ne moremo verjeti, kako čas beži. Od našega zadnjega »branja« je poteklo natanko pet mesecev in verjemite, da smo v tem času imeli veliko dela, novih projektov, izzivov, predvsem pa učenja ob vsakodnevnih dejavnostih. Pa začnimo lepo od začetka.
V zimskih mesecih smo se nadvse živahni, polni energije in poguma zatekli na bele strmine, kjer smo se preizkusili v spretnostih, ki jih zima ponuja. Naredili smo snežake, se sankali, kepali, uredili zimsko dekoracijo vrtca, okrasili jelko, izdelovali voščilnice, pisali dedku Mrazu, se pripravljali na božično-novo-letno prireditev ter si ogledali gledališko predstavo naših gledališčnikov iz Maribora. Priznati moramo, da smo se vsake dejavnosti posebej lotevali z veliko mero motivacije in radovednosti.
Meseca decembra smo izvedli delavnico skupaj s starši, kjer smo ponovno poskrbeli, da je naša mogočna jelka dobila praznično podobo, in tokrat je bilo veselje na naših obrazih še toliko večje, saj so nas po dolgem času pričakala darila, ki smo jih otroci že nestrpno pričakovali. Naše igralnice so tokrat bogatejše z goro zanimivih poučnih namiznih iger, gradnikov, sestavljank in drugih pripomočkov, ki jih otroci potrebujemo, da izkusimo otroštvo ob prijetni igri s svojimi vrstniki.
Mesec december je hitro minil, saj so bili naši dnevi res razgibani. Kaj kmalu pa se je pisalo novo leto in čas za nove projekte. Že v samem začetku leta smo pridno pričeli zbirati ideje za pustno masko, s katero smo se predstavili na tradicionalni pustni povorki v Cirkulanah. Tudi letos smo sodelovali skupaj z otroki, starši in vzgojitelji iz vrtca Zavrč.
Predstavili smo se kot »Domine«. Se še spomnite? Tiste zanimive majhne črne ploščice z belimi pikami, kjer so mirne roke še kako pomembne? Ja, to smo bili mi. In tudi tokrat smo se na sami delavnici izkazali kot pridni ustvarjalci ob prijetnem pogovoru.
Mesec februar se je pričel barvito, hudomušno in pogumno. Izdelovali smo različne pustne maske, se našemili v različne junake, princeske, gostili in spoznavali lastnosti pustne maske -koranta, seveda pa si koranta izdelali tudi sami. Med vsemi vsakodnevnimi dejavnostmi smo se pridno in vestno udeleževali tudi dodatnih in obogati-tvenih dejavnosti (angleški jezik, plesni tečaj, folklorna dejavnosti, zborček). Ko smo pust nekako pokopali, so se pričela spomladanska opravila. Kaj vse se še nismo naučili, preizkusili in naredili? Idej in zamisli je bilo napretek, zato smo začeli kar na začetku. Najprej smo medse sprejeli kar nekaj novincev in malce prestrašenih staršev. Dnevi spoznavanja in uvajanja v vrtec so velika prelomnica za vso družino, zato je prav, da si takrat vzamemo čas ter vrtec spoznamo v celotni obliki ter mu zaupamo, saj je vendarle vzgoja in zaupanje njegovo poslanstvo. Ko so bili dnevi joka, nervoze in strahu za nami, smo pogumno začeli raziskovati in spoznavati nove stvari. Najprej smo obnovili znanje in lastnosti spomladanskega časa, kmalu za tem pričeli opazovati prebujanje sadovnjakov, poslušali in opazovali živali, spoznavali žuželke, sadili cvetlice, sejali žito, uredili spomladansko dekoracijo vrtca, nabirali in spoznavali znanilce pomladi, barvali in se urili v različnih tehnikah izdelovanja pisank, izdelovali velikonočne košarice, spoznavali dobrote, se učili plesnih koreografij, izvedli
čistilno akcijo okrog vrtca, sodelovali v različnih dobrodelnih akcijah (zbiranje zamaškov, starega papirja, telefonov), se učili in spoznavali dejavnosti ob pomoči dijakinj in praktikantk.
Izdelovanje pirhov.
Izdelali smo Koranta.
Iz riža smo si izdelali snežake.
Spoznavali smo vloge v družini, se pripravljali na nastop ob materinskem dnevu, obravnavali čutila in čustva, izvedli bralno značko, sodelovali v projektu »Z domišljijo na potep«, sodelovali in navijali na spomladanskem krosu otrok in učencev iz OŠ Cirkulane-Za-vrč, se naučili veliko novih deklamacij
Likovno ustvarjanje.
Naslikali smo cvetoča drevesa.
mm- i
Igra na snegu.
Radovednost ob novih igrah.
in pesmic, spoznavali muhasto vreme in mesec april, opazovali metulje in tulipane, redno izvajali gibalne vaje ob različnih poligonih, likovno ustvarjali, se preizkusili v znanju igranja Orffovih instrumentov ter izvajali daljše sprehode po naši občini. Večkrat nas je obiskala tudi teta Helena, ki je preverila, kako skrbimo za svoje zobke, prav tako smo bili deležni tudi zdravstvene vzgoje v vrtcu, kjer nam je prijazna medicinska sestra prikazala pravilno tehniko umivanja rok, nam prebrala pravljice o bacilih ter skozi hudomušna vprašanja preverila, ah otroci poznamo bacile ter kako ravnamo in skrbimo za higieno.
Dragi naši veliki prijatelji, veliko je stvari, ki bi vam jih še želeli predstaviti in opisati, pa vendar nam dovolite, da vas raje povabimo k ogledu naše spletne strani, kjer si lahko podrobneje ogledate zanimivosti iz našega vsakdana.
V prihajajočih dneh nas čaka še veliko zanimivih zaključkov - ogled lutkovne predstave, zaključek letnih projektov vrtca, nastop ob praznovanju dneva šole in vrtca, priprava na zaključek šolskega leta in slovo od Minimaturantov, sprejem novincev itd.
Življenje v vrtcu ni nikoli dolgočasno. Včasih si želimo, da bi lahko zamahnili s kakšno čarobno paličico, s katero bi čas za trenutek ustavili in preprosto izkusili otroštvo takšno, kot je bilo nekoč. Obdano z igro in brez hitenja. A žal tako že dolgo ni več. Če nam je prav ah ne, življenje v vrtcu je - učenje za življenje. Že res, da so vzgojitelji tisti, ki neprestano čarajo in skrbijo, da se preko igre in zanimivih idej, dogodivščin učimo vsakdanjih stvari, a žal se v tem hitrem tempu življenja večkrat pozabi, da bi otroci morah biti samo otroci. Zato Vam, dragi prijatelji, v tem hitrem tempu življenja, vendarle polagamo na srce - vzemite si čas in za trenutek obstanite. Opazujte naravo, ljudi, sedite v travo, uživajte v tišini ah v petju ptic, pojdite na sprehod, splezajte na drevo - bodite otroci vsaj za trenutek. Se še spomnite, kako je bilo nekoč? Takrat ste si upali. Pa danes, si upate?
Dovolite nam, da se ob koncu našega članka zahvalimo vsakemu posebej,
ki je preko akcije »Radi delamo dobro« (Mercator) prispeval rdeči žeton za boljšo igro naših in vaših otrok. Vsaka lopatka, grabljice ah vedro, ki bodo zasidrani v naših peskovnikih, je vaš prispevek za nasmejano otroško igro. Hvala, ker vam je mar.
Besedilo in foto:
Kolektiv Vrtca Cirkulane
Pripovedovanje pravljic.
Pustno rajanje.
SSSgSSS

SKSkum
gČBSS
Razgibavanje v bazenčku z žogami.
Razgibavanje v bazenčku z žogami.
vTj
w
Mladi novinarji na Radiu Ptuj
Učenci osnovnih in srednjih šol so redni gostje in sooblikovalci radijske oddaje Mladi s Podravja, ki jo lahko poslušamo ob petkih popoldan ob 16. uri. Zimske počitnice so minile in napočil je petek, 4. marca. S skupino šestih učencev smo se odpravili proti Ptuju.
Z lokacije Zavrč so odšli Lea Kelc Vnuk in Maja Kokot iz 7. b ter Minea Gabrovec, ki je prišla kot glasbena gostja, z lokacije Cirkulane Taja Potočnik iz 5. b, Viktorija Zadravec iz 9. b ter glasbeni gost - Nejc Kralj s svojo harmoniko. Oddaja je trajala eno uro, učence pa je skozi različne teme prijazno vodila novinarka Natalija Škrlec. Beseda je tekla o marsičem; učenci so se predstavili na zanimiv način, govorili so o svojem kraju, o šolah na obeh lokacijah, o pouku in različnih aktivnostih na šoli, o svojih popoldanskih konjičkih. Na lokaciji Zavrč hodijo ti učenci k šolskemu novinarstvu in sooblikujejo šolske radijske oddaje ob četrtkovih jutrih, v Cirkulanah pa so v obliki interesne skupine sooblikovalci in izvajalci šolskih radijskih oddaj. Osrednje teme so bile stres, njegov izvor, posledice in blaženje. Zakaj? Ker se nam zdi, da je ta beseda tiha spremljevalka slehernega posameznika, ki se z njim sooča, se po svojih močeh trudi, da se mu izogne, in išče možnosti, kako ga ublažiti.
Mladi novinarji z mentoricama na obisku na Radiu Ptuj.
Foto: Arhiv OŠ
Čeprav je bilo zaznati začetno tremo, pa so učenci nadaljevali sproščeno in samozavestno. Lepo so nas zastopali. Ena ura je zelo hitro minila. Druženje je bilo prijetno, vsekakor pa izkušnja več za mlade, ki se takšnih oblik druženja vedno razveselijo.
Mentorici: Irena Vesenjak in Marinka Zebec
Delovanje šolskega sklada na šoli
Na naši šoli je v šolskem letu 2012/13 začel delovati Šolski sklad OŠ Cirkulane-Zavrč z enotama vrtca. Po svojih pravilih sklad pridobiva sredstva za svoje delovanje iz prispevkov staršev, zaposlenih na šoli, donacij, zapuščin in drugih virov.
Namen sklada je financiranje dejavnosti in potreb šole, ki niso neposredno sestavine izobraževalnega programa in katere ne financira ustanovitelj. Sklad zbira sredstva za sofinanciranje nakupa nadstandardne opreme šole ali za druge projekte, ki pripomorejo k zvišanju standarda pouka ali bivanja učencev v šoli. Delujemo tudi na področju pomoči socialno šibkim učencem in drugo.
MeL._.
Donatorji:
Občina Cirkulane, Turistično društvo Cirkulane, EMC d. o. o., Ivan Kelc - Proizvajalec el. energije, Blanka Arnečič s. p., Marija Lesjak s. p., računovodske storitve, Računovodstvo Tušek d. o. o., Martin Gabrovec, Žuran Matej s. p. - Podjetniško svetovanje, VECTORI-US, turizem in varstvo kulturne dediščine, d. o. o., Fuks Marjan s. p. - splošno zidarstvo, Kolednik Franc, Hozjan Matjaž
Zahvaljujemo se vsem, ki ste prispevali v šolski sklad. "Vsak posameznik lahko naredi zelo malo, veliko lahko naredimo samo takrat, kadar se postavimo skupaj iti kadar hočemo narediti nekaj velikega."
OŠ Cirkulane-Zavrč

April - mesec knjige
Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY) je 2. april, rojstni dan danskega pravljičarja Hansa C. Andersena, proglasila za mednarodni dan knjig za otroke, da bi na praznični način opozorila, kako zelo pomembno
je branje za otrokov razvoj, in še posebej branje kakovostne mladinske literature.
Za to so se odločili na mednarodnem kongresu IBBY v Ljubljani leta 1967. Od tedaj vsako leto druga nacionalna sekcija pripravi plakat in poslanico. Letos je
plakat in poslanico pripravila Brazilska sekcija, z naslovom NEKOČ JE ... Pripoveduje o tem, kako je deklica Luisa obiskala knjižnico in si izposodila le eno knjigo, toda domov ni prišla sama, spremljalo jo je mnogo knjižnih junakov.
NEKOČ JE

Nekoč je živela ... Princesa? Ne.
Nekoč je bila knjižnica. In nekoč je bila tudi deklica z imenom Luisa, ki je šla prvič v knjižnico. Hodila je zelo počasi, ker je vlekla za sabo veliko torbo na koleščkih. Očarano si je ogledovala notranjost knjižnice: police, same police, police, polne knjig. Mize, stoli, pisane blazine, risbe in plakati po stenah.
»Prinesla sem fotografijo,« je plaho rekla knjižničarki. »Odlično, Luisa! Izdelala ti bom člansko izkaznico. Ti pa si medtem izberi knjigo. Lahko si izbereš eno, ki jo boš odnesla domov. Prav?«
»Samo eno?« je razočarano vprašala Luisa.
V tistem je zazvonil telefon in knjižničarka j e Luiso prepustila težki nalogi izbiranja ene same knjige izmed tisočerih knjig v knjižnici. Deklica je potegnila za seboj torbo in dolgo, dolgo iskala, dokler ni našla svoje najljubše knjige: Sneguljčico! Knjiga je imela trde platnice in čudovite ilustracije. Vzela jo je v roke in spet povlekla torbo. Žeje hotela oditi, ko jo je nekdo potrepljal po rami. Deklica se je obrnila in od presenečenja skoraj padla vznak. To ni bil nihče drugi kot Obuti maček s svojo knjigo v rokah, bolje rečeno, v tacah!
»Dober dan. Kako gre, gospa?« se je pošalil maček in se priklonil. »Luisa, še nisi naveličana teh zgodb o princesah? Zakaj si ne bi raje izposodila moje knjige Obuti maček, ki je veliko bolj zabavna?«
Luisa je ostrmela od začudenja. S široko odprtimi očmi sploh ni vedela, kaj naj reče.
»Kaj je? Ti je muca snedla jezik?« se je pošalil.
»Si ti res Obuti maček?«
»Seveda sem. Iz mesa in krvi! Vzemi me s seboj domov, pa boš izvedela mojo zgodbo in zgodbo markiza Carabasa.« Luisa je od osuplosti samo prikimala.
Obuti maček se je s čarovno kretnjo vrnil v knjigo. Ko je Luisa že hotela oditi, jo je spet nekdo potrepljal po rami. To je bila ona: ‘bela kot sneg, rdeča kot kri in črnolasa kot ebenovina’. Uganete, kdo?
»Sneguljčica?!« je rekla Luisa čisto zamaknjena.
»Se mene vzemi domov, Luisa. Ta izdaja,« je rekla in pokazala na svojo knjigo, »je zvesta priredba pravljice bratov Grimm.« Luisa je že hotela ponovno zamenjati knjigo, ko se je nataknjeno oglasil Obuti maček.
»Sneguljčica, ne vidiš, da seje Luisa že odločila? Raje se vrni k svojim šestim palčkom!«
»K sedmim! Sploh pa se še ni odločila!« je rdeča od jeze vzkliknila Sneguljčica.
Oba sta se zazrla v Luiso in čakala, kaj bo rekla.
»Res ne vem, katero naj vzamem. Najraje bi vzela vse ...«
In prav v tistem hipu se je zgodilo nekaj neverjetnega: iz knjig so stopile vse pravljične osebe: Pepelka, Rdeča kapica, Trnuljčica, Motovilka. Cela druščina pravih princes.
»Luisa, vzemi me domov!« so jo vse rotile.
»Samo posteljo potrebujem, da se bom malo naspala,« je zazehala Trnuljčica.
»Samo sto let, nič več,« je posmehljivo prhnil Obuti maček. »Lahko ti pospravljam po hiši, zvečer pa grem na zabavo na grad ...«je rekla Pepelka.
»S kraljevičem!« so vsi zavpili.
»V košarici imam potico in vino. Bi kdo pokusil?« je ponudila Rdeča kapica.
Kmalu zatem so se jim pridružili novi pravljični liki: Grdi raček, Deklica z vžigalicami, Kositrni vojak in Plesalka. »Luisa, gremo lahko s teboj? Mi smo Andersenovi liki,« je prosil Grdi raček, ki sploh ni bil tako grd.
»Je pri tebi doma toplo?« jo je vprašala Deklica z vžigalicami. »Hm, če imaš peč, bova midva raje ostala tukaj ...« sta pripomnila Kositrni vojak in Plesalka.
Tedaj se je na vsem lepem prikazal ogromen kosmat volk z ostrimi čekani in se postavil pred druščino.
»Hudobni volk!!!« so zavpili.
