Strokovno glasilo »Zveze združeni gostilniških obrti dravske banovine v Ljubljani*4
člani Zreže prejemajo list brezplačno, za nečlane stane letno din 36 -. Oglasi se računajo v oglasnem delu din 0-76 od mm in stolpa, t tekstnem delu in na zadnji strani pa din 1*- od mm in stolpa.
Ček. rač. št. 11.430
Telefon 39—14
teto VIII.
Izhaja okoli 20. Tsakega meseca
Ljubljana, 9. marca I93Q.
Štev. 2.
Vei reda in smotrnosti!
Šušmarstvo, proti kateremu se bije od strani stanovskh organizacij brezuspešen boj, je največji škodljivec gospodarstva. Če primerjamo škodljivost tega razjedalca gospodarskega reda, ki jo napravlja v raznih gospodarskih panogah, potem trpi vsekakor v največji meri gostinski obrt. V vseh mogočih oblikah posega v naše poslovanje. Tu se pojavlja v obliki privatne izkuhe, tam zopet šušmari s skritimi točilnicami, po mestih, industrijskih krajih z oddajo privatnih prenočišč, ponekod pa združi šušmar vse te oblike in se pojavlja v istem obsegu, kakor gostilničar. Priznamo, da je šušmarstvo socialen' pojav in vsakokratni spremljevalec gospodarskih kriz, ki mečejo delavne sile iz stroja, vendar je v interesu celote tudi šuš-marstvu postaviti meje.
šušmarsko delo razjeda osnove zdravega pridobitnega udejstvovanja, kar vodi prej ali slej do popolnega razkroja v tem ali onem poklicu. Šušmar, ki se naseli v vasi, da konkurira čevljarju, prisili čevljarskega mojstra, da odloži po krajšem ali daljšem brezuspešnem boju s šušmarjem, obrtni list in da posnema iste delavne metode, kakor jih je opazil pri šušmarju, ki ga je do take odločitve prisilil. Obzirnost oblastva na-pram šušmarjem je neupravičena, ker bi ravno oblastva morala z budnim očesom paziti, da si sami sebi z neurejenim življenjem ne slabšamo pridobitve-nih možnosti v že itak razdrapanih razmerah, ki so posledica stalne in silno opasne napetosti v svetovnem gospodarstvu. Slovenski narod bi moral biti kot majhen narodič silno pazljiv, da ne izgubi niti drobca svoje energije, kar pa je mogoče preprečiti le s skrajnim redom in z dosledno smotrenostjo v upravi, ki ne sme dopustiti nobenih izjem.
Nelhogoče si je zamisliti, da se že itak pri prekomernem številu gostinskih obrtov, kar se nam stalno od oblasti, ustanov in društev, ki propagirajo boj proti alkoholizmu povdarja, podeljuje v srezu še enkrat tolikšno število vinotočev pod vejo, katere ne izvršujejo siromašni vinogradniki, temveč v pretežni večini dobri gospodarji, ki imajo priliko normalne odprodaje svojega vinskega produkta, pa izkoriščajo svoje osebne in politične zveze v škodo davkoplačevalca. Nešteto imamo slučajev, da je vinogradniku ponujena najvisja tržna cena za njegov pridelek, pa ga noče prodati, ker želi imeti vinotoč pod vejo, da doseže višjo ceno, odnosno da ima v poletju kratkočasje, ki si ga dela z vinotočem vezano veselico.
Oblastva povdarjajo, da je preveč gostiln in da se potom gostiln širi pijančevanje. To trdijo tudi ustanove, ki pobijajo alkoholizem in valijo krivdo pijančevanja v glavnem na gostinske obrate. Kljub temu naziranju pa raste od leta do leta vedno več gostiln, ki so ustanovljene z ozirom na njihov obseg in njihovo vodstvo izključno za pijančevanje, ker nimajo niti najmanjših pogojev za pospeševanje turizma. Z izdajo vinotočev pod vejo se naravno to pijančevanje še mnogo bolj širi. Zaradi tega si ne moremo pojasniti stališča, ki ga n. pr. merodajni činitelji zavzemajo enkrat tako, drugič pa drugače v enih in istih primerih. Brezdvomno so v ozadju momenti, ki so važnejši po naziranju uprave, kakor pa elementi rednega pridobitvenega udejstvovanja, ki se ne morejo poljubno menjati, ne da bi navala škoda za poedinca in celoto.
Vinogradnik, ki je v stanu prodati svoje vino po tržni ceni in ki ne zavisi samo od svojega vinograda, je ravno
tak šušmar, kakor recimo oni izučeni obrtnik, ki brez obrtnega lista izvršuje obrt. Koliko pa je takih vinogradnikov, ki jim je vinogradništvo postranski poklic in se v glavnem pečajo s svobodnim poklicem ali pa imajo bogato založene trgovine. Tu ne dela oblastvo nikake •azlike. Ni tedaj pri izdaji teh pooblastil nikakega pravega merila, čeprav se je izdalo že leta 1932. od banske uprave predpis za izdajo pooblastil za vinotoče pod vejo, katerega pa se je jako malo upoštevalo.
Po mestih, industrijskih in turističnih krajih prevzemajo privatne osebe vedno bolj in bolj gostilniški posel. Tako se bavijo babice, uradniške soproge in različne osebe drugih poklicev z izkuho, s prenašanjem vina od hiše do hiše, na kolodvorih pa se gnetejo mladeniči in mladenke v vsej svoji privlačnosti ter ponujajo nočišča. Vse to je vidno in poznano, saj imamo vendar številne orožnike in finančne organe, ki so po svoji službi dolžni, da uradoma in ne šele po prijavi zasledujejo take pojave in jih prijavljajo v svrho strogega kaznovali. Vse to opažajo tudi uradniki, ki morajo čuvati nad izvajanjem obrtnega zakona, pa se vendar najde sto in sto izgovorov, samo da se krije od same oblasti ona napačna socialnost, ki razjeda človeško družbo, odnosno ki uničuje v dravski banovini pristen domač slovenski kapital, kateremu se zaradi šušmarskih zajedalk ne pusti nobenega razmaha in gospodarske osamosvojitve. Kaj naj davkoplačevalec reče in kaj si naj misli šele o redu, ki vlada, če vidi, da ti organi pogosto sami podpirajo sušmarje. Res je, da si vsakdo išče cenejših izvorov in posebno državni uslužbenci imajo največ povoda, da pazijo na vsak dinar, ki ga izdajo. To je tudi vzrok, da so pri presoji šušmarskih del presocialno čuteči, ker sočustvujejo s šušmarjem, katerega življenje primerjajo s svojim životarjenjem. Zato so že često in često gospodarski sloji zahtevali, da se dajo državnim in samoupravnim uslužbencem dohodki, da bodo lahko v vsakem oziru neodvisni, ker le potom ni ih bo mogoče urediti susmarsko vprašanje tako, kakor je treba. Neurejeno gospodarstvo pa je vzrok tudi raznim drugim nepovoljnim pojavom, ki 'bajajo prej ali slej v narodu na površje. Gospodarstvo ne more biti politično pobarvano, ker so pristaši ene in druge politične stranke gospodarsko tako ozko povezani, da je udarec po po-edincu ali pa po gospodarski panogi istočasno tudi udarec njihovih pristašev. Gospodarstvo je tedaj le eno in last celokupnega naroda. Ponovno poudarjamo, da je slovenski narod premajhen, da bi prinesel tudi najmanjšo izgubo svoje umstvene, fizične in gospodarske sile, če se ga hoče pripraviti za obrambo za čas, ki je blizu in ki bo zahteval posebno od majhnega naroda podeseterjeno odporno silo. Upravičena pa je bojazen, da narod, ki ne pozna reda in tudi ne smotrenosti, ni sposoben upreti se niti prvemu naletu.
Ne oziraje se nato, če se bo ustanovil za državo že davno predvideni gospodarski svet, bi morali vsaj v Sloveniji hiteti z ustanovitvijo take nadstrankarske krajevne gospodarske institucije, katere mnenje in glas bi moral biti merodajen tudi za naše upravno oblastvo. Slovenci ne smemo izgubljati nič več časa, če hočemo utrditi '"voj^ vrste in jih pripraviti, kolikor toliko odporne za ono odločitev, ki brezpogojno pride in ki bo zahtevala od nas razmeroma večjih vsestranskih žrtev. Strankarska politika in v današnjem času brezpotreben
našemu slovenskemu bitju toliko svojstven zagrizen boj, ne more naroda usposobiti za one naloge, katerih pravilna rešitev je odvisna od prave narodne vzgoje in gospodarske jakosti. Saj v tem, ko se gre za ojačanje našega 'mega razgranjenega gospodarstva, naj bi se strnila slovenska razumnost in previdnost, da izloči brezpogojno neenakost v gospodarskih vprašanjih in da se uvede brezobziren red in pa smo-treno poslovanje in pojmovanje naše uprave. Trditev, da je samo en sloj, ki naj bo še tako močan, edini nosilec narodne moči, je lažno modrijanstvo, ki sicer ugodno upliva na ušesno mreno -otovega stanu, skriva pa škodljive cilje ali pa pretirano ambicioznost in samoljubje. Tudi oni sloji, — in pri tem imamo v mislih samo gospodarske sloje, in ki so v primeri s kmečkim prebivalstvom v veliki manjšini, so za pravilen gospodarski, socialen in političen razvoj naroda neobhodno potrebni. Oni predstavljajo malto, ki veže ostali grad-ni material, da postane gradba močna in odporna vsem vremenskim prilikam .1 katastrofam.
