Naša kulturna organizacija. Predavanja in poročila pri društvih. —s Učiteljsko društvo za Maribor in bližnjo okolico, 7. maja 1924 v Mariboru Od 114 članov, navzočih 98. Waldorfska šola in pedagoška načela dr. Steinerja, predaval tov. A. S k a 1 a. Poučni izlet v plinarno v Melju. —s Učiteljsko društvo za brežiškosevniški okraj, 10. maja 1924 na Vidmu. Od 67 članov navzočih 46. O samoizobrazbi učiteljstva. predaval tov. Copič. Sklenilo se je ustanoviti v okraju več »Pedagoških krožkov«. kjer bi nastopili agilnejši tovariši in tovarišice s predavanji. Prvi se ustanovi po tov. Bregantu v Sevnici. —s Slovenjebistriško učlteljsko društvo. 10. maja 1924 v Poljčanah. Od — članov, navzočih 39 (69%). O našem pdložaju, poročal strok. tajnik tov. R. Dostal. —s Logaški krožek okrajnega učiteljskega društva, 17. maja 1924 v Logatcu. Od — članov. navzočih 29. Pravni in gmotni položaj učiteljstva in novi uradniški zakon, predaval tov. Vlad. P o ž a r. Kako pospešuj osnovna šola idejo narodnega in državnega edinstva?, predaval tov. D o 1 j a k. —s Tržiški krožek, 17. maja 1924 v Šmarjeti. Od — članov, navzočih —? Najjnovejše določbe zakona o taksah s posebnim ozirom na prosveto, predaval tov. Brezovar. O ženskem vprašanju drugod in pri nas, tov. nadzornik Lj. S t i a s n y. O poslu, odgovornosti in nagradah šolskih voditeljev. tov. Aleksander L u n a č e k. —s Radovljiško učiteljsko društvo, 17. maja 1924 v Kranjski gori. Od — članov, navzočih —? O stanovskih vprašanjih s posebnim ozirom na prevedbo, predaval tov. strokovni tajnik Rud. D o s t a 1. —s LitUsko učiteljsko društvo, 17. maja 1924 v Ljubljani. Od 78 članov navzočih 64, t. j. 82%. Zahteve modernega pouka v splošnem; kako se je razvil problem nazornega pouka, predavala tov. gdč. Krista Schullerjeva. Iz ujetništva v Rusiji, predaval to^ Iv. G ab r o vše k. —s Učlteljsko društvo za marenberški okraj. 21. maja 1924 na Kaplji. Od 33 članov navzočih 19. Naiperecejša tekoca stanovska vprašanja, predaval tov. H r e n. Nekaj o papirju, tisku in časopisiu. predaval tov. Jože M r a v 1 j a k. —s Kamniiško učiteljsko drustvo, 21. maja 1924 v Radomljah. Od 74 članov navzočih 55. Učiteljj opisan v slovenski Hteraturi, poročal tov. Ciril Petrovec. —s Učiteljsko društvo za mariborski šolski okraj, 4. junija 1924 v Mariboru. Od 114 članov navzočih 86, t. j. 75%. O delovnem principu v elementarnem razredu, predavala tov. gospa M. G o d č e v a. —s Učiteljsko društvo v Murskj So- boti, 4. junija 1924 v Murski Soboti. Od članov — navzočih %. O zgodovtni Prekmurja, predaval prof. O r o ž e n. Podmladek Rdečega Križa. predaval tov. nadzornik C v e t k o. —s Učiteljsko društvo za Ptuj, 5. junija 1924 v Ptuju. Od 137 članov navzočih 87. Kako se gačijo živalj (s praktičnira poizkusom pred zborovalci). predaval tov. C e p i č. Soctalna ustanova učiteljstva, poročal tov. M u z e k. —s Učiteljsko društvo za ljubljansko okolico, 11. junija 1924 v Ljubljani. Od — članov navzočih 150. O telesni vzgoji, predavala tov. M. Sekulova, s praktičnim nastopom pod vodstvom tov. Kredarjeve. Ekskurzija, ogledovanje pivovarne »Union« v Ljubljani. —s Sloveniebistriško učitelisko društvo, 14. junija 1924 v Šmartnu na Pohorju. Od — članov navzočih —? O modernem pevskem pouku, predaval |ov. Š e g u 1 a. KULTURNO SAMOIZOBRAŽEVALNO DELOVANJE ZVEZE JGSL. UClTELJSTVA V ITALIJI. Poročilo samoizobraževalnega odseka: Samoizobraževalni odsek je imel letos štiri seje. Socialno izobraževalni tečaji. Hoteli smo dvigniti izobrazbo učiteljskega stanu s socialnimi tečaji pri Sv. Luciji in krožkovimi izobraževalnimi sestanki. Socialnega tečaja pri Sv. Luciji se je udeležilo okrog 100 članov. Dejstvo, da je število udeležencev vsako leto večje, nam dokazuje, da so tečaji potrebni. Pripoznati pa moramo, da nedostaja predavanjem na tečaju enotnosti in sistematičnosti; predmeti predavanj so izolirani in se ne morejo združiti v en sam problem. Doseči bomo morali, da bodo vsa predavanja obravnavala le eno glavno vprašanje; le tedaj bomo dosegli nefco organsko in dejstvujočo kulturo, ki bodi naš namen. So pa zopet razlogi, ki govorijo za sedanji način; spoznamo namreč čim več kulturnHh osebnosti, kar je važno za naše obzorje; tudi bomo pozneje, ko bomo uredili notranji del predavanj glede enotnosti, lahko zbirali izmed onih, ki nam bodo največ nudili. Izobraževalni krožki. Drugo sredstvo, s