»Volk, zakaj imaš tako velika usta?« je iz navade vzkliknila Rdeča kapica.
»Jaz vas bom branil!« je junaško rekel vojaček.
V	tistem je volk že odprl svoj velikanski gobec in ... Jih vse požrl? Ne! Samo zazehal je, ker je bil zelo zaspan, nato pa je miroljubno rekel:
»Pomirite se, druščina. Rad bi vam nekaj predlagal. Luisa naj si izposodi knjigo o Sneguljčici, mi pa bomo zlezli v njeno torbo. Dovolj velika bo za nas.«
Volkov predlog se je vsem zdel odličen.
»Prosim, Luisa!« je rekla Deklica z vžigalicami, drgetajoč od mraza.
»No, prav!« je rekla in odprla torbo.
Pravljični liki so se postavili v vrsto in poskakali vanjo. »Najprej princese!« je zavpila Pepelka.
V	zadnjem trenutku so se prikazali še liki iz brazilskih pravljic: Saci, Caipora, zelo zgovorna punčka iz cunj, zelo neu-
mni deček, deklica z rumeno torbico, še ena deklica s prababi-čino sliko, prilepljeno na obleko, mali gospodovalni kraljevič. Vsi so zlezli noter.
Torba še nikoli ni bila težja. Presneto težki liki so to! Luisa je vzela v roke knjigo o Sneguljčici in knjižničarka je zabeležila izposojo.
Kmalu je Luisa vsa vesela stopila v domačo hišo. Mama ji je od znotraj zaklicala:
»Si že doma, ljubica?«
»Vsi smo doma!«
Poslanico je napisala Luciana Sandroni, plakat pa je ustvaril ilustrator Ziraldo.
V mesecu aprilu so torej praznovale knjige:
-	2. aprila je bil mednarodni dan knjig za otroke,
-	od 18. aprila do 23. aprila so potekali slovenski dnevi knjige (knjižni sejmi, prireditve in dogodki, prodajne akcije knjig, prilagojeni odpiralni časi, noč knjige ...),
-	23. aprila je bil svetovni dan knjig in avtorskih pravic,
-	bralnospodbujevalna akcija pa bo potekala vse do konca
šolskega leta.
Tudi na naši šoli smo ves mesec april spodbujali branje:
-	z razstavo knjig na izbrano temo (knjižnica, knjige, branje),
-	z razstavo pravljic velikega pravljičarja Hansa C. Andersena,
-	z razstavo pravljic bratov Grimm,
-	prebrali smo poslanico ob 2. aprilu z naslovom BILO JE NEKOČ ...,
-	s knjižno uganko meseca aprila,
-	»Moja najljubša knjiga«,
-	z učenci smo se pogovarjali, kaj jim pomeni knjižnica, branje knjig,
-	povabili smo mlade bralce, da so pripovedovali, pisali, risali ali kako drugače predstavili svoje najljubše književne junake,
-	s pripravo pravljičnih ur (Andersenove in Grimmove pravljice, zgodbice na temo knjiga, branje).
NAJ ŽIVI BRANJE!
Knjižničarka Marica Zebec
Tehnični dan
Ti zvočnik požrešen!
Nekoč je živel zvočnik, ki je imel zelo rad glasbo. Bil pa je tudi zelo požrešen. Rad je jedel elektriko. Nekega dne so ga vrgli v smeti. Pristal je na smetišču. Tam so bile vtičnice, računalniki, tablice, fotoaparati in telefoni. Teh električnih naprav je bilo celo smetišče. In ker je imel zvočnik rad elektriko in vse, kar je z njo povezano, je smetišče bilo hitro prazno. A zvočnik je bil še zmeraj lačen. Šel je v trgovino, kjer prodajajo električne naprave. Tudi teh se je lotil. Nato je šel dalje po mestu, kjer je našel trgovine, tovarne in še pet polnih tovornjakov z električnimi napravami. Pojedel je vse, kar mu je prišlo do ust. Postalo mu je slabo in to tako zelo, da je vse izbruhal. Nato pa si je rekel, da bo začel jesti nekaj malega, recimo baterije, nato polnilce in šele nato telefone.
Alen Križnjak, 4. c
Lucija Križanec, 4. c
Slikanje: Neenakomerno razporejanje oblik v sliki.
Učenci 4. c na tehničnem dnevu Filmski projektor.
Ko bom velika, bom ... (Opis poklica)
Ko bom velika, bom živinozdravnica, ker imam zelo rada živali. Živinozdravnik po navadi zdravi živali, jih cepi proti nalezljivim boleznim, jim pomaga. Če lastniki nočejo imeti mladičev, živali lahko sterilizirajo. Živinozdravnik skrbi za dobro počutje in pomaga pri razmnoževanju živali. Dela v veterinarskih stavbah - to so ambulante in klinike. V teh ustanovah spremljajo, ali je žival zdrava. Za zdravljenje živali potrebuje razne pripomočke, kot so: kirurški pribor, preproste diagnostične pripomočke in še kaj. Za ta poklic je potrebno veliko znanja in spretnosti ter izkušenj. Šola se na veterinarski fakulteti. Tako kot nekateri drugi poklici, je tudi ta poklic lahko nevaren. Nikoli ne veš, kako se bo žival obnašala do neznanih ljudi, lahko so nepredvidljive.
Maja Zavec, 4. c
Ježek Milko
Ježek Milko živi v Gorišnici in hodi v 2. razred. Tam ima veliko sošolcev, ki so njegovi prijatelji. Skupaj se igrajo in učijo. Milko v razredu najboljše bere. Najraje pa sošolcem pripoveduje zgodbe. Po pouku vedno odhiti domov. Med potjo si nabere jabolka in hruške. Ko pride domov, poje jabolko, potem gre počivat, ker je utrujen od pouka.
Ko si odpočije, naredi nalogo in si pripravi torbo. Nato se gre igrat s prijatelji. Najraje se igrajo skrivalnice v listju.
Ko se znoči, pride na večerjo in poje sladko hruško. Potem odhiti v posteljo in pred spanjem prebere svojo najljubšo pravljico. Nato sladko zaspi.
Lena Golavšek, 2. a
Veverica kuharica
Staro drevo v daljavi stoji, v njem mala veverica živi.
Kuha in peče, da se kadi, iz njene kuhinje prav slastno diši.
Piškoti in torte, to so stvari, ki hočemo poskusiti jih vsi.
Staša Fridl, 2. a
Ti požrešen pralni stroj!
Nekega dne je dala mama v pralni stroj umazano perilo. A ta pralni stroj še ni imel dovolj. Hotel je več in več umazanega perila. Pralni stroj je imel svoj vzdevek »Strojko«. Strojko je odšel v mesto, potrkal na vrata in spraševal ljudi, ali imajo kaj umazanega perila. Vsepovsod, kjer so mu dali perilo, je vse lepo stlačil v boben in pojedel. Hodil je in hodil, a kmalu več ni mogel nikamor. Postalo mu je slabo. Začel je bruhati. Mama Ana mu je povedala, da ne bi smel toliko jesti. Upala je, da ga je izučilo. Mislil sije, da ve, kaj je delal narobe. Rekel si je, da bo moral naslednjič perilo raztrgati na male koščke, ga oprati in šele nato pojesti.
Lana Strelec, 4. c
Jaz sem veverička
Jaz sem veverička Iris. Hodim v 2. razred. V šoli se učim pisati, brati, računati, risati in lepega vedenja. Ob koncu pouka veselo skočim na drevo in odskakljam do doma. Tam me že čaka poln krožnik lešnikov. S polnim trebuščkom prav sladko zaspim.
Iris Petrovič, 2. a
w
Pohod prijateljstva 2016
Za nami je izjemen dogodek, kot ga že dolgo ni bilo. Pohod prijateljstva 2016 je več kot uspel in skoraj 1000 udeležencev je preživelo čudovit in pester dan. Vsebinsko je bila prireditev zelo bogata in vsak je lahko našel nekaj zase. Najprej smo prehodili čudovito pot po haloških gričih od borl-skega gradu do šole v Zavrču.
Tam nas je čakalo izredno pestro dogajanje. Videli smo skoke s padalom, jahali konje in se vozili s kočijo, plezali po plezalni steni, pomerili smo se v zanimivih spretnostnih igrah, kjer so naj-
spretnejši prejeli nagrade, ustvarjali in se igrali v otroški igralnici in ustvarjal -nicah, delavnicah društev gospodinj, na stojnicah degustirali domače proizvode, kot so kruh, pecivo, mesnine in čebelarski izdelki... Najmlajši udeleženki Geli, naj starejši udeleženki gospe Kristini in najštevilčnejši družini Maučič-Črni-vec smo podelili tudi nagrade. Najpomembneje pa je bilo, da smo se prijatelji sproščeno družili ob hrani in pijači ter zvokih harmonike. Bilo je nepozabno. Vabimo vas spet na naslednjo prireditev! Mi vsi bomo tam!
Mitja Vidovič
r :
Kdo so naši donatorji, ki so poskrbeli, da nam je bilo lepo?
Podravka d. o. o., Perutnina Ptuj d. d., Ljubljanske mlekarne, Ptujske pekarne, Študentski servis Maribor, NK Zavrč, Tuš market Haložanka, Občina Cirkulane, Bar pri Veseliču, Gostišče Krona Cirkulane, Mesarija Kokol Dolane, Kmetija AS Arnečič, Konjeniški klub Bori, Aeroklub Ptuj, Plezalni klub 6b Ptuj, Društvo gospodinj Cirkulane, Društvo gospodinj Zavrč, Čebelarsko društvo Cirkulane, Čebelarsko društvo Zavrč, Gasilsko društvo Zavrč, Planinsko društvo Cirkulane, Solina Vladimir s. p., Halo d. o. o., Avtovleka Robert Domjan s. p., Terezija Vidovič, Harmonikarji iz Zavrča, in seveda naši pridni otroci in učitelji, ki so s prostovoljnim delom prispevali k odlični organizaciji!
V petek, 15. aprila, je potekala že osma prireditev Pohod prijateljstva. Namen vsakega pohoda je, da se spletajo nove prijateljske vezi, da se zabavamo in da tekmujemo v spretnostnih igrah. Vsako leto pa pripravimo tudi nekaj novega.
Ob 14.45 smo se pri gradu Bori zbrali učenci, učitelji, starši pa tudi sorodniki in prijatelji. Ob 15.00 smo začeli s pohodom. Naša pot je potekala od gradu Bori, čez vinograde in gozd. Da se ne bi izgubili, smo imeli tudi vodnika, učitelja Iva. Med potjo smo se družili in pogovarjali s prijatelji. Pot ni bila dolga, čas pa je v prijetnem pogovoru hitro mineval.
Ko smo ob 16.15 prispeli pred šolo v Zavrču, seje začela prireditev. Ob 16.30 nas je nagovorila ravnateljica, potem smo zapeli šolsko in slovensko himno. Zatem so se začele ustvarjalne delavnice, zabavne igre, jahanje konjev, vožnja s kočijo, plezanje po plezalni steni. Podelili smo tudi veliko nagrad.
Pred šolo in v šoli so bile tudi stojnice, na katerih smo lahko poskusili domače dobrote iz Cirkulan in Zavrča. Letos so nas presenetili padalci, ki so kljub močnemu vetru varno pristali med nami. Prireditev smo zaključili ob 19.00.
Na ta dan nas je spremljalo lepo vreme, kar je še polepšalo dan. Imeli smo se zelo lepo.
Lea Finžgar, 6. a Foto: arhiv OŠ
w
Zajčica Nika	Športni dan
Nekoč je živela zajčica Nika, ki si je močno želela imeti prijatelje. Nekega dne je odšla na vrt, da bi si nabrala korenje. Na vrtu je videla še drugo zelenjavo. Takoj si je utrgala korenje, solato, repo, buče, paradižnik in še kaj. Nato so prišli še ostali zajčki. Mislila je, da so lisice, zato je zbežala domov. Doma sije naredila večerjo in odšla spat. Naslednji dan je spet šla na vrt. Nabirala je zelenjavo. Ponovno so prišli zajčki. Zajčica Nika se je spet prestrašila, a ni zbežala, ampak se je skrila. Potem je šla naprej in videla, da so to zajčki. Postali so prijatelji.
Ela Obran, 3. a
V petek, 15. 4. 2016, smo imeli športni dan. Bil je lep sončen dan. Ob 15. uri smo se zbrali pri gradu Bori. Od tam smo se peš odpravili v Zavrč. Na pohodu so bili tudi starši. Ko smo prišli do šole v Zavrču, so tam bile igre z nagradami, konji in kočija. Lahko smo jahali konje ali pa se peljali v kočiji. Na športnem dnevu sem se imel zelo lepo.
Andraž Petrovič, 3. a
Učenci 4. a razreda so razmišljali o svojih trenutnih poklicnih željah.
Po poklicu bi rad/a bil/a ...
TJAŠA Bratušek: ... farmacevtka, ker rada pomagam ljudem in sem rada v družbi ljudi.
NELA Brlek: ... veterinarka, ker me delo z živalmi veseli. Živali imam zelo rada.
TAMARA Emeršič: ... frizerka, ker rada delam doma frizure.
TILEN Resman: ... optik, ker mi je ta poklic zanimiv in optik skrbi za najobčutljivejši organ v našem telesu.
SEBASTJAN Kokot: ... avtoelektrikar, ker mi je ta poklic zanimiv.
JULIJA Maučič: ... igralka, ker mi je ta poldic zelo zanimiv in zabaven. Tudi moja babica je amaterska igralka in me je zelo navdušila.
VALENTINA Juhart: ... slikarka, ker mi je všeč risanje in se ob slikanju sprostim.
JAN Vidovič: ... optik, ker mi je ta poklic všeč.
TAJA Štumberger: ... frizerka, ker je ta poklic zabaven, zanimiv in friziranje me zelo veseli.
NIK Brlek: ... nogometaš, ker nogomet treniram od otroštva in sem v tem dober.
EVA Šegula: ... prodajalka, ker mi je ta poklic všeč in sem rada med ljudmi.
ŽAN Feguš:... policist, ker mi je poklic zelo všeč in bi rad pomagal ljudem.
ZALA Fridauer: ... tajnica, ker me je nad tem poklicem navdušila mama.
SKRIVNOSTNI KLJUČ (domišljijska pripoved)
Nekega dne, ko sem se zbudila, sem na svoji mizi zagledala ključ. Bilje zlate barve in v obliki cvetlice. Mislila sem, da je to ključ od kakšne sobe, ampak ni bil. Odločila sem se, da bom ključ pokazala svoji prijateljici Zali. Hitro sem odhitela k njej. Zala je živela na gozdni jasi, zato sem jo prosila, naj pride v gozd.
Zala me je vprašala, zakaj sem jo prosila, naj pride v gozd. Ko sem j i povedala, da j e nekdo pri meni pustil ključ, jo je takoj zanimalo več stvari o ključu. Ravno sem ji mislila pokazati ključ, ko je nekaj za-šumelo v grmu. Počasi sva odšli do grma. Za njim seje skrival majhen škrat. Škratje na ves glas zakričal, naj mu vrnem ključ. Vprašala sem ga, zakaj mu moram vrniti ključ. Ko nama je škrat povedal, kaj se je zgodilo s škrati, sem mu vrnila ključ. Ampak ključ je bil za škrata pretežak. Prosil naju je, če mu pomagava rešiti škrate iz kletke. Privolili sva. Škrat nama je povedal, da je škrate v kletko zaklenila hudobna čarovnica, ki živi v temačnem gradu. V ta grad še nikomur ni uspelo priti. No, tedaj smo se odpravili na pot. Dolgo smo hodili, ko smo prišli v deželo škratov. Ko smo prišli do kletke, je pred njo stala čarovnica. »Umakni se!« smo vsi zakričali v en glas. Čarovnica se ni premaknila, ampak je v jezi še mene začarala v majhno deklico, ki ne more govoriti. Škrat pa se je spomnil, da ima čarovnica najraje na svetu svoje majhne mucke. Doma je imela črne, sive, oranžne ... mucke. Škrat je bil prebrisan, zato je odšel po njene mucke. Ko jih je pripeljal, je čarovnica videla mucke, se raznežila in me odčarala. Kletka se je odprla in iz nje so prišli rešeni škrati! Podarili so mi ključ, ki vodi v prečudovito deželo.
Priredili smo zabavo, na katero smo povabili čarovnico in njene ljubke mucke. Imeli smo tudi veliko trto, na kateri je pisalo VEDNO DOBRODOŠEL! Z Zalo sva preživeli čudovit dan.