Gostilničarski stan v dravski banovini apelira na uvidevnost merodajnih krogov, da odločijo v sporazumu z zastopniki našega gospodarstva točno določeno smernico po kateri morajo podrejene upravne oblasti reševati predme-ki se tičejo posredno ali neposredno gospodarstva. Vsako nedoslednost in vsak nered je treba čimprej iztrebiti, da se ne pojača med narodom nezaupanje, čut neenakopravnosti in vtis večje ali manjše krivice. Kakor želimo, da se uvede zaščita in red v gostilničarski stan, katerega se končno pri ocenjevanju njegove važnosti ne more podcenjevati, tako zahtevamo, da se ta red, zaščita in doslednost v naziranju pri reševanju stanovskih zadev uvede tudi pri drugih gospodarskih panogah. Prepričani smo, da le tem potom jačamo našo narodno vrsto, ki mora biti trdno po-I vezana in v kateri ne more biti nobene i azlike. Dolžnost naših merodajnih krogov je, da posvečajo v prvi vrsti svojo pozornost in pokažejo tudi svoje razumevanje našemu nacionalnemu kapitalu, ki se sestoji iz neštetih majhnih drobcev kapitala, da se ga zaščiti pred razpadom in da se s socialno pravičnostjo uredi njegovo delovanje, odnosno da se prepreči anarhistično poseganje v delokrog enega ali drugega poslovnega človeka. Brez jakega in trdno v narodu usidranega nacionalnega kapitala so tudi ideološki boji brezpomembni, kajti končno zmago izvojuje le oni, ki je gospodarsko jačji, in to je po navadi tuji kapital in tuji politični, našemu narodnemu svojstvu škodljivi vplivi.
Pospeševanje tujskega prometa iz javnih sredstev
Da dobe naši gostilničarji in sploh vsi na turizmu interesirani faktorji pravilno sliko o tem, koliko damo proračunskih sredstev za pospeševanje tujskega prometa v vsej državi in Sloveniji brez občin. V ta namen smo pregledali podrobne razne proračune ter proračunske predloge in ugotovili naslednje :
Državni proračun
V	naslednjem podajamo podatke o tem, koliko je dejansko dala država po zaključenem računu za 1937-38 za pospeševanje tujskega prometa, nadalje koliko je v ta namen vstavila v sedanji proračun, za 1938-1939, in koliko je predloženih v proračunskem predlogu za 1939-1940, katerega ravnokar sedaj
obravnava narodna skupščina. Pripominjamo, da so v državnem proračunu izdatki za pospeševanje tujskega prometa vsebovani v ministrstvu trgovine in industrije :
Skupno je bilo torej izdanih leta
1937-1938 za pospeševanje tujskega prometa iz državnih proračunskih sredstev 540.867 din, leta 1938-1939 je bil proračun v to svrho povečan na 948 tisoč din, v proračunskem predlogu za 1939-1940 pa je namenjenih pospeševanju tuj. prometa direktno 1,713.000 din. To pomeni, da se je vsota namenjena pospeševanju tujskega prometa po državi zvišala v zadnjih letih: 1937-1938 na 1939-1940 za 216.6%, kar pomeni, da se e več kot potrojila. Pokazalo se je s tem razumevanje trgovinskega ministra za povečano pospeševanje tujskega prometa, čeprav te številke še daleč ne odgovarjajo stvarnim potrebam naše tujskoprometne pospeševalne službe.
Podrobna razdelitev teh izdatkov nam kaže naslednjo sliko:
Nismo v tem pregledu navedli še postavke v proračunskem predlogu za 1939-1940 postavko 150.000 din za sodelovanje v turističnih odborih držav Male zveze in Balkanskega sporazuma. Nadalje vsa tri leta nismo vpoštevali postavke po 10.000 din za članske vloge mednarodnim turističnim organizacijam, tako da so skupni izdatki za tujski promet znašali: 1937-38 550.867 din,
1938-1939 958.000 din in 1939-1940
1.723.000 din.
Podpora za vzdrževanje oficielnih turističnih uradov je vnesena v proračunski predlog za 1939-1940 v istem znesku kot za 1938-1939 in sicer: za urad v Parizu 70.000 din, na Dunaju 70.000 din, v Pragi 70.000 din in v Londonu
70.000 din.
Iz letošnjega proračunskega predloga je razvidno, da namerava država dati večje vsote za tujsko propagando in tudi v večji meri podpreti zveze za tujski promet.
Naša banovina in pospeševanje tujskega prometa
Tudi v proračunu naše banovine so zneski za pospeševanje tujskega prometa vsebovani v razdelku oddelka za trgovino, obrt in industrijo. Ti izdatki so po proračunih za zadnja tri leta bili naslednji:
Izdatki za 1937-38 so bili razdeljeni nastopno:	podpore tujskoprometnim
zvezam 100.000 din, podpore turističnim društvom za povzdigo tujskega prometa vobče 100.000 din, pomoč za gradnjo in ureditev planinskih koč in domov 40.000 din, za izdajo propagandnih knjig in tujskoprometna propaganda
30.000 din, podpore za vzdrževanje markacij in potnih znakov ter varstvo planinske flore 20.000 din, prispevek za naprave za zračni promet 15.000 din, a za pospeševanje zimskošportnih prireditev in naprav 60.000 din, za zgodovinsko raziskovanje smučarstva v Sloveniji in odkup starinskih smučarskih predmetov 8.000 din, za pospeševanje hotelirstva in gostilničarstva 25.000 din, za nadzorstvo hotelov in gostiln 6.000 din, nabava strokovne literature 1.000 din, nabava propagandnih filmov dravske banovine 20.000 din, tujskoprometna statistika in razni stroški 2.000 din, podpore za prirejanje tujskoprometnih in gostilničarskih razstav 15.000 din, podpore banovinskemu turističnemu svetu 30.000 din.
Za leto 1938-1939 so bili določeni naslednji izdatki:	podpore tujskopromet-
nim zvezam 100.000 din, podpore turističnim društvom, planinskim, zimskošportnim in drugim organizacijam istega smotra 200.000 din, pospeševanje
turizma vobče 300.000 din, nadzorovanje pogostinstva in turističnih naprav
60.000 din, podpora banovinskemu turističnemu svetu 25.000 din.
V	proračunskem predlogu za 1939-40 so postavke naslednje: podpore tujsko-prometnim zvezam 120.000 din, podpore tujskoprometnim društvom, planinskim, zimskošportnim in drugim organizacijam enakega smatra 200.000 din, pospeševanje turizma vobče 300.000 din, pospeševanje gostinstva in nadzorovanja turističnih naprav 50.000 din, podpore banovinskemu turističnemu svetu
30.000 din. Novi pa sta postavki: podpore občinam turističnih krajev, odn. krajevnim turističnim odborom v znesku 80.000 din in prispevek banovinskemu skladu za pospeševanje turizma
100.000 din.
Program dela naše banovine
Iz ekspozeja načelnika oddelka za trgovino, obrt in industrijo g. dr. Frana Rateja, ki ga je predložil letošnjemu X. rednemu zasedanju banskega sveta, posnemamo o programu dela naše banovine naslednje podatke:
»Proračunske postavke tujskega prometa so v proračunskem predlogu zvišane za 195.000 na 880.000 din. Pri tem je treba pripomniti, da bo s sredstvi tega kredita mogoče kriti le del najvažnejših in najnujnejših potreb, vsekakor pa pomeni to zvišanje korak naprej. V državnem proračunu so bili krediti za pospeševanje turizma doslej vse prenizko odmerjeni. Razne tujskoprometne organizacije so prejele lani od ministrstva za trgovino in industrijo skupaj podpor 56.000 din.
Tujskoprometni referat pri oddelku je zaenkrat glede personala primerno dotiran, potrebni pa so mu še primerni prostori in razni pripomočki.
S sredstvi turističnega kredita bo treba podpirati zlasti činitelje zasebne iniciative, predvsem obe tujskoprometni zvezi, tujskoprometna društva in druga društva s sorodnimi cilji v svrho, da se delovanje teh društev razširi in dvigne na sodobno višino. Podpirati pa bo treba tudi občine turističnih krajev, odn. krajevne občinske turistične odbore tam, kjer bodo ustanovljeni v smislu izdanega pravilnika o sestavi in delovanju teh odborov.