katerim želimo dvigniti izobrazbo članov v okviru naše Zveze, so sestanki članov, ki bivajo v neposredni bližini in se lahko shajajo vsaj enkrat na mesec. Letošnje leto nas je izučilo, da so člani duševno pripravljeni za take sestanke in da je treba le tovarišev, fci znajo in hočejo voditi izobraževalne krožke. Število in obisk sestankov. Prva naloga samoizobraževalnega odseka je toila letos, da se krožkovi izobraževalni sestanki začnejo in organizirajo. Druga naloga pa je bila, da dobijo udeleženci sestanlkov prave in globlje pojme iz socioiogije. V Idriji, kjer je precej tovarišic, ki so vse organizirane, so se sestanki vršili redno. Bilo je 10 predavanj, ki se jih je udeležilo poprečno po 15 članov. V postojnskem okraju so delovali trnovski, šentpeterski in vipavski krožek; člani iz postojnskega krožka so se udeleževali sestankov v Št. Petru. Ko bo imel postojnski krožek svoje lastne sestanke, bo izobraževalno delo v okraju urejeno. Bilo je 19 predavanj, ki se jih je udeležilo po 12 članov. V koperskem okraju je bilo delovanje otežkočeno, vendar so bila prirejena 4 predavanja, ki se jih je udeležilo po 5 članov. V tolminskem okraju so se tovariši shajali in na prijateljskih sestankih priredili 5 predavanj, ki se jih je udeležilo po^5 tovarišev. V voloskem okraju so sestanki zaradi slabih komunikacijskih zvez skoro nemogoči, vendar sta bili 2 predaivanji, ki sta se jih udeležila po 2 tovariša. V Trstu je precej učiteljev in učiteljic, vendar sta bila le 2 sestanka. ki se jih je udeležiio po 15 članov. Izobraževalnega dela ni bilo v pazinskem, goriškem in sežanskem okraju. V pazinskem okraju so sestanki nemogoči zaradi razmer in zaradi terenskega svojstva dežele; poudariti pa moram, da tovariši kljub nesrečnim razmeram niso pozabili na izobrazbo in da jim časovni kulturni dogodki niso tuji. Neopravičljivo pa je nedelovanje v goriškem in sežanskem okraju. Temata predavanj. Na sestankih je bilo 42 predavanj sledeče vsebine: Uvod v sociologijo, Posameznik in družba, Osnovni pojmi iz sociologije, Postanek in bistvo države, Liberalizem in kapitalizera, Utopični socializem, Temeljni nauki marksizma, Šola in družba, Socialna zgodovina Slovencev, Poročiio o Ušeničnikovi »Sociologiji«, Poročilo o Krekovem »Socializmu«, Poročilo o Engelsovi knjigi »Od utopije do znanstva«, Poročilo o Žgečevi knjigi »Vzgoja najširših plasti našega naroda«, Uvod v riarodno gospodarstvo, Življenjepis Angleža Morrisa, Kaj nam je najpotrebnejše, Pojm filozofije, Utilitarizem in evolucionizem v etiki, Etični darvinlzem, Kritika evolucionizma, Kantova etika naziranja in mišljenja, Etika in religija, Krščanska etika, Esteticizem v etiki, Etična vzgoja, Šolska vzgoja in etika, Impresionizem in ekspresionizem, Zgodovina italijanskega šolskega zakonika, Italijanski šolski zakonik, Novi šolski zakon in nove šolske odredbe, Novi učni načrt za ljudske šole, Novi zakon o načinu usposobljenostnih izpitov. Razvidno je, da ni bilo v snovi predavanj prave enotnosti. Krivo je bilo to, da sestanki §e niso bili urejeni in ni bilo povsod predavateljev, ki bi jim bila znana sociologija. Načrt za drugo leto je sledeči: Centralna knjižnica. Ustanovila se bo Zvezina knjižnica, ki bo obsegala draga in zares znanstvena dela; posluževali se je bodo predavatelji in oni člani, ki se ne bodo mogli udeleževati sestankov. Delovanje krožkov. Sestanki naj se nadaljujejo, kjer so se že vršili, pomnožijo naj se, kjer jih je bilo premalo, začnejo naj se tam, kjer jih letos ni bilo. Predavatelji. Odsek bo zbral iz vsakega krožka po enega člana, ki ima sam zadosti izobrazbe in se zaveda, da je izobraževalno delo njegova dolžnost. Statistika. Neobhodno potrebno je, da se uvede redno dopisovanje med odsekom in voditelji sestankov. Po vsakem odseku naj se takoj poroča, kdaj je bil sestanek, kdo je predaval, kaj je bil predmet predavanja in koliko članov se je udeležilo sestanka. Program predavanj. Kjer ni bilo letos predavanj iz sociologije, naj se vršijo drugo leto. Krožki pa, ki jim je sociologija že znana ali pa jo bodo končali v kratkem, naj obravnavajo na sestankih vzgojeslovna vprašanja na sociološkem in filozofskem temelju, posebno pa naj proučujejo načela in vrste delovne šole. Nekaj pa nam je najpotrebnejše. Prepričani moramo biti, da je etično življenje višek kulture in da bomo premagali nasprotnike, ko bomo nravno boljše živeli kot oni.