Taja Štumberger, 4. a
MOJA ČUDEŽNA PALICA (domišljijska pripoved)
Nekoč je živel deček po imenu Tilen. Ta deček je bil res nekaj posebnega. Imel je čudežno palico, a še sam ni vedel, da jo ima.
Tilen in njegova družina so se odpravili na počitnice v Terme Ptuj. Ko so prispeli tja, je na tleh našel staro palico. Umil jo je. Kako se je svetila in bleščala! Ugotovil je, da je palica čarobna. Spomnil se je, da bi mu palica lahko uresničila željo. Zaželel si je, da mu pričara podvodno masko, in želja se mu je izpolnila. Tilen se je čudil. Bil je navdušen nad palico. Družini je povedal, da je čudežna, a mu niso verjeli. Tilen pa je verjel v palico in čudeže. Naslednji dan je šel v čudežni gozd in želod se je spremenil v veverico, kamen v žabo, list v metulja in njega je spremenila v leva, a ga je takoj odčarala nazaj. Po nesreči je s palico začaral še več Tilnov. Vsak od njih je imel svoj značaj, zato je to postala res velika težava. Vedel je, da bo nujno moral nekaj storiti, da reši to težavo. Odšel je nazaj v toplice in na koncu tobogana začaral stroj za izginjanje dvojnikov. Vsi njegovi dvojniki so se spuščali po toboganu in počasi izginjali. Tilnu je odleglo! Ugotovil je, da mora z željami in čaranjem biti previden, zato je palico za nekaj časa pospravil na skrivni prostor.
Ko so se počitnice končale in je Tilen prišel spet domov, se je odločil, da bo napisal knjigo o vseh počitniških pripetljajih. Kasneje je postal svetovno znan pisatelj za otroke.
Tilen Resman, 4. a
RECIKLIRANI KURENTI
Kot vsako leto, smo se učitelji in učenci šole tudi letos udeležili tradicionalnega Fašenka v Cirkulanah. Vsako leto nam predstavlja največji izziv sama ideja. Upoštevati moramo, da je izvirna, da masko izdelajo otroci sami, da material ni predrag, predvsem pa, da ima maska sporočilno vrednost.
Letos nas je rešila učiteljica Silva, ki nam je priskrbela blago. Učiteljice smo staknile glave in hitro dorekle, da bo prva triada porabila blago za pastirčke, druga za kurente in tretja za praljudi. Pot od ideje do izvedbe pa nam ni prestavljala večjih težav.
Učenci 4. a, 4. c in 5. a so si na tehniškem dnevu izdelali kurente. Za glavo smo uporabili škatle, ki smo jih ustrezno okrasili z obrazom, perjem, zobmi in trakovi. Iz debele veje in blaga smo izdelali ježevko, iz starih pločevink in žebljev pa smo si izdelali tudi zvonce. Učenci so pri delu zelo uživali, nastale pa so prekrasni izdelki. Veseli in ponosni smo se predstavili na povorki in tudi sami pomagali pregnati zimo pravim kurentom.
Učenci in učiteljice 4. a, 4. c in 5. a Foto: Maja Belič
PO POKLICU SI ŽELIM POSTATI...
... igralka. Igralka želim postati, ker mi je ta poklic zelo všeč in bi ga rada opravljala. Tudi moja babica je amaterska igralka in mi velikokrat da kakšen nasvet.
Igralec mora imeti dober spomin, da si lahko zapomni vso besedilo. Ne sme imeti treme na odru. Na odru se mora vedeti pravilno gibati in svoje besedilo povedati tekoče in ne prehitro, da ga gledalci razumejo. Igralci lahko igrajo tudi v televizijskih serijah, filmih in oddajah. Znani igralci so lahko tudi voditelji oddaj ali prireditev. Kot na primer Bojan Emeršič v oddaji Vse je mogoče in Viktorji.
Amaterski igralci so igralci, ki igrajo v dramski skupini v občini, a to ni obvezno. Profesionalni igralci pa so igralci, ki jih hodimo gledat v gledališče, vidimo pa jih tudi na televiziji.
Moji vzorniki so: Ajda Smrekar, Medea Novak, Ana Dolinar Horvat, Matjaž Javšnik, Janez Starina, Inja Zolta in moja babica Ana.
Julija Maučič, 4. a
w
Moj dnevnik - Piše in riše Niko nosorog
Dragi moj dnevnik!
Ko sem prišel na kopno, sem videl različne živali, a me na začetku niso prav nič marale. Bil sem lačen. Pred neko trgovino sem videl medveda s sadjem, a mi ga ni hotel prodati. Hodil sem po mestu in zaslišal glas. Bil je Mirko Govnač. Skupaj sva poiskala prenočišče in zaspala.
Naslednji dan sem se zjutraj zbudil in videl gospoda krta, ki se je utapljal v reki. Pomagal sem mu ven iz mrzle reke. Le--ta se je prestrašil in zbežal. Mirko me je povabil z živalskimi mladički na zajtrk. Nedolgo je minilo in prišle so še ostale živali. Prišlo je do nesporazuma, ker so živali mislile, da sem hudoben. Živalski mladički so vse povedali živalim in postali smo dobri prijatelji.
Naslednji dan sem se prebudil in videl okrog sebe moje nove prijatelje. Vprašali so me, ali grem z njimi v cirkus na drugi otok. Pokazali so mi, da je ta otok nedaleč vstran. Šel sem z njimi. Ko smo vstopili v cirkus, sem videl dva nosoroga, ki sta mi bila zelo znana. Ta nosoroga sta me poklicala po imenu. Bila sta moja starša. Ko je bilo predstave konec, sta me starša vprašala, ali lahko živita z mano. Bil sem najsrečnejši nosorog na svetu.
Maja Zavec, 4. c
Prijatelj
Moja najboljša prijateljica je Lana. Poznava se že od tretjega leta. Doma ima veliko živali. Najino prijateljstvo živi zato, ker se ne žaliva. Skupaj sva hodili v vrtec in velikokrat sem prespala pri njej. Midve sva prijateljici, čeprav sva si zelo različni, tudi po velikosti. Imava veliko razlik, sva pa si tudi podobni. Hodiva v isti razred, na isto šolo. Skupaj bova vse do konca osnovne šole. Vedno bova prijateljici!
Neja Kelc, 4. c
Prijateljstvo mi pomeni enako kot beseda prijatelj. Prijateljstvo mi je druga najlepša beseda. Jaz in moji prijatelji smo si stkali prava prijateljstva.
Blaž Milošič, 4. c
Prijatelj te ne tepe, ti pomaga, se iz tebe ne norčuje, ti vse posodi. Moj najboljši prijatelj je Alen. Nikoli me ne pusti na cedilu. Je prijazen in pameten. V podaljšanem bivanju tudi skupaj sediva. Hodiva v isti razred. Skupaj se zabavava in veseliva.
Nik Arbeiter, 4. c
Prijateljstvo mi pomeni veliko. To so moji prijatelji. Prijateljstvo je ena mojih najpomembnejših vrednot.
Moj prijatelj je Tilen. Prijatelj je zato, ker mi pomaga, me tolaži, prihaja k meni in skupaj gledava filme.
Niko Zamuda, 4. c
e
g1
KUHAR
VETERINAR	PILOT
Pridite h kuharju Jaki, kjer vas vesela juha čaka.
Z njo se boste okrepčali in se v veseli dan podali.
Za juho sledi slaščica,vsa z medom oblita kot bleščica.
Če vam ta teknila bo, noč popestrila bo.
Na koncu vam serviramo še medico, da z njo boste imeli še večjo veselico.
Lepše kot kuhar biti ni, z veseljem in zdravjem obdan ter s srečo obsijan!
Aleš Kokot, 5. a
Veterinarji zdravijo živali, ampak to ni en lari fari!
Delajo noč in dan,
zraven pa trgovina proda veliko pasjih, mačjih hran.
Hrani zdravo me zato, da zdrav bom in vesel ter se v tvoji družbi razcvetel.
Saj veterinarja se vsi bojimo, ker tam injekcijo dobimo.
Ana Rihtarič, 5. a
Svet je velik, svet je lep,
z letalom bi ga rad obkrožil spet in
spet.
Letalo vzleti; Grčija, Španija, Amerika,
že na pol poti smo mi.
Potnike želim varno pripeljati na cilj in narediti še veliko srečnih milj.
Teo Črešnik, 5. a
Najljubši izlet 5. a bi bil ...
Skrivnostni tat
Nadaljevanje zgodbe Emil in detektivi:
Gustav se je hitro odpravil. Pred majhno trgovinico je zatrobil na svojo trobljo. Vsi Gustavovi prijatelji so takoj prepoznali zvok njegove troblje in stekli proti trgovinici. Medtem pa se je gospod Brundeis očitno že pošteno najedel. S sebe je očistil še zadnje ostanke kečapa in odšel. Emil je hitro stekel za njim, saj je videl, da očitno nekaj išče v žepu svoje torbe. Emil je pomislil: "Ojoj, ko pride Gustav, bom jaz lahko že kdo ve kje!" Emil je že želel steči za njim, ko ga je ustavil znan glas: "Ej, pa saj nisi mislil iti brez mene in frendov, kajne?"
"Ne, seveda ne, lepo, da si prišel, zdaj pa že gremo!"
Gustav, Emil in prijatelji so se odpravili za skrivnostnim tatom. Videli so, kako je hodil po ulicah in ves čas nekaj brskal po torbi, potem pa nesrečno zavzdihnil in šel naprej. Čez kakšnih 5 minut mu je zazvonil telefon. Oglasil se je, Gustav in Emil sta prisluškovala, toda ne boste verjeli. On sploh ni bil strašni zločinec, ki bi kradel, ker ne bi imel pametnejšega dela, ampak v bistvu podjetnik, ki je bil službeno tukaj in ker mu je bilo tu čisto všeč. Do trenutka, dokler ga ne bo poklicala mama, da je dobila izvide, saj je imela hudo obliko raka, vendar ni imela denarja in nikogar prositi za pomoč. Emil je stopil do njega ter mu je vse povedal in tudi Brundeis mu je vse povedal. Strinjala sta se, da bi moral Emil dobiti denar nazaj, toda Emil bi vseeno rad dal denar Brundeisu, saj si ga je po njegovem mnenju zaslužil, kajti priznal je svojo napako. Brundeis pa je bil prepričan, da si ga ni zaslužil, saj je tako nesramno lagal. Ker se nista mogla dogovoriti, jima je Gustav predlagal, da zberejo denar. Vendar kako? Gustav pa je vedel. Zvečer v postelji je Emil premišljeval, kaj če je bila tudi mama samo past. Nihče ni vedel, toda Emil je imel dober občutek glede tega, kar je storil. Kaj pa Brundeis? On je ves srečen zdaj ležal ob mami v bolnišnici, saj mu je prijatelj pomagal v stiski.
Taja Potočnik, 5. a
Potovanje nekam na morje, da bi lovil ribe. Aleš
V	Strunjan, ker obožujem morje. Darjan, Lara, Domen, Gloria, Teo, Klemen
Tudi na morje, sam s prijatelji. Simon
Na toplo, ker imam rad sonce in plavanje. Boštjan
Šel bi v Ljubljano, ker sem tam že bil s sošolci. Nejc
V	Gardaland, ker se rad zabavam. Žan
Komaj čakam šolo v naravi, ker bodo tam moji sošolci in sošolke. Nina H., Nina K.
V	muzej s prazgodovinskimi najdbami; to me zelo zanima.
Patricija
V	kakšno jamo, mogoče jamo Pekel. Ana
Na Havaje; sem slišal, da je tam zelo lepo. Leon
Nadaljevanje zgodbe Emil in detektivi ...
Gustav je takoj hitro odtekel, Emil pa nestrpno čakal. Oziral se je po kavarni, da bi videl, kaj počne. Gospod pa je samo sedel in jedel jajca. Čez nekaj časa se je najedel in plačal, potem pa hotel oditi, ko se mu je prevrnila velika torba. Brundejs se je ozrl naokrog, da bi videl, če ga kdo opazuje, potem pa torbo hitro pobral in se še enkrat ozrl. V torbi so bile gromozansko velike vsote denarja, zato si ga je Emil vse bolj predstavljal kot lopova. Brundejs seje že odpravljal, Emil pa ni vedel, kaj naj naredi. Pogledal je levo, desno, levo, desno in spet levo. Ni vedel, kaj naj naredi, saj je Brundejs že zapustil kavarno. A vendarle se je pognal za njim. Brundejs se je sprehajal okoli trgovskih centrov, šel je mimo banke, pošte in avto zavarovalnice, potem pa se je ustavil pred napisom: AVTO PRODAJA. Emilu je srce bilo hitreje in hitreje. Brundejs je kupil velik rdeč avto in to z denarjem, ki ga je imel v torbi. Emil ni vedel, kaj naj naredi. Gustav je prišel na dogovorjen kraj, a ni bilo ne Emila in ne gospoda. Vedel je, daje zamudil. Emil je naenkrat videl na veliki tabli napis: TAT MED NAMI! KRAJA V VLAKU! Pogledal je ljudi okrog sebe in zagledal gospoda, ki ga je v vlaku stregel. Posvetilo se mu je, da je to on. Tekel je za njim in na koncu vstopil v avtobus. Gospod je sedel pred njim, policija pa je bila za njim. Zdaj je priložnost. Emil je vse povedal policiji in takoj je prijela tistega tipa. Dobil je svoj denar in se odpravil k babici ter ji pripovedoval točno tako, kot sem napisala.
Patricija Milošič 5. a
Napisali pa smo tudi nekaj primerov nesmiselne poezije.
NARAVNI SVET
Roža marjetica hodi po gorah, gora skače na sivi beton.
Sonce se joče kot kakšna krastača, travnik pa noče in noče domov.
Narava požrešna vse nam poje.
Kaj bomo mi z njo?
Hodi sem ter tja in vsakemu se smehlja.
Trava se sprehaja sem ter tja,
vmes nekaj zašepeta in vsakemu se smehlja.
Nina Hercog in Patricija Milošič, 5. a
SONCE SVETI, KO JE ZUNAJ TEMA
Sonce sveti, ko je zunaj tema, dež piha čez strehe hiš.
Hiše letajo po strehah.
Maček stoji kot kip, rože rišejo kroge.
Krogi so kvadrati.
Omare hodijo po stenah, slike govorijo, frizure ustvarjajo srake.
Gloria Gavez Majhen in Nina Košak, 5. a
Pravi prijatelj je ...
Je prijazen in ti pomaga, ko rešuješ težke stvari. Aleš Te nikoli ne zapusti in z njim počneš iste stvari. Teo Prijateljstvo je lepo in nihče ti ga ne more vzeti. Darjan Moja prijateljica je dobra, prijazna in imam jo rada. Gloria Prijateljstvo je nekaj lepega, prijatelj ti pomaga, se s tabo smeji in te ima rad. Daša
Za mene je prijateljstvo kot kup zlata. Boštjan Prijatelja imaš rad, se skupaj smejita in se spoštujeta. Nina H. Prijateljstvo je kot veriga, ki se nikoli ne pretrga. Ana Brez prijatelja se počutiš prazno. Z njim je vse zabavneje in lažje. Domen
Prijatelj se ne norčuje iz tebe. Lahko si pripovedujeva vice, grozljivke in skrivnosti. Nejc
Stoji ti ob strani, te varuje in ima rad. Te ne izda. Klemen Prijateljstvo je zvezda, ki sveti najmočneje na nebu. Prijateljstvo je najlepša beseda. Leon
Prijatelj je vse na svetu. Če ga imaš rad, ga ne moreš izgubiti.
Nina K.
Pravi prijatelj te ne jezi in ti ničesar ne vzame. Žan Simon pa je razmišljal o sodobnem svetu in povzel, da je tehnologija super, vendar se da živeti tudi brez nje. Sodobni svet ogroža naravo in zrak.
Razmišljali učenci 5. a razreda
Aljaž
26. ptujski medobčinski otroški parlament
V četrtek, 18. februarja 2016, je na Ptuju potekal 26. ptujski medobčinski otroški parlament. Z vsake od 21 šol iz te regije je prišel po en predstavnik, ki je po svojih najboljših močeh zastopal šolo in kraj.