Banska uprava bo skrbela nadalje za pouk in vzgojo prebivalstva, za potrebe turizma in za strokovno izobrazbo naraščaja v gostinskih obrtih s prirejanjem teoretičnih in praktičnih tujsko-prometnih, kuharskih, servirnih, jezikovnih in drugih tečajev, kateri slednji tečaji služijo nam kot nekakšno nadomestilo, dokler se ne ustanovi hotelirska in gostilničarska šola, ki bi bila potrebna kljub temu, da se je nedavno odprla v Beogradu višja hotelirska šola.
Važna je v predlogu proračuna postavka »prispevek za banovinski sklad za pospeševanje turizma«. Tak sklad ima ministrstvo za trgovino in industrijo po uredbi za pospeševanje turizma. Skladi za pospeševanje turizma pa so predvideni tudi po banskem pravilniku o sestavi in delovanju krajevnih občinskih turističnih odborov. Tak sklad pa je potreben tudi banski upravi, da ima neko rezervo za posebne in v proračunu nepredvidene nujne potrebe. Tako je že sedaj treba misliti na prispevek k izdatkom za veliko prireditev smučarskega svetovnega prvenstva, ki bo najbrže leta 1942 na Gorenjskem. Iz tega sklada bi se krili tudi prvi prl-spevki za gostilničarsko in hotelirsko šolo, za katero se zavzemajo mariborski gospodarski krogi.«
K temu ekspozeju bi bilo pripomniti, da ima vsedržavni sklad za pospeševa-vanje turizma v turističnih krajih zelo malo sredstev: po podatkih zaključnega računa za 1937-1938 je znašala imovina tega sklada, ki ga upravlja ministrstvo trgovine in industrije, dne 1. aprila 1937 53.453 din, dohodki v teku proračunskega leta 1937-1938 so znašali 141.906 din, izdatki pa 195.046 din, tako da se je imovina tega sklada zmanjšala na 313 din dne 31. marca 1938.
ZA FRANCIJO ISCEMO
sposobno kuharico ali pa mladega pridnega in dobro izvežbanega kuharja. Kandidatinaj se javijo v zvezni pisarni ter prinesejo s seboj poselsko knjižico hi spričevala.
Omejitev Jzdaje gostin-skih dovolil
Omejitev izdaje gostinskih koncesij je stalna zahteva gostilničarskih organizacij v državi, zaradi tega se je tudi stalno vnašala v resolucije naših kongresov. Izvršile so se naravno tudi številne intervencije od strani Državne zveze in so bila celo navodila trgovinskega ministrstva že sestavljena, vendar so obležala zaradi predstoječih volitev nepodpisana na ministrski mizi. Ker pa se ni moglo nadalje čakati, so začele poedine banske uprave na prošnjo banovinskih gostilničarskih organizacij izdajati gotove omejitve, da preprečijo nenormalen razvoj gostinstva posebno malih gostinskih podjetij na svojih področjih.
Zvezna uprava je lansko leto vložila dne 25. maja prošnjo, ki jo je naslovila na bansko upravo želeč, da se izda tudi v dravski banovini slične predpise, kakor so jih izdale druge banovine. V tej stvari smo obvestili tudi Zbornico TOI, ki je podprla našo prošnjo. Kr. banska uprava dravske banovine ni hotela izdati splošne prepovedi ustanavljanja novih gostinskih podjetij, kakor so to storile nekatere banovine, zato pa je letos pod štev. VHI. 94-1 z dne 14. februarja 1939 izdala na vsa sreska načelstva in mestna poglavarstva razpis, v katerem povdarja, »da se množijo pritožbe zaradi ustanavljanja novih gostinskih obratov in to zlasti bufetov (mi smo večjo važnost polagali na krčme in še le potem na bufete, op. ured.), kar je v veliko škodo ostalim vrstam kot n. pr. restavracijam in rednim gostilnam, ker imajo bufeti manjšo režijo, manj naporno delo in baš vsled tega večji zaslužek. Združenja gostiln, podjetij ne bi nasprotovala (povdarja Zbornica TOI) tudi ustanavljanju bufetov, če bi šlo pri tem za obrate, ki bi bili res lepo in okusno urejeni, kakor to predvideva obrtni zakon, ki pravi, da so bufeti boljše urejeni obrati, toda tu gre predvsem za obrate v lokalih, ki so vse prej kot taki, da bi mogli olepšati svojo okolico.
Na navedene okoliščine se prvostopna upravna oblastva opozarjajo s pozivom, da je v poedinih primerih strogo presojati krajevno potrebo po ustanovitvi ne le bufetov, ampak tudi ostalih gostinskih obratov (gostiln in krčem).
V tem oziru se opozarjajo naslovna oblastva na tuk. okrožnico od 6. avgusta VIII. No. 5555-1 s katero je bilo priobčeno navodilo ministrstva trgovine od 28. julija 1936. II. br. 26.717-U v zadevi omejitve števila gostilniških obrtov.
V primerih pa, ko se je oblastvo vsestransko in temeljito prepričalo, da dejansko obstoja krajevna potreba in se namerava tozadevni prošnji ugoditi je
vso pozornost obračati na to, da bodo tovrstni obrati res lepo in okusno opremljeni in da bodo v vsakem oziru ustrezali gradbenim predpisom in • določbam uredbe z dne 6. oktobra 1934.«
Tako se glasi na sreska načelstva razposlana okrožnica. Ker pa se banska uprava sklicuje tudi na navodila trgovinskega ministrstva, ki so jih izdej-stvovale zvezne gostilničarske organizacije naj jih tudi priobčimo radi znanja:
Trgovinsko ministrstvo je ta navodila izdalo pod štev. H. Br. 26.717-U v letu
1936.,	in sicer:
»Ministrstvo je bilo od več 3trani ponovno opozorjeno, da pristojne oblasti izdajajo dovolila za izvrševanje gostin-
-ih obrti ne oziraje se niti najmanje na število obstoječih gostinskih obratov. Zaradi tega predpisujem v svrho pravilne uporabe obrtnega zakona na osnovi § 460 tega zakona sledeče
navodilo:
Poleg predpisa uredbe o ustanavljanju in ureditvi gostinskih obratov, ki določa pogoje za ureditev samega lokala, torej za objekt obrata in predpisa uredbe o dokazilu strokovne sposobnosti za izvrševanje gostinskih obratov, ki predpisujejo pogoje za strokovno izobrazbo osebe, ki hoče izvrševati neki gostinski obrat, torej za subjekt obrata, obstoji tudi posebni predpis § 61. toč. 3 obrtnega zakona. Ta predpis odreja, da se dovolila za gostinske obrate smejo izdajati le na podlagi krajevne potrebe kraja, v katerem se hočejo izvr-
‘"OfcHtO
■"Okom*
ševati in da so ti obrati tudi v takem stanju, da lahko vedno odgovarjajo zahtevam, zaradi katerih se ustanavljajo.
Gostinski obrati, posebno neke vrste od njih, imajoč za predmet poslovanje prehrano ljudstva z jedili in pijačami ter stanovanjem so v resnici od važnosti za širši krog ineteresentov v gospodarsko jačje razvitih krajih posebno v onih, ki so važni za tujski promet. Da morejo udovoljiti vedno in v vsakem času zahtevam, katere se na njih polagajo, se jim mora omogočiti določeno minimalno poslovanje od katerega morajo imeti zajamčen vsaj gotovi minimalni dohodek. To pa se lahko doseže samo tedaj, ako ne bo število teh obratov padlo izpod gori omenjenega minimalnega dohodka. Vsled tega ne bi mogli ti gostinski obrati izpolnjevati niti pogojev za pravilno izvrševanje poslov, kar bi bilo končno na škodo potrošnikov.
Kriteriji, ki so merodajni za določitev maksimalnega števila gostinskih cbratov v nekem kraju niso za razna mesta in' za razne kraje naše države enaki. V krajih, kjer je splošna gospodarska delavnost zastala in kjer je gibanje prebivalstva vsled tega slabše, kakor tudi v krajih kjer je dotok in prihod inozemskih turistov slabši, je naravno potrebno manjše število gostinskih obratov, kakor pa v krajih, kjer so ti činitelji jačji.
Poleg avtomatičnega reguliranja števila gostinskih obratov na podlagi principa ponudbe in povpraševanja je potrebno, da imajo pristojne oblasti posebno v današnjih neurejenih gospodarskih prilikah vedno pri izdajanju dovolil na umu, da pri vsaki novi izdaji iz-nova premotrijo ali so potrebe kraja z obstoječim številom gostinskih obratov popolnoma krite in da v takem slučaju naravno ne izdajajo gostinskih dovolil.