Na naši šoli OŠ Cirkulane-Zavrč so izbrali mene. In tako sem se v četrtek zjutraj z učiteljem odpeljala v MO Ptuj. Tam sem morala najprej napisati svoje podatke in si izbrati barvo skupine, v kateri sem sodelovala. Izbrala sem si zeleno skupino, v kateri smo bili štirje predstavniki: Zala, Blaž, Gal in jaz. Najprej nas je vse nagovoril podžupan Ptuja, nato pa še predstavnica Društva
prijateljev mladine Ptuj. Potem so učitelji in ostali gostje zapustili sejno sobo in pričelo se je delo v skupinah. Skupna tema letošnjega parlamenta je bila "Pasti mladostništva”. Vsaka skupina se je pogovarjala o določeni temi. V moji skupini smo govorili predvsem o tem, kaj lahko mi, mladi, storimo, da bi bilo teh pasti manj oziroma da bi se jim izognili. Vse, o čemer smo se pogovarjali, smo zapisali. Na koncu skupinskega dela je vsaka skupina izbrala svojega predstavnika, ki je ostalim skupinam poročal, o čem smo se pogovarjali. Delo naše skupine sva predstavili Zala in jaz. Po predstavitvah skupin je sledila razprava, v kateri smo največ časa namenili alko-
holu in njegovi škodljivosti. Do besede pa je bilo težko priti, saj je vsak udeleženec želel podati svoje mnenje. Do besede sem prišla samo enkrat, tako da nisem imela veliko možnosti, da bi potem na glasovanju izbrali mene in bi prišla naprej. Določili oziroma izglasovali smo dva predstavnika in eno novinarko, ki bodo šli na otroški parlament v Ljubljano. Rezultati so bili pričakovani, saj so bili izglasovani tisti, ki so največkrat prišli do besede. Po končanem glasovanju smo se poslovili od svojih novih prijateljev in odšli vsak na svojo stran.
Mateja Golc, 8. a
Kadar učenca strese stres
Stres je čustveni, telesni, duševni in vedenjski odziv posameznika na stresor oziroma na morebitno škodljiv stresni dejavnik. Stres človeka spremlja na vsakem koraku. Ne moremo se mu izogniti, lahko pa se naučimo z njim živeti tako, da na nas pusti čim manj posledic. Zmanjšati stres pomeni obvladovati svoje misli, čustva, urnik, okolje in način, kako se odzovete na lastne probleme. Pravijo, da si je pri odpravljanju stresa dobro zapomniti štiri glagole: izogniti se, spremeniti, prilagoditi se, sprejeti.
V 8. a razredu sva se z razredničarko Miro Vršeč pri razrednih urah z učenci pogovarjali o stresu in o stresnih situacijah, ki sprožajo določena čustvena stanja. Učence sva seznanili z eno izmed tehnik obvladovanja stresa - s čuječim dihanjem. Biti čuječ pomeni, da se zavedamo svojega počutja, razpoloženja, čustev, misli, spominov ... Vaja ima namen umirjanja, gre za zavestno pozornost na dihanje. Vajo sva na začetku izvajali pet minut. Po končanem dihanju so učenci na lističe zapisali svoje počutje. Zapisali so:
-	moje počutje je bilo sproščeno, zaspano, mirno, zelo lepo,
-	s to vajo se sprostim,
-	čuječe dihanje ti pomaga, da se spro-
stiš, umiriš,
-	tako početje je zelo dobro,
-	počutila sem se kot, da sem sama,
-	počutil sem se prebujen, sproščen,
-	na začetku se mi je zdelo smešno, potem pa sem bil umirjen,
-	na začetku seje bilo težko osredotočiti na dihanje, potem je bilo moje počutje lepo ...
V eni izmed naslednjih razrednih ur sva z učenci opravili naslednjo vajo
-	kolaž čustev - katere stresne situacije sprožijo različna čustva. Učenci so se razdelili v več skupin. Na večji poli papirja so imeli fotografije dečka ali deklice, ki so izražale zadovoljstvo, zaskrbljenost, žalost, jok, obup itd. Učenci so zapisali, zaradi katerih stvari je otrok lahko srečen, nesrečen, žalosten. Na koncu smo se o njihovih odgovorih pogovorili.
Opravili smo tudi anketo o stresu. Učenci so odgovarjali na vprašanja, katere situacije povzročijo pri njih stres, kako prepoznajo stres, kako obvladujejo stresne situacije, kaj bi svetovali osebam, pri katerih opazijo stres.
Vsi so napisali, da so se že srečali s stresom.
KATERE SITUACIJE SPROŽIJO STRES?
-	Spraševanje, slabe ocene, učenje težke snovi,
-	prepir s prijatelji,
-	pri športu,
-	prepiri v družini...
KAKO PREPOZNAŠ STRES?
-	Živčnost, nervoza, napetost,
-	nestrpnost,
-	hitrejše bitje srca, hitro dihanje, znojenje, potne roke,
-	slabost, bruhanje ...
KAKO OBVLADUJEŠ STRESNE SITUACIJE?
-	Grem na svež zrak, na sprehod,
-	globoko diham, delam vaje z dihanjem,
-	spijem kozarec vode,
-	pogovor s starši, s svetovalno delavko, z učitelji...
KAJ BI SVETOVAL OSEBAM, PRI KATERIH OPAZIŠ STRES?
-	Spremembe, mogoče več telesne aktivnosti,
-	sprehodi v naravo, sprehod s psom,
-	sprotno delo šolskih obveznosti,
-	zdrava prehrana (več sadja in zelenjave, manj sladkarij),
-	razporeditev časa (za delo, učenje, prosti čas),
-	poslušanje glasbe,
-	da si rečeš: »Jaz to zmorem!«,
-	ples, branje dobre knjige, druženje z vrstniki,
-	manj televizije in računalniških iger
Iz ankete smo ugotovili, da fantje v stresni situaciji postanejo agresivnejši, dekleta pa se zapirajo vase.
Na stres je torej bolje gledati s pozitivne strani, saj nas tako stresne situa-
cije naredijo močnejše in osebnostno zrelejše. Izogibajmo se negativnim mislim, besedam in situacijam, tako bomo naredili svet lepši in boljši.
Zapisala Marica Zebec
Zimska šola v naravi - 2016
V ponedeljek, 29. februarja, smo se učenci 6. razreda odpravili za 5 dni v zimsko šolo v naravi, na Vogel. Ob Bohinjskem jezeru nas je čakal topel dom, v katerega smo ob prihodu odložili prtljago, in se nato takoj odpravili na smučišče. Tam smo se najprej razdelili v skupine.
Nekateri so šli že na zahtevnejše proge, drugi pa na lažje proge. Po napornem, dolgem in zabavnem smučanju smo se odpravili nazaj v dolino, kjer smo se razdelili v sobe in razpakirali. Nato so nas čakale popoldanske aktivnosti - predavanje o zgodovini smučanja in pravilih obnašanja na smučišču. Popoldanske aktivnosti so potekale v dveh skupinah. Po večerji so sledile večerne aktivnosti; prvi dan smo se preizkusili v cirkuških veščinah in čarali lepo vreme v prihodnjih dneh.
Naslednje dni smo vstajali okrog sedme ure, točno ob pol osmih pa nas je že čakala jutranja telovadba, zajtrk in nato smučanje. Po smučanju nas je čakalo kosilo, nato popoldanske aktivnosti, vsak dan nekaj drugega. Enkrat tek na smučeh, enkrat pohod in enkrat veslanje s kanuji po Bohinjskem jezeru. Nato je sledila večerja in kasneje še večerne aktivnosti, ki so tudi bile vsak dan drugačne. Smučanje je potekalo večinoma v lepem sončnem ali rahlo meglenem vremenu, razen v četrtek, ko nas je na smučišču pričakal pravi vihar - bilo je zelo mrzlo, pihal je močan veter, megla je bila in snežilo je. Imeli smo možnost smučanja v skoraj vseh vremenskih razmerah, zato smo se res naučili veliko novega.
Vsak dan po večerji je potekalo tudi ocenjevanje sob; najbolj urejena soba je bila nagrajena v četrtek zvečer. Na zaključnem večeru se je vsaka soba predstavila s svojo točko. Imeli smo dve plesni točki, eno modno revijo, nekateri pa so nam predstavili nekaj vicev.
Potem smo imeli še disko, nato pa zadnja noč v tem domu. V petek nas je čakala smučarska tekma. Pomerili smo se v veleslalomu. Po tekmi smo tekmovalci, uvrščeni na prva tri mesta, dobili lepe nagrade in priznanja. Po podelitvi priznanj in nagrad smo se odpravili na dolgo pot nazaj proti domu.
Katarina Golc, 6. a
Mladi planinci smo pričeli s sezono pohodov
Učenci planinskega krožka Cirku-lane-Zavrč smo se v soboto, 9. aprila, udeležili srečanja mladinskih odsekov Podravja. Srečanje je letos organiziralo PD Maks Meško Ormož.
Mladi planinci in mentorica smo se z vodnikoma Vilijem in Ivom na pot podali iz Cirkulan. Zbrali smo se ob 9.45 na železniški postaji v Osluševcih, pred starim vagonom, ki danes služi kot muzej. Ob prihodu smo najprej prisluhnili pozdravnemu nagovoru, nato je sledil kratek kviz na temo Slovenske železnice. Sledil je ogled muzeja v starem vagonu.
Razdelili smo se po skupinah in pričeli s pohodom v smeri Podgorci na Ritmerk, kjer je kontrolna točka OPP, na višini 267 m. Tukaj so nas pogostili s toplim čajem, z domačim rženim in mlečnim kruhom ter zaseko. Po dvournem pohodu nam je malica zelo teknila.
Po isti poti smo se vračali na začetek naše poti, kjer so nas čakali prevozi za vrnitev proti domu.
Med potjo smo opazovali prečudo-
*->
Učenci planinskega krožka Cirkulane-Zavrč so se v soboto, 9. aprila, udeležili srečanja mladinskih odsekov Podravja. Zbrali so se zjutraj na železniški postaji v Osluševcih, pred starim vagonom.
Foto: KTV Ormož
vito naravo, ki se je začela prebujati v Nabrali smo si sveže spomladanske svojih spomladanskih barvah. Utrjevali energije. Veselimo se že nadaljnjih po-smo naše znanje iz orientacije in si ogle- hodov in druženj v naravi; prva takšna dah znamenja, ki opominjajo, daje tudi priložnost bo Pohod prijateljstva, tu nekoč morila kuga.
Tudi vreme nam je odlično služilo,	Sergeja Perkovič,
temperature so bile ugodne za pohod.	mentorica planinskega krožka
Dve kolajni za atlete
Atletska ekipa OŠ Cirkulane-Zavrč se je tudi letos pod mentorstvom športnih pedagogov udeležila Zimskega atletskega mnogoboja. Tekmovanje tradicionalno poteka v zimskem času na Ptuju v organizaciji Atletskega kluba Ptuj in Zavoda za šport Ptuj.
Gre za dvoransko tekmovanje, kjer učenci izmed štirih atletskih disciplin (tek na 40 metrov, skok v višino, skok v daljino in met težke žoge) izberejo tri discipline, v katerih tekmujejo. Vsak dosežek se točkuje po mednarodnih tablicah. Organizirani sta dve tekmovanji, končni dosežek je seštevek rezultatov iz obeh tekmovanj. Prvo je potekalo 20. januarja, drugo pa 3. marca 2016.
Tekmovanja seje udeležilo 16 učencev OŠ Cirkulane-Zavrč v vseh starostnih kategorijah. Dosegli so odlične rezultate, pohvalimo se lahko tudi z
dvema uvrstitvama na zmagovalni oder. Tudi ostali učenci so se zelo dobro od-Tretje mesto sta zasluženo osvojili učen- rezali in napovedali dobre rezultate na ki Tina Žnidarič (deklice 2003/2004) ter spomladanskih atletskih tekmovanjih Nika Pijan (deklice 2001/2002). Malo je na prostem.
zmanjkalo do stopničk učencem Sandri	Mentorja:
Borak , Nini Košak in Jaki Domjanu.	Mitja Vidovič, Maja Tašner
Judoisti nadaljujejo z zbiranjem odličij
Judoisti iz Cirkulan, ki vadijo v okviru judo krožka na OŠ Cirkulane-Zavrč in nekateri tudi na Ptuju v Judo klubu Drava Ptuj, so zastopali našo šolo na področnem tekmovanju osnovnih šol v judu v Mariboru 30. januarja. Nastopilo je 232 tekmovalcev iz 42 osnovnih šol vzhodne regije.
OŠ Cirkulane-Zavrč je zastopalo 12 učencev v dveh starostnih kategorijah. Pri najstarejših deklicah žal ni nastopila naša najboljša judoistka Viktorija Zadravec, ki je že dalj časa poškodovana. Kljub njeni odsotnosti so naši judoisti dosegli dobre rezultate, nekateri so celo dosegli kolajne.
Tretje mesto so osvojili: Anže Feguž, Lara Hercog, Maja Hercog.
Četrto mesto: Jan Vidovič.
Peto mesto: Žiga Štumberger.
Sedmo mesto: Žan Brodnjak, Špela Ilec.
Čestitke vsem judoistom za dobre rezultate in prizadevno delo na treningih. Večina judoistov je v mesecu januarju namreč tudi uspešno položila izpite za višje pasove.
Mentorja: Mitja Vidovič in Urška Urek
Bili smo na Šolskem plesnem festivalu
V ponedeljek, 18. aprila, smo se s šolsko plesno skupino odpravili na OŠ Sladki Vrh, kjer se je odvijalo področno plesno tekmovanje Šolski plesni festival.
Na tekmovanje se je v kategoriji hip hop - pop - latino uvrstilo 6 najboljših plesalk naše šole, in sicer: Lea Finžgar, Kaja Slapničar, Kaja Belšak, Katarina Golc, Lara Vidovič in Alina Karneža. Dekleta so se v izredno močni konkurenci odlično znašla. Dala so vse od sebe, plesala s srcem in si priplesala odlične rezultate. Najbolje je šlo Lei Finžgar, ki pa je žal za las zgrešila uvrstitev v finalni nastop, kamor se uvrsti le 8 najboljših. Na koncu je zasedla 9. mesto.
Dekletom čestitamo in jim želimo, da še naprej tako uspešno hodijo - plešejo po svoji plesni poti!
Maja Tašner, mentorica
V Cirkulanah medobčinsko finalno tekmovanje
mlajših deklic v nogometu
V Večnamenski turistično-priredi-tveni dvorani Cirkulane je v sredo, 4. maja, potekalo medobčinsko finalno tekmovanje mlajših deklic v nogometu. Na finalnem turnirju je sodelovalo 5 najboljših ekip Sp. Podravja.
Ekipe (OŠ Cirkulane-Zavrč, OŠ De-strnik-Trnovska vas, OŠ Markovci, OŠ Ljudski Vrt Ptuj, OŠ Juršinci) so se pomerile med seboj vsaka z vsako; tekme so trajale 15 minut. Največ znanja, spretnosti in borbenosti so pokazale učenke OŠ Destrnik-Trnovska vas, ki so brez poraza osvojile pokal in medalje za 1. mesto. Odlično so se odrezale tudi domačinke, učenke OŠ Cirkulane-Zavrč, saj so končale na 3. mestu. Učenke so se pokala in medalj zelo razveselile, saj so si ga prigarale z veliko truda in borbenosti. Za kar nekaj izmed njih je bilo to

3
fH
m
Najboljše tri ekipe.
prvo tekmovanje.	Cirkulane-Zavrč, 4. OŠ Juršinci, 5. OŠ
Končni vrstni red: 1. OŠ Destrnik- Ljudski Vrt Ptuj -Trnovska vas, 2. OŠ Markovci, 3. OŠ	Mentor: Mitja Vidovič
Odlično so se odrezale domačinke, učenke OŠ Cirkulane-Zavrč, saj so tekmovanje zaključile na 3. mestu.
Utrinek s tekme.
Foto: Arhiv OŠ
Rubi
S kombinacijo izkušenih in mladih igralcev
zadeli v polno
m
Člani Dramske skupine KD Cirkulane in Bojan Emeršič (šesti z desne) v Šentjurju na predstavi Mule vas gleda.	Foto: Gordana Črnivec
Za Dramsko skupino KD Cirkulane je zelo uspešna sezona 2015/2016. Potem ko smo bili v zadnjih treh letih iz takšnih in drugačnih razlogov manj aktivni, smo na sestanku članov skupine konec lanskega septembra sklenili, da je skrajni čas, da prekinemo »zimsko spanje«.