Kr. banska uprava naj odredi podrejenim oblastem, da postopajo vedno strogo po gori iznesenih načelih in da sama pazi, da se po istih načelih v resnici postopa. — Vrbanič s. r.«
Tako se je glasilo navodilo ministrstva, ki pa se očividno v dravski banovini ni mnogo upoštevalo od strani upravnih oblasti, ker se ne bi sicer od leta 1936. število novih gostinskih obratov predvsem krčem, za katere ni potrebna strokovna izobrazba, povečalo za par sto podjetij. Iz tega se vidi, da prihajajo pri podelitvi gostilniških koncesij stvarni razlogi prav malo v poštev, glavno vlogo igrajo politične intervencije, ki so bile kakor vidimo močnejše kot predpis predpostavljene odnosno nadzorne oblasti. Radovedni smo, kako bodo upravna oblastva sedaj postopala, ki imajo precej jasen predpis od strani banske uprave, in v koliko se bodo po-služili izjem, brez katerih ne more biti pri nas na žalost noben predpis.
sporazumu, najkasneje ob 16.30. Prihod v Ljubljano ob 18.
Izletniki imajo zvezo na vlake, ki vo-; zijo proti Mariboru, Brežicam, Jeseni-i cam, Kamniku in Metliki.
Stroški:	Vožnja z avtobusi iz Ljub-
i Ijane v Postojno in Ljubljano, ogled | Postojnske jame, potni listi, cestne pri-
i stojbine itd. 90 din.
{
Skupina II.
Odhod dne 11. maja iz Ljubljane ob 7.30. Ostalo kot pri skupini I.
Odhod iz Postojne ob 15, prihod v Trst ob 16.30, odhod iz Trsta ob 19.30. prihod v Ljubljano s krajšimi postanki na potu ob 23.
Udeleženci imajo zvezo na vlak proti Mariboru, Brežicam in Jesenicam.
Stroški: Vožnja z avtobusom iz Ljubljane v Trst in nazaj v Ljubljano, ogled Postojnske jame, potni listi, cestna pristojbina itd. 150 din.
Skupina IH.
Odhod iz Ljubljane dne 11. maja a avtobusom ob 7.30. Ostalo kot pod Skupino I. in H.
Odhod iz Postojne ob 15., prihod preko Vipave, Ajdovščine v Gorico ob 17. Večerja in prenočišče v Gorici.
Po želji večerja v Gorici, prenočišče pa na Sv. Gori. Izletnike, ti želijo prenočiti na Sv. Gori se prepelje do pod-vznožja, odkoder imajo še cca. 40
POSREBRENJE POPRAVILA
jedilnega pribora in posode restavracijskih podjetij izvršuje v moderno opremlieni galvanizaciji domača tvrdka
ANTON LEČNIK, Celje
Za novi pribor in posodo zahtevajte prospekt!
Veliko zanimanje za zvezni občni zbor
Zvezni občni zbori so od leta do leta privlačnejši ter postajajo vsakoletno zbirališče članov in članic iz vsega območja dravske banovine. Dosedaj je zvezna uprava prejela že prijavo 6 kompletnih avtobusov, ki bodo vozili udeležence zveznega občnega zbora od sedeža združenj do Logatca odnosno do Postojne in nazaj. Združenja, ki organizirajo potovanja z lastnimi avtobusi, kar je zvezni upravi silno ljubo opozarjamo, da morajo imeti avtobusni podjetniki za svoja vozila triptike, ker sicer ne morejo preko drž. meje. Za one udeležence, ki ne bodo potovali z lastnimi avtobusi bo poskrbela prevoz zvezna uprava od Ljubljane dalje.
Načrt izletov po zveznem občnem zboru dne 11. maja 1939
Skupina I.
Odhod iz Ljubljane 11. maja ob 7.30, prihod v Logatec ob 8.30. — Občni zbor. — Kosilo. — Odhod iz Logatca ob 11.30, prihod v Postojno ob 12.30. — Ogled Postojnske jame od 12.30 do 14.15. — Odhod iz Postojne po
hoje do vrha. Zjutraj se prepelje ialet-nike od podvznožja Sv. Gore ob 7. k
zajtrku v Gorico.
Dne 12. maja odhod iz Gorice ob 9., prihod v Oslavijo in ogled največje vojaške grobnice ob 9.15. Odhod iz Osla-vije ob 9.30, prihod v Redipulje (ogled vojaškega pokopališča) ob 10. Odhod iz Redipulja ob 10.30, nato preko Ronkov ob Doberdobu v Tržič, Miramar (ogled gradu v kolikor bo dostopen), prihod v Miramar ob 11. Odhod iz Miramara ob 11.30, prihod v Trst ob 12. — Ogled akvarija, kosilo. Ob 14. vožnja po pristanišču z motorno ladjo. Ob 15. prost razhod po Trstu.
Odhod iz Trsta ob 18., prihod v Postojno s postankom v Sežani ob 20.30. Večerja.
Odhod iz Postojne ob 22., prihod v Ljubljano ob 23.30.
Stroški: Vožnja z avtobusom Ljubljana — Logatec — Postojna '•— Gorica — Trst — Ljubljana, ogled Postojnske jame, večerja, zajtrk in prenočišče v Gorici, kosilo v Trstu, večerja v Postojni, ogled akvarija, vožnja po pristanišču, potni listi, cestna pristojbina in vse ostale takse 320 din.
Prijave sprejemajo izključno zadružne pisarne najkasneje do 1. aprila 1938, ki naj sestavijo točen seznam udeležencev in udeleženk s sledečimi podatki: Ime in priimek, rojstni dan in leto, poklic, stalno bivališče, domovinska občina, državljanstvo. Pripominjamo, da odgovarjajo zadružne uprave za vsakega udeleženca, ki bo prekoračil državno mejo. Te sezname je predložiti zve«i upravi s predpisanimi zneski najkasneje do 10. aprila.
Dolenjska, štajerska,
dalmatinska in druga
VINA
odličnih kakovosti pri
Centralni vinarni d. d.
Ljubljana
Frankopanska ul. 11.	Telefon	25-73
POMLADNE NOVOSTI
za dame in gospode
Lončar-Raška-Stare, manufaktura, Ljubljana
Frančiškanska 3
Prosta mesta za kuhinjske pomočnice
V svrho izboljšanja kuhinje v podeželskih gostilnah, posebno v krajih, kamor zahajajo tujci, je zvezna uprava zaprosila večje restavraterje, da vzamejo v sezoni, t. j. od 1. maja dalje, hčerke podeželskih gostilničarjev za kuhinjske pomočnice. Na ta poziv smo dobili nekaj mest, ki jih bomo dali na razpolago izključno hčerkam podeželskih gostilničarjev. Kuhinjske pomočnice bodo zaposlene proti prosti hrani in stanovanju v restavracijskih kuhinjah pri kuhi. Imenovane bodo morale plačati le bolniško zavarovanje, ki znaša mesečno ca 30 do 40 din.
Prošnje je vlagati izključno le potom pristojnega gostilniškega združenja, ki potrdi, da je prosilka hčerka gostilničarja. Neposredno na zvezno upravo vložene prošnje se ne bodo upoštevale. Prednost imajo predvsem one gostilničarske hčerke, ki so dovršile kak gostilničarski strokovni tečaj ter naj v dokaz priložijo od zvezne uprave izdana potrdila. Prošnji je priložiti za 12 din poštnih znamk.
STAŽA V FRANCIJI
S 15. aprilom se začne nov dvomesečni hotelirski in jezikovni tečaj v Aix -les-Bainsu, nakar bi bili tečajniki s 15. junijem razvrščeni po raznih francoskih hotelih.
Zvezna uprava pa lahko preskrbi onim interesentom, ki obvladajo že nekoliko francoski jezik 2 do 3 prosta mesta v Franciji, ki bi jih lahko zasedli šele s 1. julijem.
Interesenti dobe vsa pojasnila v zvezni pisarni.
POLICIJSKA URA ZA POLETNI ČAS
OD 1. aprila dalje se smejo odpirati kavarne in ostali gostinski obrati ob 5. zjutraj, dočim se smejo okrepčevalnice (bufeti) odpirati šele ob 7. uri zjutraj, kakor je to določeno tudi za zimski čas.
V občinah Bled, Bohinjska Bistrica, Bohinjska Srednja vas, Dovje - Mojstrana, Gornja Radgona, Kranjska gora, Rateče - Planica, Jesenice, Lesce, Laško, Jezersko Tržič, Vrhnika, Dobrna, Ribnica, Rogaška Slatina, Rogatec, Rimske toplice, Slatina Radenci, Slovenska Bistrica, Ormož, Žalec, Braslovče, Solčava, Mozirje, Marenberg, Ribnica na Pohorju in v kraju Rimski vrelec smejo biti odprte od 1. aprila do 1. oktobra kavarne do 2. ure zjutraj, gostinski obrati, razen bufetov pa do 24. ure.
Bufeti smejo obratovati ne glede na letni čas, torej vse leto, nespremenjeno ob delavnikih od 7. ure zjutraj do 21. ure, ob nedeljah ir. praznikih pa od 7. ure zjutraj do 14. lire pop.
Po policijski uri se ne sme več postreči niti z jedjo niti s pijačo, niti z igrami. Ne sme se postreči z večjo količino hrane in pijače pred nastopom policijske ure z namenom, da bi se gost dalj časa zadrževal v lokalu. Najkasneje pol ure po določenem času je obratne prostore izprazniti in zapreti.
Postrežno osobje mora policijsko uro napovedovati.
LASTNIKOM VELIKIH RESTAVRACIJ, HOTELOV IN PENZIONOV!
Lastnike restavracij, hotelov in penzionov naprošamo, da rezervirajo prosta mesta v kuhinjah izključno le za gostilničarske hčere, da se priučijo kuhi in ostalim kuhinjskim poslom. V tein nam mnogo pomagajo za dvig naše podeželske gostilne. Tudi tu se naj pokaže stanovska skupnost! Prijave sprejema s hvaležnostjo ZVEZNA PISARNA
Leteča kontrola — pa ne za vse
»Leteča kontrola« se je ustavila v večjem mestu zelene Štajerske. Ko je pregledala seveda gostilniške kleti, shrambe, kašče itd. če so v redu, je bila od nekaterih članov opozorjena, da se v sredi mesta nahaja velika stavba v kateri se konzumira na leto kar po hektolitre, od leteče kontrole zasledovane tekočine, za katero pa se ne plača niti občinska niti banovinska trošarina. »Leteča kontrola« je salamousko rešila to prijavo; odredila je namreč enostavno domači kontroli, da naj ona zadevo uredi, ker je vedela, da bi bila preiskava v tej hiši tudi za letečo kontrolo silno, silno kočljiva. Kaj je napravila domača kontrola je umljivo. Pustila je vso zadevo kakor je, ker si je pravilno mislila, če se celo brezkompromisna leteča kontrola boji načeti to zadevščino, zakaj bi si ona lomila zobe, ko bi bil l boj itak brezuspešen. In prav je imela. I Ta slučaj je le en dokaz več, da je le- j teča kontrola postavljena le za kon- [ trolo gostiln ne pa za tihotapce, ki kradejo banovini težke in težke milijone.
ŠKOLJKA ZA UMIVALNIK se poceni proda. Podrobneje se poizve v zvezni pisarni.
Opozorilo glede razdelitve 10°|o obvezne napitnine
Ministrstvo trgovine je izdalo z dne 1. februarja sledečo odredbo:
»Na ministrstvo trgovine prihajajo stalno pritožbe, da večina gostinskih podjetnikov, ki pobirajo odstotek od gostov na podlagi uredbe o pomožnem osobju ne razdele odstotek v celoti onim osebam, ki jim dejansko pripada, temveč odbijajo gotovi del v korist oseb, ki nimajo do tega odstotka nikake pravice. Tako postopanje ni samo nezakonito, temveč vzbuja tudi nezadovoljstvo med pomožnim osobjem, ki je na odstotku prikrajšano. Vsled tega opozarja trgovinsko ministrstvo odsek za turizem Državno gostinsko zvezo kot glavno organizacijo gostinstva v državi, da priporoča svojim članom striktno izvajanje predpisov čl. 6. Uredbe o po-, možnem osobju, t. j. da se deli odstotek brez vsakega odbitka samo onemu osobju, ki je navedeno v dotičnem členu. Ce bo ministrstvo še nadalje dobivalo pritožbe, bo proti krivcem najstrožje postopalo.«
Po čl. 10. naznačene uredbe se smejo zneski, ki se pobirajo od gostov kot nagrada za pomožno osobje razdeljevati le med naslednje pomožno osobje:
a) v hotelih: med vratarje, sobarice, sluge, lift-boye, tekače in učence.
b) v restavracijah: med plačilne natakarje, revirne natakarje, ostale natakarje in učence.
c) v penzijah: med vratarje, sobarice, sluge, lift-boye, tekače, učence, dalje med plačilne natakarje, revirne natakarje in ostale natakarje.
č) v gostiščih: med vratarje, sobarice, sluge in učence.
Ce se nagrada za pomožno osobje pobira tudi v kavarnah in gostilnah, potem se nagrada razdeli:
a) v kavarnah: med plačilne natakarje, revirne natakarje, ostale natakarje, raznašalce peciva in učence.
b) v gostilnah: med plačilne natakarje, revirne natakarje, ostale natakarje in učence. V gostilnah pa, ki imajo pravico oddajati opremljene sobe tudi med vratarje, sobarice in sluge.
Trošarine prosto vino za obdelavo vinogradov, ki so v posesti gostilničarjev —■ vinogradnikov
Zvezna uprava je smatrala za potrebno, da pred zasedanjem banovinskega sveta ponovno zaprosi kr. bari'3k.o upravo za olajšavo posebno onim gostilničarjem, ki imajo vinograde in ki porabijo za njihovo obdelavo veliko količino vina. V to svrho je pozvala nekatera
združenja v vinorodnih področjih, da se udeležijo deputaeije dne 10. februarja. Temu pozivu so se odzvala združenja v Ptuju, Novem mestu, Sevnici in v Bre- 1 žicah. Pod vodstvom zveznega predsed- j nika g. Majcna se je deputacija napo- , tila k načelniku finančnega oddelka kr. ; banske uprave, katerega je g. Majcen ! zaprosil, da naj banska uprava z novim banovinskim proračunom oprosti vinogradniško klet gostilničarja - vinogradnika kontrole, da bo lahko z istimi režijami obdeloval svoj vinograd, kakor vsak drug vinogradnik odnosno, da naj dovoli poleg dosedaj določene količine trošarine prostega vina še gotovo kvantiteto za delavce, ki obdelujejo vinograd. G. načelnik je odgovoril, da se kontrola vinogradniške kleti gostilničarja - vinogradnika ne more oprostiti, ker bi se moral spremeniti pravilnik o pdbiranju banovinske trošarine, s katerim pa je banska uprava prav zadovoljna. Ce bi se hotel pravilnik spremeniti, bi morala banska uprava priti do prepričanja, da ogroža bodisi banovinske finance ali pa obstoj interesentov, ki pobirajo trošarino, do česar pa banska uprava še ni prišla čeprav ve,
!a ni s pravilnikom vsem gostilničar-
-•>. udovoljeno. Ve, da banovinski pravilnik za pobiranje trošarine ni v popolnem skladu z zahtevami interesentov, zato je banska uprava omilila nekatere njegove trdote. Iz tega izhaja, da g. načelnik ne more predlagati g. banu spremembo pravilnika, pač pa uvidi upravičenost zahteve, da se gostilničarjem - vinogradnikom dovoli večja količina trošarine prostega vina tudi za delavce, ki jim obdelujejo vinograde. Na pripombo g. Windischerja, da mora samo vsled tega gostilničar dražje obdelovati vinograd, kakor njegov sosed, mu je g. načelnik odvrnil, da je šla banska uprava itak preko določil banovinskega pravilnika ter je dovolila trošarine prosto vino celo za viničarje in njihove družinske člane. G. Krulej smatra, da je za obdelavo 1 ha vinogradniškega posestva potrebno najmanj 12 hi vina in dostavlja, da bo prisiljen tihotapiti in oškodovati bansko upravo, ker bo šel enostavno k sosedu, da kupi in hrani pri njem vino, ki ga rabi za svoje delavce. G. Brenčič Miha izjavlja, da je nevzdržno stanje glede vnaprej plačevanja banovinske in občinske trošarine, ker se ovira vinska trgovina, kar gre izključno na škodo vinogradnikov in gostilničarjev in v korist veletrgovine. Prosi g. načelnika, da naj zopet dovoli banska uprava pobiranje banovinske trošarine od soda, ki se stavi na pipo. G. načelnik je to zahtevo odločno zavrnil, češ da je vsaka beseda o spremembi sistema pri pobiranju trošarine odveč, ker mu ne more nihče dati jamstva, da se ne bodo vršile zlorabe ( v istem obsegu, kakor so se vršile pred izdajo novega banovinskega trošarin* skega pravilnika. G. Brenčič je nadalje prosil naj se uvede odkupni sistem in so gostilničarji pripravljeni zbrati potrebno vsoto potom svojih organizacij, kakor je bilo to že svoječasno urejeno. G. načelnik dr. Orel se tudi v tej zahtevi ni hotel spuščati v nadaljna razglabljanja, ker ne morejo gostilničarji dati takega jamstva, da bi bil trošarin-ski proračunski donos zasiguran. Po njegovem mnenju se je nemogoče dogovoriti s 5000 gostilničarji, ker bi gotovo 4000 od njih protestiralo proti odmeri, ki bi se naj po predlogu g. Brenčiča izvršila po predhodnem sporazumu v združenjih. Ce bi imeli gg. delegati vpogled, potem gotovo ne bi stavili takih neosnovanih zahtev. Vedeti je namreč treba, da nekateri od gostilničarjev še do danes niso plačali pavšalne trošarine, ki je bila vezana celo z odvzemom koncesije, če se ni plačala v določenem času. Kako bi gostilničarji šele zaostajali s plačili, ko bi se šlo za banovinsko trošarino. Končno je obljubil g. načelnik, da bo g. banu priporočal povečanje količine trošarlnte prostega vina v razmerju vinogradniškega posestva.