Zato smo zavihali rokave in pod vodstvom novega režiserja Tončka Žum-barja v začetku oktobra pričeli z vajami. Ker je naš vsakdan poln različnih skrbi in težav, smo posegli po komediji, kar je v zadnjem času sicer praksa tudi v poklicnih gledališčih. Komedija Tašča je pravzaprav priredba na slovenskih amaterskih odrih večkrat uprizorjene komedije Tašča.com, ki jo je za nas priredil njen avtor in režiser predstave.
V začetku smo se na vajah dobivali dvakrat tedensko, v mesecu pred premiero pa tudi trikrat na teden. Po slabih treh mesecih vaj smo na Štefanovo komedijo premierno uprizorili in jo ponovili naslednji dan. Tako zgodnji premieri je poleg odličnega vzdušja v ekipi in resnosti na vajah botrovalo tudi dejstvo, da smo si kulise sposodili pri KD Simon Gregorčič iz Velike Nedelje, režiser pa nam je prijazno posodil nekaj potrebnih rekvizitov.
Že prva predstava je pokazala, da smo z izbiro dela, domačo govorico in terminom premiere zadeli v polno. Na obeh decembrskih predstavah se je v
dvorani namreč kar trlo obiskovalcev od blizu in daleč. Pretirano drugače pa ni bilo niti s predstavami v drugem januarskem vikendu. Dobro razpoloženi gledalci so s sabo odnesli pozitivne vtise in mnogi med njimi so si predstavo ogledali dvakrat ah celo večkrat.
NA PREDSTAVI V CIRKULANAH TUDI NAŠ ROJAK BOJAN EMERŠIČ
Kot je že v navadi, smo sezono zaključili na velikonočni ponedeljek. In tudi tokrat je bila dvorana, kljub temu da je šlo že za peto ponovitev (oziroma šesto predstavo), dobro zasedena. Za vse sodelujoče je bila ta predstava nekaj posebnega, saj nas je v dvorani spremljal naš rojak, znani slovenski igralec
in TV-voditelj Bojan Emeršič. Njegov oče Franc namreč izhaja iz Medribnika z Jupitarove domačije.
Ustvarjalci predstave smo si marca v Šentjurju pri Celju ogledali njegovo predstavo Mule vas gleda in ga v sproščenem klepetu po njej povabili na našo predstavo. Bojan se je povabilu z veseljem odzval in s sabo pripeljal še nekaj sorodnikov. Po predstavi si je vzel še čas za klepet in obujanje spominov.
Za uspešnost Tašče so poleg igralskega ansambla in tehnične ekipe zaslužni še številni posamezniki, ki so nam tako ah drugače pomagali pri izvedbi predstave. Hvala vsem še enkrat.
Mateja Muršec
Tudi za ples se najde čas
Delo, počitek in zopet delo in počitek, vmes čas za družino in domače, nato pa zopet delo ... Ne ne, to ni naš vsakdanjik. Mi, plesalci in plesalke FS KD Cirkulane, še mu dodamo prosto petkovo popoldne.
Živimo v času, ki ga zaznamuje izjemno hiter tempo, zaradi katerega skorajda ni več časa za tisto, kar imamo radi, kar nas veseli. Naj vam zaupam.
Marsikatero petkovo popoldne oz. večer, ko je čas za vaje, smo tudi mi kronično utrujeni, zaspani in brez energije. Pa v naglici vseeno pridrvimo tja, kjer smo skupaj vsak petek in od koder se že od daleč sliši zvok harmonike. Bliže vratom greš, manj utrujen si. In ko primeš za kljuko, o zaspanosti ni več ne duha ne sluha, energija pa te kar odnese. To je tako, kadar plešeš z veseljem v srcu.
Z veselj em v srcu j e minilo tudi naših
devet let. Dvomim, da se je nekdo od nas odločil za folkloro prvovrstno zaradi ljubezni do ljudskega, domačega. Ples v splošnem pomenu združuje tisoč in en razlog, zakaj se ljudje odločamo zanj. Vsekakor je razlog za družabnost, navezovanje novih stikov, sprostitev in nova ustvarjanja, če pa se lahko poleg tega tudi super imaš in potuješ, pa najbrž ni težko razumeti, kako bliskovito hitro je minilo naših devet let skupnega
prijateljevanja in ustvarjanja.
Saj veste, po naravi še vedno ostajamo veseli. In ne le da radi plešemo, tudi vsako druženje naredimo prijetno. Tako je bilo tudi v začetku maja, ko smo se udeležili območnega srečanja odraslih folklornih skupin v Majšperku. Večer je minil v znamenju noš, plesa in ljudskega petja. Gledalce smo navdušili s spletom plesov iz Haloz. Vedno znova nas veseli tudi odziv publike ob koncu nastopa, pa naj bo ta nergav ali poln navdušenja. Odziv po-
meni odgovor našemu delu, ki zajema naš prosti čas, trud in voljo. Odziv pove, da je naše delo v njih nekaj sprožilo, ter nas tako napolni z novim zagonom za nadaljnje ustvarjanje.
In tako v taktu polk in valčkov (kot se radi sami pošalimo) ustvarjamo tudi naprej. Čaka nas še nekaj vaj, kak nastop, potem pa dolgo poletje in spet jesen, za katero vam že sedaj obljubimo, da bo plesno pestra.
Nina Gabrovec
V začetku maja so se cirkulanski folkloristi udeležili območnega srečanja odraslih folklornih skupin v Majšperku.
Foto: NG
Cirkulanski upokojenci vpeti v evropski projekt
V društvu upokojencev Cirkulane je letošnja pomlad še posebej zanimiva in razgibana. Po občnem zboru v marcu so člani društva pričeli z aktivnim delom v humanitarnem projektu Starejši za starejše, že lani pa so se preko občine Cirkulane vključili v dvoletni evropski humanitarni projekt »Povezovanje mest« programa Evropa za državljane, kar je velik dosežek za društvo.
Rudi Lozinšek, predsednik DU Cirkulane, pravi, da so v društvu zelo ponosni, da jih je občina predlagala in jim pomaga pri uresničevanju projektnih nalog. Doslej so na strokovnih ekskurzijah spoznali že veliko ljudi, se marsičesa naučili in videli zanimiva mesta, s tem pa bodo nadaljevali že v maju v domači občini. Lani jeseni so bili na obisku v partnerskem mestu Heiningen v Nemčiji. Konec aprila je bila gostiteljica srečanja partnerskih mest Ruma v Srbiji, od koder so se cirkulanski upokojenci vrnili z nepozabnimi vtisi. Obiskali so Novi Sad in Staro Pazovo, je v pogovoru dejal Lozinšek in dodal, da so na tem druženju izmenjali veliko izkušenj pri oskrbi upokojencev v domovih za starejše, usposabljanju invalidnih oseb in oseb s posebnimi potrebami. Po teh dobrih izkušnjah pa Cirkulančane zdaj čaka organizacija srečanja v Sloveniji, v občni Cirkulane, kjer sodelujoče v
Utrinki z druženja v Srbiji, kjer je bila tudi družba članov DU Cirkulane s predsednikom Rudijem Lozinškom.
Foto: Nada Koren
projektu s Hrvaške, iz Srbije, Nemčije in z Madžarske pričakujejo 26. maja. Že drugi dan srečanja jih bodo gostili v Domu upokojencev na Ptuju, ogledali si bodo tudi Ptujsko vinsko klet, nato pa jih čaka še obisk Zavoda Marija Borštnarja v Dornavi in srečanje s tamkajšnjimi stanovalci, je dejal Lozinšek, ki se s prijatelji v projektu veseli še družabnih dogodkov, na katerih bodo poskrbeli tudi
za bogat kulturni program in pogostitev. Želijo biti najboljši gostitelji.
26. MAJA OBČINA CIRKULANE GOSTITELJICA SREČANJA
Po druženju v Cirkulanah jih čaka še zadnje srečanje v sosednji Hrvaški, v občini Cestica, ki je tudi nosilec projekta. Tam bodo od 15. do 17. septembra, a še prej bodo poskušali kar najbolje
izkoristiti priložnost doma, pravi Lozinšek, ki je s prijatelji v društvu zelo hvaležen za tako izjemno izkušnjo na jesen življenja.
»Občina Cirkulane nam je to omogočila in smo izkoristili priložnost. Vse, kar smo doslej videli in doživeli v tujini bomo lahko še velikokrat uporabili pri svojem delu, projektih, ki jih izvajamo v domačem okolju. Vesel sem, da smo
se tudi v DU Cirkulane skozi ta evropski projekt dobro znašli, postali dobri prijatelji, ob tej priložnosti pa smo v društvu dolžni še zahvalo naši dolgoletni tajnici v društvu gospe Mariji Vidovič. Kar 20 let je vestno opravljala to delo, za kar smo ji zelo hvaležni, dobrega sodelovanja pa si želimo tudi z novo tajnico Elizabeto Fost-nerič,« je zaključil Lozinšek.
TM
25 let Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze
Vinogradniki smo sezono dela pričeli že na Vincekovo, ko smo v društvenem vinogradu opravili rez. Obrezali smo tudi modro kavčino, ki je potomka naj starejše trte na svetu. Znani so številni pregovori, ki omenjajo Vincenca, kot na primer: Če na Vincenca (22. jan.) sonce peče, dobro vince dozori, ki po grlu gladko teče, motne dela ti oči.
Letos nam ni bilo preveč vroče, torej počakajmo, da bomo videli, kako se bo letina končala. Za nekatere vinogradnike se je pridelek občutno zmanjšal, kajti konec aprila nas je doletela spomladanska pozeba, ki je na določenih legah popolnoma uničila mladike, ki so bile tudi do 15 cm visoke. Še večjo škodo je povzročila v mladih, obnovljenih vinogradih, kjer so trsi že začeli odganjati.
OBČNI ZBOR DRUŠTVA IN
SADJARSKA DELAVNICA
V mesecu februarju smo opravili redni letni občni zbor, kjer smo bili seznanjeni, da bomo v mesecu juniju praznovali 25. obletnico delovanja društva. Občni zbor smo zaključili v prijetnem druženju ob pokušanju vin, ki so jih vinogradniki prinesli s seboj. V mesecu marcu smo pri sv. Ani imeli sadjarsko delavnico. Predavala nam je strokovnjakinja na področju sadjarstva iz KGZ Maribor Zlatka Gutman Kobal. Tehniko rezi različnih sa-
Rez modre kavčine pri sv. Ani v Velikem Vrhu.
Foto: Suzana Arnečič Zamuda
dnih vrst nam je predstavila praktično na drevesih. Delavnice se je udeležilo okrog trideset zainteresiranih posameznikov.
NA LETOŠNJEM VINO PTUJ 136 VZORCEV
Ocenjevanje vin Vino Ptuj 2016 je 6. aprila že tradicionalno potekalo v refektori-ju Minoritskega samostana na Ptuju. Že šestindvajsetič smo se zbrali in ocenili pridelke vinogradnikov, ki so bili letos izvrstne kakovosti.
Prvaki sort na ocenjevanju vin Vino Ptuj 2016.
Foto: Stojan Kerbler
Veseli nas, da kljub zmanjševanju števila vinogradnikov to ocenjevanje ohranja svoj sloves in ostaja eno izmed pomembnejših ocenjevanj vin v širši okolici Ptuja. Da je vino čim bolj korektno ocenjeno, imamo dve ocenjevalni komisiji, ki jih sestavlja po pet članov.
Naj samo omenim člane, ki so letos sodelovali pri ocenjevanju vin: Miran Reberc, Lidija Ruška, Jurij Cvitanič, Franc Bezjak, Alojz Filipič, Simona Hauptman, Andrej Rebernišek, Roman Štabuc, Tadeja Vodovnik Plevnik in Slavko Žalar. Komisiji sta ocenili 136 vzorcev vin. Kakovost vin je bila zelo dobra, saj je povprečna ocena 130 vzorcev vin kar 18,10 točk. Popolnoma zadovoljni pa ne smemo biti, saj smo srečali pomanjkljivosti pri nekaterih vinih, kot sta neharmo-ničnost (nesorazmerje med sladkorjem in kislino), prisotnost grenkobe ter rahle sledi posledic napak kletarjenja. Kljub vsemu so bila ocenjena tudi vina, ki so v svoji kvaliteti prekosila vsa druga. Na 26. ocenjevanju vin smo podelili dva šampiona - najvišja nagrada, ki jo vinar lahko prejme na ocenjevanju. Šampioni prejmejo kipec Bakho-sa, ki je bil rimski bog vina, cvetja, zabave in veseljačenja.
Kipec je oblikoval akademski kipar in restavrator Viktor Gojkovič.
PUNGRAČIČ IN KOTO-LENKO DOBITNIKA KIPCA BAKHOSA
Dobitnik šampiona vin rednih trgatev med suhimi vini je vinar Robert Pungračič iz Turistično-vinogradniške kmetije Pungračič iz Drenovca v občini Zavrč, ki je prejel nagrado za sauvignon z oceno 18,30.
Dobitnik šampiona vin rednih trgatev med polsuhimi vini je vinar Slavko Kotolen-ko iz Dubrave breg, iz občine Cestica, ki je prejel nagrado za renski rizling z oceno 18,43 točk. Naključje je hotelo, da sta bila oba šampiona podeljena vinarjema, ki sta tik ob slovensko-hrvaški meji. Oba vinogradnika sta med večjimi pridelovalci na tem območju in sta dolgoletna člana našega društva. Na ocenjevanju smo podelili še 7 prvakov sort. Prvak sorte je tisti, ki ima najvišje ocenjen vzorec v posamezni sorti in prejme medaljo z likom rimskega cesarja Marka Avrelija Probusa.
PRVAKI SORT
Zvrst, Kmetija Pajnkiher, Bolečka vas 5 c, Ptujska Gora
Najvišje nagrade 26. ocenjevanja Vino Ptuj 2016.
Foto: Stojan Kerbler
Laški rizling, Božidar Varnica, Videm 3 a, Videm Renski rizling, Slavko Koto-lenko, Dubrava breg 38, Cestica - Hrvaška Sauvignon, Milan Šoštarič, Braslovče 50, Braslovče Sivi pinot, Jakob Svenšek, Sela 29, Lovrenc na Dravskem polju
Rumeni muškat, Vinogradništvo Žumbar, Pristava 21 b, Cirkulane Traminec, Slavko Kotolenko, Dubrava breg 38, Cestica -Hrvaška
Iskrene čestitke vsem prejemnikom naj višjih nagrad, prav tako vsem prejemnikom priznanj.
stane strast, način preživljanja prostega časa, druženja in povezovanja s prvinskim, pristnim in naravnim tako za pridelovalce kot za ljubitelje vinske kapljice.«
Želim Vam, da tudi Vi uživate v dobrem vinu in dobri družbi ter se v čim večjem številu udeležujete naših prireditev, kjer se trudimo, da bi še bolj cenili naše delo, naš trud in naše vino. Od ustanovitve društva in vse do danes smo v petindvajsetih letih veliko naredili in veliko je še za narediti. Znanje in kvaliteta vin sta bila iz leta v leto boljša in to se kaže tudi na doseženih rezultatih.
» VINO ZDRUŽUJE, POVEZUJE, OSVEŽI ...«
Župan MO Ptuj Miran Senčar je v nagovoru 26. ocenjevanja vin na Ptuju med drugim zapisal: »Vino že nekaj časa ni več samo pridelek vinogradnikov. Vino združuje, povezuje, osveži, lahko tudi navdihuje, prebudi ali nas zasanja. Če je včasih v večini gasilo žejo, ima med ljudmi danes veliko pomembnejše pa tudi vidnejše mesto. Izbor vin je v današnjem času tako pester, da se zagotovo najde za vsakogar nekaj. Spoznavanje in raziskovanje sort, okusov in kombinacij pa lahko po-
PRAZNOVANJE SREBRNEGA JUBILEJA BO 4. JUNIJA
Ob praznovanju naše 25. obletnice delovanja društva Vas vabimo, da se udeležite slovesne prireditve, ki bo 4. junija ob 15. uri v večnamenski dvorani v Cirkulanah. Ob tej priložnosti bomo slovesno razvili društveni prapor in pripravili veselo druženje s pogostitvijo.
Suzana Arnečič Zamuda, DVS Haloze
Strokovna ekskurzija po gradovih Pomurja
Društvo za oživitev gradu Bori vsako leto organizira za svoje člane in simpatizerje strokovno ekskurzijo po gradovih, kjer na različnih primerih iščemo predloge rešitev za Bori. Letošnja je bila 23. aprila.
Ekskurzijo smo pričeli na gradu Negova, kjer sta nas sprejela grofica in grajski pisar kot grofov namestnik. Vodička nam je predstavila zgodovino gradu in njegove zanimivosti. Na Negovi je obnovljena grajska pristava in novi grad. Najstarejši del - stari grad še čaka, če ga bo kdo rešil pred zobom časa.