Delegati so iznesli še nekatere druge težnje, kakor n. pr., da se ukinejo stroški za pregled založne kleti, da se ne kontrolira vinogradniška klet zakonskega druga, da se dovoli tudi gostilni-čarjem-nevinogradnikom trošarine prosto vino in da se naj omogoči prodaja nezatrošarinjenega vina splavarjem na zadnji splavarski postaji v Bre-
žicah. Vse te zahteve so bile od strani g. načelnika zavrnjene, tako da obstoja edino le upanje, da bodo gostilničarji-vinogradniki po obljubi g. načelnika dr. Orla morda vendarle dobili večjo količino trošarine prostega vina, za obdelavo svojih vinogradov.
Višek užitka pri kosilu
ni znabiti kaka posebno rafinirano pripravljena jed, ampak občutek, kadar vstanete od mize. Zgodi se, da od z vsemi mogočimi slasticami obložene mize vstanete vendar nezadovoljni. Želodec Vam stavka, in prebavni aparat Vam narekuje, da nekaj ni v redu. — Tu morate napraviti zopet red ! Dobro sredstvo za dosego je naravna Rogaška slatina. — Pijte pred in po kosilu po en kozarec in po možnosti tudi zjutraj na tešče, pa bo Vaša prebava kmalu zopet v redu. Lahko bodete zopet brez skrbi jedlii kar Vam tekne.
Pri mizi naj torej nikdar ne manjka Rogaška slatina!
mm
Državni proračun
Finančni minister g. Djuričič je narodni skupščini predložil proračun za leto 1939-40. v znesku 12.942,000.000 din, tako da je letošnji proračun povečan napram lanskemu za 762,000.000 din. V zadnjih dveh letih se je tedaj državni proračun povečal nekaj manj kakor za 2 milijardi dinarjev. Povečanje proračuna je utemeljil finančni minister s tem, da sedanja gospodarska konjunktura dovoljuje tako povečanje. Za kritje tega poviška predvideva finančni minister večji donos od neposrednih davkov in sicer za 256,000.000 din. Predvideva namreč, da bo dobil od zemljarine 5,000.000 din, od zgradarine
19.000.000 din, od pridobnine 30,000.000 din, od davka na dividende 20,000.000 din, od uslužbenskega davka 20,000.000 din, od davka na poslovni promet
10.000.000 din več kot v letu 1938-39, Pri neposrednih davkih se predvideva povišanje za 187,560.000 din, in sicer pri trošarinskih postavkah, pri taksah se predvideva povečanje celo za 55 milijonov din in sicer odpade od te vsote ostalih 15,000.000 din pa namerava dobiti na podlagi normalnega zvišanja taks, dočim naj carine vržejo za 25 milijonov din več itd.
V	svojem nadaljnem ekspozeju je finančni minister povdaril, da je sicer ritem gospodarskega napredovanja Jugoslavije bil v letu 1938. nekoliko počasnejši, kakor v letu 1937., vendar je našel gospodarstvo v nekaterih sektorjih zadržalo pozicije, ki jih je imelo v letu 1937. Pri tem pogrešamo v ekspozeju navedbo teh sektorjev, kajti v Sloveniji je bil ritem našega gospodarstva v kolikor je nam znano, posebno zadnje mesece v letu 1938. mnogo bolj počasen kakor v letu 1937. Zaradi tega pa verujemo, da niso ostali predeli naše države, kot n. pr. sam Beograd, njegova okolica, Banat, Srem, Bačka itd. občutili nikakega nazadovanja. Po ekspozeju sodeč smo upravičeno v strahu, da bo davčni vijak v Sloveniji še bolj neznosen, kakor je bil pretekla leta. Zato je treba podvojiti obrambo in doseči, da se predvideni poviški na davkih poberejo tam, kjer je ritem gospodarstva jačji kot pa pri nas.
Turistični fond
Dolgoletna zahteva, da se sanira gostinstvo, posebno ono, ki se nahaja v turističnih krajih, se vendar bliža rešitvi. Predlog, ki ga je zvezna uprava izdelala in katerega je Državna zveza osvojila in predložila na pristojno mesto je vendar našel razumevanje bivšega trgovinskega ministra g. inž. Kaba-lina, ki je še pred odstopom vlade vložil amandman k finančnemu zakonu glasom katerega se trgovinski minister pooblašča, da izda uredbo z zakonsko močjo v svrho ustanovitve turističnega fonda. Iz tega fonda se bodo dajali ceneni krediti takzv. turističnemu gostinstvu, kakor tudi ustanovam, ki se pečajo s turizmom za zgradbo turističnih objektov. Upajmo, da se bo s tem dolgoletna težnja gostinskih organizacij vendarle premaknila z mrtve točke in da se bo turistični fond ustanovil še letošnje leto. K temu pripominjamo, da so se naenkrat pojavile neke osebe iz ; turističnih krogov, ki bi hotele imeti ' pri razdelitvi glavno besedo ter je pri , tem posebno agilen neki uradnik tuj- : skoprometne organizacije v Splitu. Po j njegovem mnenju bi bilo celo v korist j našemu gostinstvu — vsaj tako propa- j gira med našimi organizacijami — če ! ne bi pri razdelitvi sodelovali zastopni- , ki gostinskih organizacij, pač pa naj ; bi se dalo najbrže njemu in pa njego- j vim prijateljem vso pravico, da bi j upravljali fond, kakor bi njim ugajalo. ; Proti takemu namenu, ki ga dotični • uradnik zasleduje morajo gostinske organizacije odločno protestirati. Veseli nas, da se je tudi zastopstvo zagrebške zbornice ob zadnjem sprejemu pri g. trgovinskem ministru priključilo že po objavi ekspozeja trgovinsekga ministra našemu predlogu. Zatorej je dolžnost Državne zveze, da pazi na to gospodo, ko je silno bogata, vsaj proti koncu z nasveti.
so potrebni za uspešno izvrševanje njihovega obrta in da sami tudi proizvo-dijo robo, ki jo porabljajo v svojih obratih. To je dopustno ,celo v onih slučajih, kadar spada izdelovanje nekaterih od teh predmetov v delokrog neke druge samostojne gospodarske delavnosti. Izjemno od tega pravila pa nimajo pravice za izvrševanje onih poslov, ki spadajo v delokrog gospodarske delavnosti, katera se lahko izvršuje samo na osnovi dovolila pristojne upravne oblasti. Tak slučaj je izdelovanje sodavice. Po navedeni uredbi se lahko sodavica izdeluje le tedaj, ako dobi oseba, ki hoče sodavico izdelovati, v to svrho posebno dovolilo od pristojne upravne oblasti. Zaradi tega ne morejo podjetniki uvodoma naznačenih gostinskih obratov izdelovati sodavice niti za potrebo svojih obratov, če si predhodno ne izdejstvujejo dovolila.
Vsekakor pa se mora smatrati, da so z ozirom na prej veljavne partikularne predpise in obrtno pravno prakso upravičeni izvrševati oni gostinski podjetniki, ki so izdelovali do uveljavljenja uvodoma naznačene uredbe sodavico za lastno uporabo na osnovi gostinskega dovolila. Vsled tega so si pridobili pravico, da še nadalje proizvajajo sodavico, ter velja za njih odredba § 446. obrtnega zakona in odredba čl. 10. uredbe o izdelovanju sodavice. Takim osebam se mora izdati dovolilo, ako to zahtevajo in če predhodno dokažejo, da so svoje prostore, aparate ter druge za izdelovanje namenjene priprave prilagodili odredbam navedene uredbe.«
Djordjeviča in njegove neutrudljive g. soproge 376 uslužbencev. Kako socialen je njihov šef, se vidi iz tega, da obedujejo vsako nedeljo uslužbenci s svojimi družinami v njegovem obratu, ker želi, da so soproge njegovih sodelavcev vsaj v nedeljo proste gospodinjskih dolžnosti in skrbi. Ce si zaupljiv, ti g. Ilija razkaže tudi pisarniške prostore, kjer sedi kopica pisarniških uradnikov, uradnic, inženirjev, davčnih strokovnjakov itd. Majhen pogled v njegove knjige in opaziš takoj astronomske številke, katerih ne moremo tu navajati že zaradi naših dobrih davčnih prijateljev, čeprav imajo njihovi kolegi v Beogradu vsa drugačna srca do gostilničarjev in poslovnih oseb, kakor pa pri nas v Sloveniji. Le to naj zaupamo, da je enodnevni izkupiček njegovega podjetja tako velik, kakor enoleten izkupiček srednjevelikega gostinskega obrata v dravski banovini. Srečen Ilija v bogatem Beogradu!