Ekskurzijo smo pričeli na gradu Negova.
			it iz	Kg	
jN|	m pyrj ■	F e MfmlfTtj TT1 ti	^ Ift mm ■ l 1	11		,v	
					
V prostorih gradu Lendava.
Potem smo se podali proti največjemu gradu na Slovenskem, gradu Grad. Ogledali smo si grajsko dvorišče, obnovljene prostore, film, razstave, poročno dvorano, grajsko klet, rokodelske delavnice. Grad Grad je dočakal nekaj obnove, vendar pa velik del gradu še čaka na obnovo, predvsem kletni del.
Po odličnem kosilu na Izletniški kmetiji Puhan v Bogojini smo se odpravili v Lendavo. Ogledali smo si stalne razstave
Obiskali smo največji grad na Slovenskem - grad Grad na Goričkem.
na gradu Lendava in razstavo španskega umetnika Miroja. V kapeli sv. Trojice smo si ogledali mumijo Mihaela Hadika.
Za zaključek smo se podali na najvišji razgledni stolp v Sloveniji Vinarium Lendava.
Sonja Golc
Za zaključek pa še vzpon na najvišji razgledni stolp v Sloveniji Vinarium Lendava.	Foto: Arhiv DgB
74. občni zbor PGD Cirkulane
V soboto, 13. marca, so se na rednem letnem občnem zboru sestali člani in članice PGD Cirkulane. Na delovnem srečanju se jim je pridružil tudi domači župan Janez Jurgec, ob njem pa še gostje iz OGZ Ptuj, predsednik zveze Marjan Meglič in Janko Fišinger, vodja mladine v OGZ Ptuj, predstavniki sosednjih in prijateljskih društev, tudi iz sosednje Hrvaške.
Mladi gasilci PGD Cirkulane so na občnem zboru prejeli potrdila, kajti na lanskem taboru mladine so pridobili preventivne značke bolničar in naravovarstvenik. Priznanje preventivec so prejeli: Tian Fajfar, Nina Prašnički, Jan Vidovič, Tilen Kelc, Neja Kelc, Maša Kelc, Kaja Slapničar, Karin Purgaj, Nik Arbeiter, Lara Vidovič, Lea Finžgar, Aljaž Bezjak, Tjaša Bratušek in Igor Polajžer. Priznanje bolničar so prejeli: Igor Polajžer, Patricija Letonja in Patricija Petrovič.
V Podravski regiji je Zavarovalnica Triglav na pomoč priskočila štirim gasilskim društvom, poleg PGD Hajdoše, PGD Ptuj in PGD Zavrč, tudi PGD Cirkulane. Vsakemu društvu so namenili po tisoč evrov, in sicer namensko za nabavo potrebne zaščitne opreme za reševanje v primeru nesreč. Donacijo Zavarovalnice Triglav je predsedniku PGD Cirkulane Antonu Kokotu predal Uroš Skuhala, direktor mariborske OE Zavarovalnice Triglav, v družbi domačina Zvonka Bratuška, zaposlenega v Zavarovalnici Triglav.
Na občnem zboru so zaslužnim gasilcem podelili potrdila o napredovanju v višji čin. Med prejemniki so: Anton Kokot, Mitja Arbeiter, Zoran Dernikovič in Ivan Ar-nečič - vsi gasilski častniki II. stopnje, v čin nižji gasilski častnik II. stopnje pa je napredovala Olga Dernikovič. Kipec Florjana za Naj gasilca za leto2015 je prejel Ivan Br-lek. V gasilske vrste so sprejeli Denisa Hercoga, Janeza Klaj-derič in Vlada Furjana. Značko za 10 let članstva so prejeli Monika Arbeiter, Milan Arbeiter, Roman Kobe, Stanko Kobe, Janja Solina Černivec, za 20 let Silva Brlek in Zdenka Tetičkovič in za 30 let Anton Kokot, Ivan Tetičkovič, Ivan Brlek in Jože Kolednik.
Občni zbor je bil znova priložnost za oris enoletnega dela. Ker se leto hitro obrne naokoli, je bilo tudi dogodkov od lanskega do letošnjega občnega zbora veliko. Predsednik Anton Kokot je v svojem poročilu dejal, da se mu zdi, kot da so si še včeraj zastavljali cilje. Mnoge od teh so tudi uresničili. Upravni odbor se je sestal na osmih rednih sejah, člani društva pa na štirih sejah. Začetek minulega leta je bil že po tradiciji zaznamovan z obiski občnih zborov in skupščine OGZ Ptuj.
Društvo je kmalu zatem pristopilo k vajam operative in mladine ter izobraževanju članov, čemur so se posvečali skozi vse leto, saj se v
PGD Cirkulane zavedajo, da se samo dobro izobražen ter opremljen gasilec lahko postavi v bran vse zahtevnejšim požarom. Nato so v začetku marca podpisali tripartitno pogodbo o zagotavljanju požarne varnosti v občini Cirkulane, v počastitev praznika dela so postavili majsko drevo ter organizirali srečanje občanov. Ob praznovanju občinskega praznika so člani društva pomagali pri realizaciji zadanih nalog, udeležili so se tudi gasilskega tekmovanja OGZ Ptuj v Bukovcih ter slovesnosti ob dnevu gasilcev OGZ Ptuj.
»Organizirali smo tudi strokovno ekskurzijo z ogledom poklicne gasilske brigade v Celju, kjer smo se seznanili z njihovim delom ter gasilsko tehniko, ki jo uporabljajo na svojih intervencijah, Obiskali smo tudi Pivovarno Laško, ekskurzijo pa smo zaključili s piknikom ob Šmartinskem jezeru. V mesecu požarne varnosti je društvo izpeljalo društveno
vajo ter se tudi udeležilo velike vaje v občini Zavrč, ki jo je organiziralo poveljstvo PGD Zavrč. Proti koncu leta smo pristopili k oblikovanju društvenega koledarja in izpeljali smo celotno akcijo z voščili občanom ob novem letu. Organizirali smo tudi zaključek leta za člane gasilskega društva in njihove partnerje.
V NAČRTU IZGRADNJA DODATNE GARAŽE
Kljub obilici dela smo v preteklem letu dokončali obnovo mansarde. Položili smo 110 m2 ploščic ter kupili 10 miz in 42 stolov. Celotna investicija z opremo je stala dobrih 19 tisoč evrov, kar je bilo za naše društvo velik finančni zalogaj. Vendar društvo že načrtuje novo investicijo, dodatno garažo, s katero bomo pridobili prostor za skladiščenje opreme ter prostor za novo moštveno vozilo.
Bilo je še veliko dogodkov, ki jih nisem zajel v poročilu, vendar moram omeniti še begunsko krizo, ki se je do-
Na občnem zboru so zaslužnim gasilcem podelili potrdila o napredovanju v višji čin. Med prejemniki so: Anton Kokot, Mitja Arbeiter, Zoran Dernikovič in Ivan Arnečič - vsi gasilski častniki II. stopnje, v čin nižji gasilski častnik II. stopnje pa je napredovala Olga Dernikovič, v čin gasilec II. stopnje je napredovala Silva Brlek. Kipec Florjana za Naj gasilca za leto 2015 je prejel Ivan Brlek.
Cirkulanski gasilci so tudi letos postavili majsko drevo.	(Foto: Arhiv PGD)
taknila tudi naše občine Cirkulane. Tudi tukaj smo gasilci pokazali pomoč ter humanost, ko smo pomagali migrantom na njihovi poti skozi našo občino.
Hvala občini Cirkulane, svetnicama in svetnikom ter županu Janezu Jurgec za odobrena sredstva ter korektno sodelovanje. Zahvaliti se moram tudi upravnemu odboru za homogeno in nesebično delo, kakor tudi vsem članicam in članom za požrtvovalno delo v samem društvu. Zahvala tudi našim občanom ter donatorjem, ki nam finančno pomagajo pri realizaciji naših ciljev z željo, da jih nikoli ne obišče rdeči petelin,« je poročilo zaključil predsednik Kokot.
PLAN DELA NA GOSPODARSKEM PODROČJU ZA LETO 2016
»Leto 2015 lahko ocenimo kot dobro, saj nam je uspelo realizirati vse zadane cilje. Zataknilo se nam je pri pridobitvi dovoljenja za prizidek, vendar so stvari stekle tako, da bo dokumentacija nared v mesecu februarju. Članice in člani smo na zadnji skupni seji sprejeli obsežen plan dela na gospodarskem področju. V planu imamo pridobitev dokumentacije, pristopiti k izgradnji prizidka z garažo h gasilskemu domu, skozi leto pa nas čakajo tudi tekoča vzdrževalna dela. Verjamem, da bomo s članicami in člani uresničili zadane cilje.«
LETO 2015 JE BILO ZA GASILCE PESTRO IN POLNO NOVIH IZZIVOV
Poveljnik PGD Cirkulane Ivan Tetičkovič je v uvodu svojega poročila razmišljal o gasilcu in njegovi dejanski podobi, o tem, kakšen je pravi gasilec in kakšno je njegovo poslanstvo. Poudaril je, da podoba pravega gasilca ni le znanje, niso izkušnje ah fizična moč, odgovorno vedenje, srčnost, poštenost, iskrenost, trdna načela, odločnost. Podoba pravega gasilca je skupek vsega tega in še več.
V minulem letu so v PGD Cirkulane dah velik poudarek izobraževanju, saj so 4 člani opravili tečaj za gasilca. Sedem članov je pridobilo naziv bolničar. S tremi člani so se udeležili vaj za nosilce izolirnih dihalnih aparatov v Pekrah, en član je izkusil praktične vaje v izobraževalnem centru na Igu. Vaj za nosilce praporov, ki jih je organizirala OGZ Ptuj, seje udeležil praporščak. V začet-
ku letošnjega leta sta dva člana opravila tečaj za nosilca IDA. Tečaj upravljanja z motorno žago je opravil en član. Skozi leto so opravili tudi zdravniške preglede, in sicer za zahtevna dela je opravilo 12 gasilcev in za manj zahtevna dela 23 gasilcev. Skozi leto so vadili in se izobraževali na različnih vajah v društvu in izven njega. Udeležili so se vaje Švabovo 2015 v organizaciji PGD Zavrč in OP Markovci.
»Da ne bi mislili, da nismo imeli intervencij. Kar 19-krat smo izvažali v
letu 2015. Že v januarju kar 2-krat, ko je zagorelo na podstrešju stanovanjske hiše v Gradiščah in ko smo obravnavah požar v naravi v Paradižu. V aprilu smo izvažali na travniški požar v Medrib-niku. Mesec maj je bil aktiven, saj smo črpali vodo, ki je grozila stanovanjski hiši v Dolanah, v vasi Pohorje smo pokrivali kar tri zemeljske plazove in enega v Pristavi. V juniju smo pogasili drog električnega daljnovoda. Ta mesec pa se je nekdo poigral z nami, saj smo prejeli lažno prijavo, da gori hiša v
Gruškovcu. Zahvaljujemo se neznanemu storilcu, da je preveril našo hitrost izvoza in prihoda na kraj dogodka. Da gasilci pomagamo tudi drugače, smo dokazali v avgustu, ko smo kar trikrat odstranjevali sršenja gnezda. Mesec oktober je bil nekaj posebnega. Najprej smo intervenirali na plazu v Paradižu, kije ogrožal cesto. Sanacijo smo prepustili cestarjem.
V drugi polovici meseca nas je doletela begunska kriza, saj je migrante pot vodila skozi naš kraj. Nudili smo jim pitno vodo, tople napitke, osvetljevali
začasni zbirni center v Dolanah, nudili pomoč policiji pri varovanju, navsezadnje pa še čistili poti od državne meje do Dolan in sam zbirni center v Dolanah. Ob tem smo v sodelovanju s Civilno zaščito občine opravili 168 ur, prevozili 103 km, delovanje agregatov in ostalega se je nabralo za 28 ur in pobrali smo okoli 9 kubičnih metrov smeti. V tem mesecu smo tudi očistili in oprali cestišče po sanaciji plazu v Paradižu. Intervencije v lanskem letu smo zaključili z reševanjem mačke z drevesa v Velikem Vrhu.
Leto 2015 je bilo za gasilce v Cirkulanah pestro in polno novih izzivov. Prav vse smo uspešno rešili. Zahvala gre vsem, ki so pomagali v naših vrstah z željo, da v letošnjem letu damo vse od sebe in vsem pokažemo ter dokažemo svojo pripravljenost pomagati ljudem v stiski,« je zaključil poveljnik Tetičkovič.
TM
Foto: Črtica in druge zgodbe, d. o. o.
Današnja gospodinja mora biti aktivna
Društvo gospodinj deluje skozi celo leto. V poletnih mesecih imajo gospodinje manj časa, zato se aktivnosti društva pričnejo v pozni jeseni in zimi ter trajajo vse tja do spomladanskih del na vrtu, njivi in v vinogradu. Pogosto pomagamo na prireditvah v poletju. Tako se že pripravljamo na našo občinsko prireditev, prav tako pa na našo 5. razstavo potic in oprešaka v sklopu občinskega praznika, ki jo bomo pripravili 3. junija.
V prvi vrsti smo na 9. Skupščini društva pregledali delo minulega leta in ugotovili, da je bil plan v celoti realiziran. Tudi za leto 2016 smo si zadali kar zanimiv plan. V jeseni bi imeli razstavo haloške gibanice, z nami pa bi sodelovale vse haloške občine, Zavrč, Žetale, Videm, Majšperk, in morda še kate-
ra druga. Nadaljevali bomo z našim že tradicionalnim Dnevom krompirja. Letos bomo prikazali tudi nekaj novega, in sicer trganje in 'kožuhanje' koruze na način, kot smo ga poznali nekoč, ročno. Prav tako bomo jeseni pričeli s tečaji kuhanja in peke peciva.
Nekaj dejavnosti smo že
realizirali. Imeli smo predavanje ginekologa Dušana Rosiča, dr. med., tečaj kuhanja jedi iz voka, udeležile smo se velikonočne razstave v Stopercah. Zelo dobro sodelujemo tudi z domačo osnovno šolo. Na dan njihovega Pohoda prijateljstva so naše članice pokazale mojstrske izdelke, ki so nastali z njihovimi spretnimi in pridnimi delovnimi rokami. S pecivom pa smo sodelovale na njihovi čajanki Pravljični večer.
Še vedno hodimo na Lunine pohode po naših neokrnjenih hribih, spoznavamo naravo in vse njene
danosti, prijetni pogovori in druženje pa nam dajo moči za naprej. Na pohode vabimo vse občane.
Društvo vsako leto izvede strokovno ekskurzijo v različne dele naše prelepe domovine. Upamo, da nam bo tudi letos uspelo. Tudi naši pikniki so že tradicija; enega bomo zagotovo izpeljali.
Naše aktivnosti so pokazatelj dobrega in pristnega odnosa v društvu. Vsak se trudi po svojih močeh v dobrobit Društva gospodinj Cirkulane.
Ana Gabrovec,
predsednica
tOPMSiffie
Gospodinje iz Cirkulan so sodelovale na velikonočni razstavi v Zeleni dolini v Stopercah.
V Cirkulanah pomemben čebelarski obisk
Konec minulega leta je predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan Noč s svojimi sodelavci, tudi s podpredsednikom Janezom Vencljem, obiskal čebelarje čebelarskih društev po Sloveniji. Na teh srečanjih je predstavil pobudo ČZS, da 20. maj, rojstni dan Antona Janše, postane svetovni dan čebel. V februarju se je oglasil tudi na Ptujskem, 5. februarja pa se je s čebelarji ČD Cirkulane srečal podpredsednik Vencelj.
V družbi sodelavcev iz skih društev Ptuj, je bil obisk ČZS in Maksa Kostanjevca, Venclja v Cirkulanah sicer predsednika Zveze čebelar- načrtovan, vendar je bilo pri
5. februarja je cirkulanske čebelarje obiskal podpredsednik ČZS Janez Vencelj.
Spominski utrinek s čebelarskega dogodka v Cirkulanah.
Podpredsednik ČZS Janez Vencelj je podelil tudi nekaj zahvalnih listin za podporo pobudi o svetovnem dnevu čebel, med drugim tudi osnovni šoli. Listino je sprejela ravnateljica Suzana Petek, ki je zelo pohvalila čebelarski podmladek in mentorja Edija Hojnika, ki so po njenih besedah pridni kot čebelice.
V prostorih Občine Cirkulane so se čebelarskega dogodka poleg vodstva občine udeležili tudi domači čebelarji in učenci OŠ Cir-kulane-Zavrč, ki v Cirkulanah obiskujejo čebelarski krožek.
predsedniku ČD Cirkulane Milanu Koledniku in članih društva čutiti malo razočaranja, saj se je predsednik g. Noč opravičil v zadnjem trenutku. Vendarle je bil obisk v Cirkulanah prijeten. Začeli so ga z dobrodošlico župana Cirkulan Janeza Jurgeca, ki je prav tako član čebelarske družine, nadaljevali pa v sejni sobi občine, kjer je ČD Cirkulane predstavil predsednik Kolednik. Župan Jurgec je na kratko predstavil občino, posebej poudaril, daje to okolje zelo primerno za čebelarjenje, da so v tem zelo uspešni, občina pa da je
nabavila medovite trajnice in bo s tem tudi nadaljevala.
Ob tej priložnosti so predstavili tudi pobudo ČZS in njenega predsednika. Ob tem je Vencelj med drugim povedal: »Letos bomo to pobudo predstavili na seminarju čebelarstva. Realno proglasitev lahko pričakujemo leta 2017. Vsi skupaj moramo biti povezani in širiti to idejo, katere osnovni namen je, da bo čebela preživela. Zelo pomembno je, da nas podpira svetovna čebelarska organizacija. Svetovni dan povezuje Slovence in povezuje svet.«
Tekst in foto: TM
Župan Janez Jurgec seje za obisk zahvalil podpredsedniku ČZS in obljubil, da se bodo v tem okolju še naprej trudili in promovirali čebelarstvo.
DRD Haloze in pestro dogajanje
Minulo leto je bilo za naše društvo zelo aktivno, saj smo bili dejavni na več področjih skozi vse leto. Konec meseca maja smo na Švabovem pripravili predstavitev nove brošure Izbrane jedi iz mesa drobnice. V njej je kuharski mojster Dušan Belšak predstavil 12 receptov za okusne jedi iz jagnjetine in kozličevine. Na predstavitvi sta nam mojster Dušan in soproga Branka tudi praktično prikazala pripravo jedi.
Prvo soboto v juliju smo pred gradom Bori organizirali že 13. Ovčje-kozji bal. Na njem smo predstavili živali, prikazali striženje ovac in delo s pastirskim psom. Ekipe so se pomerile v kuhanju golaža iz mesa drobnice. Za zabavo obiskovalcev smo poskrbeli s šaljivimi pastirskimi igrami. Pripravili smo tudi kulturni program s pozdravnimi nagovori. Podelili smo 2 priznanji za odlične reje. Za rejo ovac je priznanje dobila Jelka Zupančič iz Gorice pri Račah. Ta kmetija je v samem slovenskem vrhu prireje ovac pasme JSR. Priznanje za izjemne rejske rezultate v prireji in proizvodnji mleka pa je prejela kmetija Milice Bedrač iz Slatine pri Cirkulanah. Kmetija Bedrač je na Slovenskem izstopajoči
primer mlečnosti koz srnaste pasme.
Ob koncu meseca avgusta smo se udeležili tudi sejma AGRA v Gornji Radgoni. Kmetije so se predstavile s svojo dejavnostjo: od mlečnih izdelkov, izdelkov iz volne, živalmi ... V novembru smo organizirali še strokovno ekskurzijo. Najprej smo si v Logatcu ogledali državno testno postajo za drobnico in živino Biotehniške in Veterinarske fakultete. Seznanili smo se s postopki selekcije ovnov, srnastih koz, avtohtonih slovenskih krav cik ter goveda limuzin in cherolle.
Ekskurzijo smo nadaljevali v Idriji z ogledom čipkarskega in rudarskega muzeja. Ob vračanju iz Idrije smo se ustavili ob Divjem jezeru. Dan smo zaključili s pokuši-
Ovčje-kozji bal na Borlu že vrsto let z zanimivim programom pritegne veliko obiskovalcev.	Foto: TM
no odličnih jedi kuharskega mojstra Dušana Belšaka v Slavkovem domu. Konec novembra so se naši člani udeležili 2-dnevnega seminarja o reji drobnice, ki je potekal v Dobrni. Predavatelji veterinarske in kmetijske stroke so predstavili najnovejše trende reje, hranjenja in selekcioniranja drobnice.
OVČJE-KOZJI BAL BO NA BORLU 2. JULIJA
Leto 2016 smo pričeli z rednim občnim zborom, na katerem smo pregledali minulo delo. Zaslužnim članom Valeriji Cafuta, Samu Rošerju in
Ivanu Ogrizku smo podelili zahvale za njihov prispevek pri razvoju društva. V sodelovanju s KGZ Ptuj in mag. Marjeto Ženko smo pripravili predavanje za rejce. V tem času smo že pričeli s pripravami na 14. Ovčje-kozji bal, ki bo 2. julija na gradu Bori. Že sedaj vsi vljudno vabljeni.
Društvo rejcev drobnice Haloze čestita vsem občankam in občanom ob prazniku občine Cirkulane. Želimo vam še naprej veliko uspehov in osebne sreče.
Ivan Hemetek, predsednik DRD Haloze
Radioklub Cirkulane osvojil 3. mesto
V soboto, 19. marca, je bila v Pekrah pri Mariboru na Skupščini Zveze radioamaterjev Slovenije slovesna podelitev pokalov in diplom za dosežke v letu 2015.
Za Radioklubom Cirkulane je zelo uspešno leto 2015. Okitili smo se z dvema bronastima medaljama, in sicer za tretje mesto v tekmovanju KVP ZRS (telegrafija) in tretje mesto v S5 Maratonu. Za svoje dosežke smo prejeli tudi diplome, ker je malo klubov, ki tekmujejo v vseh terminih.
Posebej ponosni smo na dosežke v S5 Maratonu, ki poteka od marca do decembra, ker to tekmovanje zahteva pripadnost in zavzetost članov. Tekmovali smo vseh 10 terminov vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Tekmovanje temelji na zbiranju števila vzpostavljenih povezav s čim bolj oddaljenimi kraji oz. čim daljšo zračno linijo. Največ vez je bilo vzpostavljenih s Hrvaško, Slovenijo, z Madžarsko in Avstrijo. Takrat, ko so dobri pogoji, imamo veze tudi z Nemčijo, s Češko, z Italijo, s Španijo, z Latvijo, s Slovaško in Portugalsko. Najdaljšo vezo v lanskem S5 Maratonu smo imeli z znakom CR5L iz Portugalske in z 2053 km zračne linije.
Za ta izjemna dosežka so zaslužni vsi člani, ne samo pri vzpostavljanju povezav,
ampak tudi zaradi prostega časa, volje in sredstev, ki jih vlagajo v postaje, opremo, antene in prostor. Za tretje mesto v S5 Maratonu so še posebej zaslužni člani Jernej (S59KM), Andrej (S58TA), Mateja (S59MG), Alojz (S54LRC), Toni (S57MAK)
in Bruno (S580B).
Letos se je tekmovanje že pričelo in trenutno se odlično držimo na tretjem mestu. Najdaljšo vezo letos smo imeli z Italijanom, 599 km stran.
Mateja Golc - S59MG
Vzpon na Triglav tudi pozimi
V naravo in planine ne hodimo samo poleti, ampak tudi v zimskem času, ko so gore še posebej vabljive in lepe. Zimski pohod v planine v lepem vremenu, kot smo ga imeli mi, je še poseben užitek, s katerim se letna tura težko primerja, tudi po naporu.
Največji čar zimskih pohodov je tišina, kije neprimerljiva s poletjem. Medtem ko lahko poleti uživamo ob ptičjem petju in razkošnih barvah cvetja, nam
zima ponuja tišino, ki osupne.
Na pot smo se podali v ranih jutranjih urah; bili smo samo trije člani našega PD Cirkulane, pridružili so se nam člana prijateljskega PD Polzela in član PD Kamnik. Pred nami je bila neskončna belina poti proti Kredarici, izjemno čist zrak brez meglic, ki nam je omogočil čudovit pogled na pobeljene vrhove.
Skupaj smo se podali na vzpon, ki je bil vse prej kot lahek. Iz doline Krme smo se podali do planine Prgarica (1763
m), kjer je bila snežna odeja krepko preko dva metra. Do Kredarice (2515 m) nas je spremljalo zelo lepo vreme ter visok sneg. Po prihodu na Kredarico smo si odpočili, se okrepčali in namestili, odložili nekaj opreme ter se primerno opremili z derezami in cepini.
Bilo nas je malo strah, saj snežne razmere niso bile najugodnejše, vendar sta pogum ter trma zmagala in podali smo se na zelo zahtevno pot na vrh Triglava. Počasi smo se vzpenjali s cepini in de-
režami, pazili na vsak korak in stopinjo, jeklenic in klinov skoraj ni bilo, imeli smo vsak svoj premični klin (cepin).
Po grebenu z malega Triglava smo se bližali vrhu, ki je bil neobičajen, pokrit z visoko snežno odejo. Ko smo dosegli vrh, ni bilo Aljaževega stolpa nikjer. Iz snega se je videla samo zastavica, ki je na vrhu Aljaževega stolpa.
Vreme, kot tudi razgledi, so bili sanjski. Ko smo si dobro ozgledali pobe-
ljene vrhove naokrog in naredili nekaj posnetkov, smo se podali nazaj proti Kredarici. Bili smo zelo navdušeni, zadovoljni, saj nam je uspelo skoraj nemogoče. Bili smo dobrega počutja, le fizično smo bili izčrpani, saj je hoja v snežnih razmerah zelo naporna. V koči smo poklepetali in se podali na zasluženi počitek. V nedeljo zjutraj smo se rano vstali, si ogledali z jutranjim soncem obsijane sosednje vrhove, se okrep-
čali z zajtrkom, nato pa smo se podali v dolino Krme. Nobenih poškodb ali nevšečnosti ni bilo.
Člani Planinskih društev Cirkulane, Polzela in Kamnik smo se polni lepih, zimskih vtisov podali proti domu in si obljubili, da bomo taka druženja še ponovili. Bilo je nepozabno.
Vili Jurgec
Športne vesti iz SD Cirkulane
Bližamo se koncu tekmovalne sezone 2015/2016, sezone, v kateri smo v ŠD Cirkulane nadaljevali z uspešnim delom in uresničevanjem vizije ter ambicioznih ciljev, ki smo si jih zastavili v preteklem obdobju. Veliko stavimo na delo z mladimi. Trenutno v ligi nastopamo s tremi mlajšimi selekcijami, in sicer U9, Ul 1 in Ul5, redno vadbo pa organiziramo tudi pri selekciji U7.
Vodja mlajših selekcij je Damjan Kokol, ki je skupaj s še tremi trenerji najzaslužnejši za zavidljive uspehe naših mlajših članov. Izmed njih jih kar nekaj prihaja iz sosednje Višnjice na Hrvaškem, s katerimi je naše sodelovanje postalo že kar
Utrinki iz lepo urejenega Športnega parka Cirkulane, kjer se na tekmah zbere veliko nogometnih navdušencev.
Foto: Arhiv ŠD
tradicionalno. Letos sodelujemo tudi z NK Gorišnica. Z njimi imamo skupno ekipo selekcije Ul5, ki trenutno zaseda visoko tretje mesto na lestvici. V želji po še kvalitetnejšem delu z mlajšimi si v bodoče obetamo ustanovitev nogometne šole, vsekakor v sodelovanju z drugim klubom ali celo več klubi.
Če nadaljujem s člansko ekipo. Pred zaključkom spomladanskega dela pretekle sezone nas je čakal zahteven boj za obstanek v ligi, kar nam je tudi uspelo. Po končanem rednem delu letošnje Superlige pa smo lanski uspeh več kot
odlično nadgradili in vstopamo v ligo za prvaka na izjemnem prvem mestu. Po dobrih predstavah v jesenski polovici sezone nas je po 4 letih zelo uspešnega dela zapustil trener Damjan Bezjak, ki se je odločil menjati sredino in delo nadaljuje v NK Gerečja vas. Ob tej priložnosti se mu še enkrat zahvaljujemo za delo v ŠD Cirkulane in mu želimo uspešno trenersko pot naprej. Trenersko vrzel smo zapolnili z novim trenerjem Miranom Ljubecom, ki v naše veliko veselje tudi v Cirkulanah dokazuje, da je na svojem področju strokovnjak, o čemer najbolje pričajo rezultati in stanje na lestvici Superlige.
V	veliko veselje mi je, da smo nastalo vrzel lahko hitro zapolnili z novim trenerjem Miranom Ljubecom in mu ob tej priložnosti želim, da ugled, ki si gaje doslej ustvaril na nogometnem področju kot igralec in trener, v ŠD Cirkulane še nadgradi.
Poleg uspešnih nastopov vseh naših selekcij v ligah MNZ Ptuj smo organizirali kar nekaj športnih projektov. Maja je na igrišču ŠD Cirkulane potekal 2. zaporedni turnir ADK Dolane. Nastopajoče ekipe so bile ADK Hoče, ADK Dolane in veterani ŠD Cirkulane. Junija smo v sklopu občinskega praznika organizirali Vaški turnir v malem nogometu, odbojki na mivki, šahu, ribolovu, vlečenju vrvi in pa drugo leto zapored »Igre Belanov«, ki so zelo dobro sprejete in so postale na omenjenem turnirju osrednji dogodek. Ob tej priložnosti se bi želel zahvaliti Kostji Jankoviču, ki je idejni vodja in tudi glavi organizator »Iger Belanov«. Prav tako junija smo priredili 2. turnir v malem nogometu za pokal občine Cirkulane, ki je tudi osrednja pokroviteljica turnirja.
V	petek, 24. julija, smo priredili 9. Aninski tek, katerega se je udeležilo skoraj 80 tekmovalcev. Že naslednji dan v soboto pa smo bili v Cirkulanah dvodnevni gostitelji ekipe iz Sremske Mitroviče, Srbija, FK Mitros, s katerimi smo odigrali tudi člansko nogometno tekmo.
Avgusta smo gostovali v Kuršancu, v hrvaškem Medimurju, kjer smo odigrali dve tekmi, in sicer z veteransko in člansko ekipo. V poletnih mesecih se je ob večerih redno igrala odbojka na mivki, igranje odbojke so prirejale nekatere
naše članice.
Poleg športnih udejstvovanj smo izpeljali tudi celo paleto tehničnih projektov, med katere v osnovi sodi primerno vzdrževanje celotnega Športnega parka ŠD Cirkulane s stadionom. Za odlično pripravljene zelene površine se moram zahvaliti Srečku Palu in Romanu Belšaku. Za vzdrževanje objekta pa se zahvaljujem Branku Fridauerju.
NAJVEČJA PRIDOBITEV V ŠPORTNEM PARKU JE ASFALTIRANA STEZA OKROG IGRIŠČA
Največja pridobitev v Športnem parku je zagotovo izgradnja asfaltirane steze okrog igrišča. Predstavlja zaključeno prvo fazo ureditve dvopasovne atletske steze v dolžini 400 m in štiripasovne steze v dolžini 100 m. V sklopu tega projekta je bil asfaltiran tudi dovoz na igrišče z glavne ceste. Investitor projekta je v celoti Občina Cirkulane, za kar se ji zahvaljujem.
Pričeli smo urejati pomožno igrišče. Zaenkrat so bila opravljena izravnalna zemeljska dela in položitev drenažnih cevi. Nasadili smo drevesa v Športnem parku, pridobili novo traktorsko kosilnico, ki nam jo je sofinanciralo Cestno podjetje Ptuj.
PONOSNI NA NAVIJAŠKO HIMNO
Zelo ponosni smo na prav posebno pridobitev. Pod prsti Danija Polajžarja in v izvedbi Ljudskih pevcev in Mladih veseljakov je nastala navijaška himna, ki upam, da bo našim ekipam dala posebni zagon in nas popeljala do številnih zmag. Vsekakor je to za društvo velika
pridobitev, ki se bo zapisala v zgodovino ŠDC. Upam, da jo bodo s ponosom lahko poslušale še številne generacije. (Zahvala Ljudskim pevcem, Mladim veseljakom, studiu IDILA Record's -Miranu in Marku Urihu, še posebej Daniju Polajžerju, ki je pesem napisal, jo uglasbil in povezal vse prej omenjene, da lahko danes pesem tudi poslušamo).