DRAGO ISKANJE RESNICE
Pri nas je resnica silno draga. Kakor vse drugo je tudi resnica odvisna od taks. Ce sreski načelnik kaznuje gostilničarja zaradi prestopka policijske ure, ker se morda ni ujemala stolpna, gostilničarska in orožniška ura, z najmanjšo kaznijo, t. j. s 25 din in če se želi ugotoviti materielno resnico, potem ge mora plačati na priziv 50 din državne in 50 din banovinske takse. Iz tega izhaja, da mora tedaj pritožnik, če hoče od sebe odvrniti kazen, plačati samo za uvedbo ponovnega postopka 100 din. Vprašamo se, ali je tako visoka pritožbena taksa, ki ni v nobenem razmerju z izrečeno kaznijo, v korist razvitka pravnega čuta in presoje naroda? Menda je bolje, če ima ljudstvo zavest, da najde lahko celo najsiromašnejši svojo pravico, kakor pa, da se iskanja rensice posluži le imovitejša oseba, ki ji ni na tem, če izgubi poleg kazni še 100 din na kolkih. Isto opažamo tudi v pritožbah na upravno in državno sodišče ter imamo vtis, da imajo te visoke pritožbene takse več ali manj prohibitivni značaj, t. j. da se hoče omejiti prizive odnosno tožbe. Visoke pritožbene takse imajo lahko namreč še to posledico, da upravno oblastvo, ker misli, da se delinkvent ne bo pritožil,
**	.	--i	V*
    ,»'-**•*». -  ...................
Iz tega izhaja, da bi morale biti pritožbene takse tako nizke, da bi si sleherni poiskal materialno resnico, ki je vendar podlaga za objektivno razsojo.
Izdelovanje soda vode po imetnikih gostinskih obratov
Ministrstvo trgovine je izdalo tozadevno odločbo z dne 11. januarja t. 1. sledeče vsebine:
»Po stopanju v veljavo uredbe o izdelovanju sodavice, se je pojavilo vprašanje, če imajo imejitelji gostinskih obratov, ki trošijo v svojih lokalih sodavico pravico, da isto sami izdelujejo za svojo potrebo. Zaradi tega se jzdaja sledeče pojasnilo:
Gostinski podjetniki imajo po obstoječih predpisih pravico, da izvršujejo za potrebo svojega obrata one posle, ki
Na j večji gostinski podjetnik v Jugoslaviji
Pred kratkim je otvoril najemnik dobro znane restavracije »Kolarac« v Beogradu hotel »Kazina« v katerega je vtaknil devet milijonov dinarjev. V tem hotelu je 76 z največjim komfortom opremljenih sob s 105 posteljami, tako da ga lahko štejemo med najboljše opremljene beograjske hotelske obrate. Posebno lično so na stropu izdelane štukature, ki dajejo okolju solidno eleganco. V pritličju stavbe se nahaja bufet, ki je od jutra do poznega večera natrpan ljudi. Tu se zbira beograjska družba pred marmornatimi pulti v katere so vdelani velikanski lonci z najokusnejšimi jedili, ki jih prodajajo brhka dekleta, med katerimi je polno Slovenk, ki jih naš dobri stanovski tovariš g. Ilija Djordjevič zaradi njihove točnosti in poštenosti visoko ceni. V podzemlju pod bufetom se nahaja razkošno in jako decentno opremljen bar. Če stopiš do prijaznega g. Djordjeviča in se mu predstaviš, da si stanovski tovariš, ti z veseljem razkaže velikanski obrat ter ti celo razgali poslovne tajnosti, ki ti pravzaprav odkrijejo šele obsežnost njegovega podjetja in izredno podjetnost in trgovsko genialnost g. Djordjeviča. Prvo ti razkaže kuhinjo, kjer se vrtijo številni kuharji in kuharice, dočim jim v sporedni dvorani pripravljajo mesarji potrebne količine mesa. Ko pa stopiš v shrambe, ti zastane sapa. Ne veš ali si res v gostinskem obratu ali pa si pri kakem veletrgovcu odnosno v skladišču tovarne konzerv. V prvem magazinu dobiš vse, kar potrebuje kuhinja in sicer vse na veliko. Tam leži vagonska količina riža, na drugem koncu je nagromaden vagon sladkorja, okoli katerega se sučejo slaščičarji, ki ga prenašajo v svoje oddelke od koder pošiljajo v bufet najfinejše slaščice, kar jih pozna slaščičarska obrt. Kaj bi govorili o kg, raje naštejemo na hitrico količine, ki so v skladišču natrpane v vagonih. Vina ima naš Ilija 15 vagonov, ostanek pa počiva še v kleteh pri »Kolarcu«, »Vračaru«, »Rudninča-nu« in po ostalih njegovih obratih. Po stalažah je razporedeno 3 vagone kompota, v drugi shrambi je 4 vagone kislega zelja in repe, nadalje 20 vagonov krompirja, ki pa kopni pod rokami kuharic kakor sneg na Terazijah, dočim izpustimo one špecerijske predmete, ki jih najdemo v dravski banovini v takih količinah le še pri kakem ljubljanskem veletrgovcu. Trije njegovi gostinski obrati so: »Kolarac«, »Kasina« in »Vra-čar«; povezani so pa še z velikimi kinematografskimi podjetji. Vse to velikansko delo v gostinskih obratih in kinematografih opravlja pod vodstvom g. Uije
Važni turistični biroji v inozemstvu
V Nemčiji: »Putnik« Amtliches Ju-goslawisches Reisebiiro, Berlin, N. W. 7, Neue \Vilhelmstr. 12-14;
Mitteleuropaisches Reisebiiro G. m. b. Ha., Berlin, W. 9., Voss. Strasse 2;
Verkehrsbiiro, G. m. b. H., Wien I., Friedrichstrassc 7 ;
Offizielles Verkehrsbiiro des Konig-reiches Jugoslavien, Wien I., Augusti-nerstrasse 3.
V Franciji: »Putnik« Bureau officiel de Tourisme du Royaume de Yougosla-vie, Pariš, 38. Avenue de l’Opera;
The American Express Company Inc., Pariš -9e, 11, Rue Scribe;
Voyages Duchemin - Exprinter, Pariš, 20. Avenue de 1’Opera.
V Češkoslovaški: CEDOK, Ceskoslo-venska cestovni a dopravni kancelaf, Praha -1, Pfikopy 13;
Oficielni cestovni kancelaf Kral. Ju-goslavie, Praha II., Vaclavske nam. 60, Palač Fenix.
V Švicarski: Voyages Kucni S. A., Ziirich, Bahnhofplatz 7.
V Belgiji: Compagnie internationale des Wagons Lits et des Grand express europeens S. A., Bruxelles, 51 - 53, Boulevard Clovis;
Voyages Brooke, Bruxelles, 46 - 50, Rue d’Arenberg;
Voyages Joseph Dumoulin, Bruxel-les, 77 - 79, Boulevard Adolphe Max.
V Bolgarski: »Blgarija«, Prvi bugar-ski putnički biro a. d., Sofija, Moskovska 5.
V Veliki Britaniji: The Official Tou-rist Office for Yugoslavia The Yugosla-via Express Agensy, London - S. W. 1. 25, Cockspur Street;
Dean & Dawson Ltd., London - N. W. 7. Blandford Square;
Thos, Cook and San, Ltd., London -W. 1., Barkeley Street.
V Grčiji: Ghiolman Bros, Tourist-Office, Athenes, Constitution Square;
Hellas Travel Bureau, Athenes, 6, Avenue de 1’Universite;
Voyages Nikola Christodoulou, Thes-saloniki, 14, Rue Roi Constantin;
»Hermes« Tourisme & Voyages, Athenes, 4, Rue de Stade.
Na Danskem: Oversisk Passagerbu-reau, Kobenhavn - Axelborg V.
V Estonski: A-S, Eesti Reisibiiroo. Tallin, Kinga tan 3.
V Italiji: Compagnia italiana turis-mo, Roma, Plazze Esedra 68.
Z a h t
Jedilni
pribor
v največji izbiri in po najnižjih cenah. Gostilničarji posebni popust. Posrebrenje, poniklanje, pokromanje, popravila priborov in posode restavracijskih podjetij izvršujem najceneje in takoj.