ŠPORTNI PLAN ZA LETO 2016
V letu 2016 želimo nadaljevati dobro zastavljeno delo v mlajših selekcijah, v sodelovanju in s povezovanjem z okoliškimi športnimi društvi in nogometnimi klubi, ohraniti sodelovanje z mlajšimi člani iz sosednje Višnjice. Že zdaj je delo precej obsežno, v prihodnje, če želimo držati zastavljeni nivo, pa bo ključna pridobitev novih članov, predvsem iz vrst staršev otrok oz. vseh zainteresiranih, zato še enkrat vabim nove člane, da se nam pridružijo pri delu z mladimi.
V	članski ekipi želimo z novim trenerjem Miranom Ljubecom obdržati dobro formo in nastope članske ekipe, s ciljem uvrstitve na vrh lestvice Superlige.
Čaka nas še: ureditev poslovanja z davčno blagajno; dokončanje atletske steze in pomožnega igrišča, organizacija turnirja ADK, turnirja ob občinskem prazniku, 10. Aninskega teka, 3. turnirja za prehodni pokal občine Cirkulane v malem nogometu, gostovanje ekipe NK Kuršanec, omogočiti izvedbe mednarodnih tekem v pripravljalnem obdobju.
V	kolikor bo interes, pa želimo ustvariti novo sekcijo ŠD (odbojka na mivki, rekreativni tek, drugi športi).
Primož Horvat
V spomin Francu Tetičkoviču
Konec marca se je na Ptuju tiho in za vedno poslovil od nas Franc Tetičkovič (1930-2016). Rekli
smo mu Franček.
Rojen je bil v Gruškovcu staršema Antonu in Mariji, roj. Žuran. Osnovno šolo je dokončal v Cirkulanah, nekaj let preživel na domačiji, potem pa je odšel v Ljubljano, kjer je dokončal nižjo, po nekaj letih pa še srednjo veterinarsko šolo. Starejši domačini se ga spominjamo, kako je prihajal kot mlad, uglajen in prikupen veterinar na naše domove, da bi pomagal pri zdravljenju živine. Sam sem bil v tistem času še osnovnošolec, a mi je vedno naklonil nekaj prijaznih vprašanj o tem, kako mi gre v šoli, kdo so moji učitelji, in kaj nameravam storiti, ko bom končal zaključni razred. Njegova zvedavost je bila kar namig, naj vsekakor »grem naprej«, kot seje temu reklo v naših krajih za nadaljnje šolanje. Morda mi je s tem res pomagal, da sem se tako tudi odločil.
Franček je nekaj let služboval kot veterinarski tehnik na Veterinarskem zavodu Ptuj. Njegova dovzetnost družbenim dogajanjem ga je kmalu pripeljala na funkcije v političnih organizacijah, kjer se je uveljavil na vidnih položajih. Željan poglobljenega znanja se je ves čas izobraževal, najprej na prvi, potem še na drugi stopnji Fakultete za družbene vede, ki jo je končal leta 1977 z diplomo iz sociologije. Med študijem je postal direktor splošnega kadrovskega sektorja in namestnik direktorja Kmetijskega kombinata Ptuj. Leta 1977 je bil imenovan za družbenega pravobranilca samoupravljanja za občini Ptuj in Ormož. Aprila 1982 je bil izvoljen za predsednika Skupščine občine Ptuj in opravljal to zadolžitev do konca mandata leta 1986. Zadnja njegova zaposlitev je bila v Perutnini Ptuj, kjer je bil na položaju direktorja splošnega kadrovskega sektorja do upokojitve leta 1990.
Vsa leta, ki jih je Franček prebil na študiju ali na vplivnih položajih v politiki in gospodarstvu, se je rad vračal v svoj rodni kraj. Posredno ali neposredno je kot človek na visokih
položajih na Ptuju pomagal tudi pri razvoju haloških krajev. Kot prepričan Haložan in Belan je tudi skrbno obdeloval košček svojega vinograda v Gradiščah, dokler so mu to dopuščale moči. Potem se je lotil urejanja svojih spominov in zapiskov o domačih krajih in ljudeh. Spomnim se leta 2004, ko sva se srečala na Ptuju in sem mu omenil, da iščem podpornike za pobudo o izdaji zbornika o Cirkulanah. Brez oklevanja me je podprl. Potem sva za sodelovanje pridobila še njegovo sorodnico in priznano arhivistko Marijo Hernja Masten. Samo leto in polje bilo potrebno, daje šestintrideset sodelavcev spisalo knjigo o Cirkulanah, svetu Belanov, ki je prva te vrste pri nas in ki nudi obilo zgodovinskih, socioloških, kulturnih in celo umetniških prispevkov o Cirkulanah in njihovem zaledju. Franček Tetičkovič je imel pri nastajanju knjige pomembno vlogo. Napisal je več prispevkov in je s svojimi izkušnjami nekdanjega urednika časopisov, zbornikov in raznih monografij odločilno vplival tudi na kakovost knjige o Cirkulanah.
Za bogato življenjsko delo je Franc Tetičkovič prejel več odlikovanj in priznanj ter je dobitnik zlate plakete občine Ptuj.
Zadnja leta sva se srečevala pogosteje. Tožil je o svojih zdravstvenih težavah, a najine razprave o vseh mogočih temah niso bile nikdar kratke in nikoli izčrpane. Rada sva razpredala tudi o starih belanskih rodovinah, o področju raziskovanja, na katerem imam sam nekaj izkušenj. Franček mi je ob neki priložnosti bežno pokazal zbirko svojih zapisov o svojem življenju od otroštva dalje, o sorodnikih, sosedih, prijateljih, tudi o njegovih službovanjih, ki jih ni bilo malo. Z javnimi objavami rezultatov svojega zbiranja, razmišljanja in pisanja se nikakor ni želel izpostavljati, zato so ti zapisi ležali zloženi doma na policah njegovega kabineta. A skrben kot je bil, je v slutnji smrti svojo zapuščino pravočasno predal Zgodovinskemu arhivu Ptuj, ki si zasluži, dajo sedaj nekdo uredi in predstavi javnosti in mu s tem izkaže globoko spoštovanje tudi po smrti.
V žalosti, ker ga ni več med nami, smo mu prijatelji, kolegi in rojaki zavezani izkazovati posmrtno spoštovanje. Bil je umirjen razumnik, zakladnik spominov za osem desetletij, rodoljub, neumoren sogovornik z izredno simpatičnim značajem. Prijatelji, kolegi in rojaki iskreno žalujemo ob njegovem slovesu.
Martin Prašnički
(Foto: Spodnjepodravci.si)
Okrogla miza o Borlu
ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa je v sredo, 20. aprila 2016, v Ljubljani organiziral 10. okroglo mizo iz serije »Gradovi na razpotju« z naslovom Med celovitimi in postopnimi obnovami grajskih stavb: primer gradu Bori, ki jo je povezoval dr. Miha Preinfalk.
Uvod v okroglo mizo je podal dr. Igor Sapač, kastelolog, ki je predstavil pomen gradu Bori skozi stoletja ter poudaril, da je današnje stanje na Borlu zaskrbljujoče in da ne bi več smeli čakati z izvedbo nujnih vzdrževalnih del na gradu. Nekdanji konservator na gradu Bori Janez Mikuž je predstavil kompleksno gradbeno sanacijo gradu Bori v letih 1980-1991 in poudaril, da bi brez teh posegov najverjetneje grad bil danes le še ruševina. V imenu Društva za oživitev gradu Bori je spregovorila predsednica Sonja Golc, ki je predstavila društvo in njegova prizadevanja za Bori, predstavljen pa je bil tudi predlog rešitve za Bori kot
Družbeno odgovorne socialne inovacije. Prvi trije govorniki so se strinjali, da je za Bori nujno izvesti določene ukrepe takoj in pričeti z njegovo postopno sanacijo. Z Ministrstva za kulturo sta bila prisotna Miroslav Benulič in Alenka Kuševič kot predstavnika Službe za investicije in ravnanje s stvarnim premoženjem. Miroslav Benulič je predstavil poglede ministrstva na problematiko
gradov in trenutne načrte v povezavi z Borlom: to so sanacija podora v sodelovanju z DRSI, ureditev dela gradu Bori v sodelovanju z MOP in ZRSVN ter nekatera nujna vzdrževalna dela, ki jih bo izvajalo MK samo. Okrogle mize se je udeležilo več predstavnikov DgB, ZVKDS ter drugih. Razvila se je pestra in konstruktivna debata.
Sonja Golc
Čistilna akcija grad Bori 2016
Društvo za oživitev gradu Bori (DgB) je v nedeljo, 8. maja, ponovno organiziralo že tradicionalno čistilno akcijo na gradu Bori, tokrat že deseto po vrsti. Ministrstvo za kulturo je pohvalilo naša prizadevanja s čistilno akcijo in jo pozdravlja.
Kot velja zadnjih nekaj let, smo tudi
letos lahko očistili samo okolico gradu, pokosili travo, pobrali smeti, obrezali grmičevje in ostalo bujno rast, ki se trudi prevzeti posest okoli gradu in tudi sam grad. Tako smo poskrbeli, da je dostop do gradu spet prost in je naš haloški biser zasijal v vsej svoji veličini, obsijan s soncem in našo energijo, da ga spet oživimo.
Letošnjo čistilno akcijo smo obogatili s predstavitvijo programa varovanja in zaščite netopirjev na gradu Bori na območju Natura 2000 - Drava ter program Life to Grasslands, Življenje traviščem, ki poteka na območju Haloz. Predstavitev je izvedel Aleksander Koren, predstavnik Zavoda za varstvo narave, ki se je prav tako udeležil čistil-
ne akcije. K akciji se je pridružila tudi Direkcija RS za infrastrukturo, ki je naročila dodatna dela Cestnemu podjetju Ptuj za odstranitev grmičevja in trave ob cesti pod gradom Bori.
Skupino prostovoljcev je sestavljajo okoli 40 oseb, ki so člani raznih društev iz Cirkulan, občani Cirkulan, simpatizerji DgB od blizu in daleč. Akcije se je udeležil podžupan Ivan Hemetek ter svetnika Anton Bratušek in Mira Petrovič. Aktivno sta sodelovala tudi predsednika VO Medribnik, Marjan Prašnički, in VO Mali Okič-Slatina, Andrej Bogdan. Vsem prostovoljcem se zahvaljujemo za udeležbo, donatorjem pa za pomoč pri izvedbi akcije.
Ker je čistilna akcija potekala v skladu z Zakonom o prostovoljstvu, so udeleženci pridobili potrdilo o udeležbi, s čimer lahko posameznik pridobi status delavno aktivne osebe in tako možnost uveljavitve višje denarne socialne po-

•jm
.'V",


mm w ■.
moči, dijaki in študenti pa lahko ome- stanete član Društva za oživitev gradu njeno potrdilo uveljavljajo kot dokazilo Bori. Skupaj zmoremo več. o prostovoljnih izbirnih vsebinah. Če je
tudi vam mar za grad Bori, vas vljudno	Martina Haring
vabimo, da se nam pridružite in po-
Lep začetek - slana pokopala čebeljo pašo
Letošnja zima nam je postregla z zelo visokimi temperaturami in slabo snežno odejo, kar je bil vzrok za rano in sušno letino. Visoke temperature v mesecu marcu so bile vzrok za rano cvetenje sadnega drevja in ostalih grmovnic. April nam je pokazal svoje slabosti, nastopila je pozeba, sledil je sneg.
V sklopu prireditev ob občinskem prazniku bo 31. maja ob 10. uri pri Sveti Ani otvoritev šolskega čebelnjaka. Foto: M. Kolednik
Cvetličnega medu bo verjetno zelo malo, kaj bo prinesla akacija, pa je še vprašanje. Glede na to, da so čebele povečini dobro preživele zimo, Paše pa ne bo, vemo, kaj nam sledi - to je samo krmljenje.
kaj se dogaja v čebelarskem DRUŠTVU?
Opravili smo redno letno konferenco v Lovskem domu Brezovec, v lastni režiji. Udeležili smo se občnih zborov, na katere smo bili vabljeni. V sklopu strokovne ekskurzije smo se udeležili čebelarskega sejma v Celju, kjer so obenem pripravili tudi predavanja. V marcu smo organizirali predavanje z Vido Lešnik o zdravljenju čebel proti varoji.
Prikazala nam je, na kakšen način se uporabljajo zdravila. Čebelarji smo si naročili zdravila pri NVI, gospa Lešnik pa nam jih bo priskrbela v maju.
Udeležili smo se Pohoda prijateljstva OŠ Cirkulane--Zavrč v Zavrču, kjer smo se predstavili na stojnici s čebeljimi pridelki.
Veseli smo, da krožek v osnovni šoli obiskuje 15 učencev v Cirkulanah in 5 v Zavrču, v maju pa se bodo krožkarji udeležili državnega tekmovanja, ki bo letos v Markovcih.
31. MAJA OTVORITEV ŠOLSKEGA ČEBELNJAKA
V sklopu občinskega pra-
znika bo 31. maja ob 10. uri otvoritev šolskega čebelnjaka pri Sv. Ani. Čebelnjak vsebuje 2 x 10 satna AŽ panja, 2 x 7 satna AŽ ter prostor za orodje in opremo. Čebelnjak je registriran s št. SI 334 888, je privatna lastnina in predan v upravljanje mentorju in krožkarjem ČD Cirkulane. Uporabljal se bo samo za
krožek in popestritev okolice. Vabljeni na otvoritev!
Približuje se občinski praznik, zato vsem občankam in občanom želim prijetno praznovanje, čebelarjem pa dobro pašo.
NAJ MEDI!
Milan Kolednik, predsednik ČD Cirkulane

KOLEDAR PRIREDITEV OB 9. OBČINSKEM PRAZNIKU 2016
				
Dan šole		20. 5. 2016 Ob 17. uri	Večnamenska turistično- prireditvena dvorana	OŠ CIRKULANE-ZAVRČ
Koncert Mladih veseljakov	Praznovanje občine in teden ljubiteljske kulture	21. 5. 2016 ob 20. uri	pred poslopjem gradu Bori	KULTURNO DRUŠTVO CIRKULANE
VINOGRADNIKOV DAN	Pohod po poti modre kavčine, sv. maša za vinogradnike, druženje	22. 5. 2016 ob 8.30, sv. maša ob 10. 30	Sv. Ana	DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN SADJARJEV TD CIRKULANE
Pohod po delu Bračičeve planinske poti	Pohod je namenjen širši javnosti	28. 5. 2016 ob 9. uri	Cirkulane	PLANINSKO DRUŠTVO CIRKULANE
HAMfest	Srečanje radioamaterjev, podelitev diplom, sejem	29. 5. 2016 ob 13. uri	Pohorje	RADIOKLUB CIRKULANE
Športno društvo Cirkulane	Ribolov	29. 5. 2016 ob 7. uri	Športni park Cirkulane	ŠPORTNO DRUŠTVO CIRKULANE
Športno društvo Cirkulane	Šah	29. 5. 2016 ob 8. uri	Športni stadion Cirkulane	ŠPORTNO DRUŠTVO CIRKULANE
Športno društvo Cirkulane - občinska vaška turnirja	Turnir v nogometu in odbojki	29. 5. 2016 ob 14. uri	Športni stadion Cirkulane	ŠPORTNO DRUŠTVO CIRKULANE
»IGRE BELANOV«	Vaške igre	29. 5. 2016 ob 15. uri	Športni stadion Cirkulane	ŠPORTNO DRUŠTVO CIRKULANE, OBČINA CIRKULANE
OTVORITEV ŠOLSKEGA ČEBELNJAKA	Otvoritev šolskega čebelnjaka pri sv. Ani	31. 5. 2016 ob 10. uri	Sv. Ana	ČEBELARSKO DRUŠTVO CIRKULANE
Slavnostna seja občinskega sveta		2. 6. 2016 ob 18. uri	Večnamenska dvorana Cirkulane	OBČINA CIRKULANE
Osrednja občinska proslava	Kulturni program, družabno srečanje z ansamblom Biseri	3. 6. 2016 ob 18. uri	Večnamenska turistično- prireditvena dvorana, prireditveni šotor	OBČINA CIRKULANE
25. letnica DVS Haloze in razvitje prapora	RAZVITJE PRAPORA	4. 6. 2016 ob 15. uri	Prireditveni šotor	DRUŠTVO VINOGRADNIKOV IN SADJARJEV HALOZE
Razstava potic in oprešaka	Razstava ročnih del in spretnosti ter degustacija	4.6. 2016 ob 15. uri	Prireditveni šotor	DRUŠTVO GOSPODINJ CIRKULANE