M. ilger-jev sin
urar in juvelir Maribor
Gosposka ulica 15 e v a j t e veliki brezplačni cenik*
V Letonski: CELTRANS, Bureau de
voyages et de transports des Shemins de fer Lettonie, Riga, Aspazijas Bul. 4.
V Madžarski:	IBUSZ	-	Fremdenver-
kehrs-, Einkaufs-, Reise- und Transport A. G., Budapest - V., Maria Valeria ut. 7
Bureau Officiel de Tourisme du Ro-yaume de Yougoslavie, Budapest - V., Doroty utca 6.
Norveška:	Bennetfs	Travel	Bureau
LTD., Oslo, 35, Karl Johans Gate, 35.
V Palestini: Palestine & Egypt Lloyd Jerusalem, Jullan’sway.
Rumunija:	EUROPA,	Organizatia
nationala romana de voiaj si turism, Bucuresti, Strada Doamnel 1.
V Turčiji: NATTA, National Turkish Tourist Agency, Istanbul Peragalat -Saray.
Na Poljskem: »ORBIS«, Polskie Biu-ro Podrozy, s. z. o. o., Warszawa, Osso-linškich 8.
Na Finskem: Finlands Reisebiireau A. G., Helsingfors, N. Esplanadgatan 19
Na Holandskem: Voyages Lisson N. V. La Haye, Groen markt 22;
MITROPA, Mitteleuropaische Schlaf-wagen und Speisewagen A. G., Amsterdam, Leidschestraat 106 -108.
Švedska: A. B. Nordisk Resebureau, Gothenbourg, S. Hamngatan 43.
Bureau de voyages des chemins de fer de l’Etat de Suede, Stockholm.
Za propagandni materijal se interesirajo
Mitteleuropaisches Reisebiiro Frankfurt am Main, Hauptbahnhof.
Reisebiiro Hertie, Berlin C 2, Leipziger-strasse.
Reisebiiro Hertie, Berlin C 2, Alexan-derplatz.
Reisebiiro Hertie, Berlin — Charlotten-burg 4, Wilmerdorferstrasse. Norddeutscher Lloyd A. G. Danzig — Zoppot.
Der deutsche Automobil Club e. V.
Plauen Postplatz 10.
Reisebiiro Altmarkt — Rudolf Ullrich, Dresden A 1, Altmarkt Rehfeldhaus. Istotako pošljite propagandni materijal na Konigliches Jugosiavisches Kon-sulat za g. Ivo Schleicherja, Klagenfurt, Deutschland.
Ostale potovalne pisarne v raznih evropskih in prekomorskih državah so naznačene v članku »Važni turistični biroji v inozemstvu« v današnji številki »Gostilničarskega vestnika«.
RIBNICA NA POHORJU IN DRŽAVNO SMUČARSKO PRVENSTVO
Ob priliki letošnjega državnega smučarskega prvenstva v alpski kombinaciji bo Ribnica na Pohorju središče zanimanja vseh zimskošportnih krogov naše države. Brezdvomno bodo ta smu-
S A K
nima toliko denarja, da more potovati v kopališče
TODA VSAKDO
bi moral dati za zdravje letno 100 do 150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
onega z rdečimi srci na etiketi iz
RADENSKEGA ZDRAVILNEGA KOPALIŠČA SLATINA RADENCI (pri Mariboru)
canska državna prvenstva velikega propagandnega pomena tudi za samo Rib-nieo in za ves zapadni predel Pohorja, ki »udi zaradi svojih izrednih klimatič-nih prednosti in zaradi ugodnega dostopa turistom in sportašem poleti in pozimi možnost prijetnega bivanja in oddiha oziroma športnega udejstvovanja. Posebno, odkar stoji ponosni Senjorjev dom, raste iz leta v leto zanimanje za ta prelepi predel našega Pohorja. Edino v zmernejši višini, približno 1.000 m, pogrešajo turisti večji hotel in v vsakem oziru najbolj pripravno bi bilo, da se tak hotel zgradi ravno v Ribnici na Pohorju. V tem, od narave tako bogato obdarovanem kraju, se občuti nele za časa večjih prireditev, temveč tudi Preko glavne zimske in poletne sezone hudo pomanjkanje sob, posebno pa občutno pomanjkanje konfortnega hotela, ker sedanji skromni gostinski obrati ne morejo niti iz daleka zadostiti potrebe močno razvijajočega se tujskega prometa, Ker traja v Ribnici na Pohorju zaradi posebno ugodnih klimatičnih razmer samska kakor letna sezona po štiri mesece, bi bila za moderen in udoben hotel v tem turističnem kraju rentabilnost že v naprej zagotovljena. Ob tej priložnosti opozarjamo hotelske strokovnjake in vse interesente na izredno ugodno priložnost, ki jo nudi Ribnica na Pohorju za ustanovitev novega hotelskega obrata.
V	prijazni Boharini pod vznožjem zelenega Pohorja, je pred kratkim praznoval kot prava gostilniška korenina g. Vidmar Matija v krogu številnih svojcev in pri najboljšem zdravju svojo osemdesetletnico. Slavljenec se je rodil dne 13. februarja 1859 kot prvorojenec na močnem kmečkem gospodarstvu na Resniku. Toda poznejše težke gospodarske prilike so povzročile, da je odšel v letu 1871. g. Matija Vidmar komaj 12 let star od rojstne hiše, da se je zaposlil kot pastirček pri takratnem veletrgovcu Valentinu Rušniku v Zrečah. Tam je ostal polnih 14 let, odkoder je šel za oskrbnika k rajnemu kanoniku g. dr. Gregorecu v Novo cerkev. Po smrti svojega službodajalca se je vrnil zopet v Zreče k trgovcu Rušniku, kateremu je vodil 3 leta podružnico lesne trgovine na Logarjevem.
Ko je sjužboval pri Novi cerkvi se je 3poznal s : voj o soprogo Nežo, ki mu je umrla leta 1933. Po poroki, to je leta 1891. sta vzela v najem Rušnikovo gostilno, ki sta jo vodila 14 let. Po prevzemu gostilne po rajnem g. Kračun Martinu se je slavljenec preselil v Bo-harino, kjer še danes domuje. Tu je začel trgovino z mešanim blagom, dočim je gostilno odprl nekoliko kasneje, ker mu je nemško misleči okrajni glavar v Konjicah silno nasprotoval. To nagajanje pa ni trajalo dolgo, kajti tudi oblast se je morala končno prepričati, da je gostilna v Boharini nujno potrebna. Iz tega izhaja, da bo slavljenec kmalu praznoval 40-letnico gostiln, obratovanja, zakar mu je zvezna uprava že na lanskoletnem občnem zboru na predlog zadružnega odbora podelila zvezno diplomo. Naravno, da se je g. Vidmar Matija pečal mnogo tudi v javnem življenju, saj je bil dalj časa občinski odbornik, nadalje odbornik v Po-
sojilnici in hranilnici v Zrečah, član odbora šolskega sveta na Resniku itd.
V	zakonu se mu je rodilo 7 otrok, od katerih jih še 6 živi in katere je vse dobro oskrbel. Lansko leto je prepustil svojo trgovino sinu g. Ludviku, vendar gre tvrdka še vedno na njegovo ime. K čestitkam gosp. Vidmarju se priključujejo tudi čitatelji našega lista in članstvo zvezne organizacije.
IVAN STREINIGG
70-letnik
mm
r w	^	|
tj,/* »rV^
VIDMAR MATIJA —	j
OSEMDESETLETNIK j
Pred kratkim je slavil v krogu svoje družine, vodja pisarne gostilniškega združenja v Celju g. Streinigg Ivan sedemdesetletnico svojega rojstva. Luč sveta je zagledal na Marijinim otoku pri Vrbskem jezeru na Koroškem. Od 1. X. 1890 do 30. IX. 1893 je služil pri topničarskem polku v Gradcu, nakar je prestopil v orožništvo, kjer je služil do 1. aprila 1919. Za časa plebiscita na Koroškem se je iz pokoja vrnil v službo, ki jo je vršil v njegovem rojstnem kraju. Kmalu po upokojitvi je prevzel tajniške posle pri Združenju gostilničarjev v Celju, kakor tudi pri ostalih 12 obrtnih združenjih. To delo opravlja že nad 20 let z največjo vestnostjo in natančnostjo, kar je prišlo do izraza tudi na zadnjem občnem zboru, kjer se mu je izrekla javna zahvala za njegovo požrtvovalno zadružno sodelovanje in čestitka k njegovemu jubileju. Tudi zvezna uprava se priključuje temu priznanju in jubileju, ker šteje g. Strei-nigga za enega izmed najbolj sposobnih zadružnih uradnikov. Želimo gospodu Streiniggu, da kliub visoki starosti še nadalje vztraja pri vodstvu pisarniških poslov Gostilniškega združenja v Celju ter mu želimo še obilo zdravja in mnogo, mnogo srečnih let.
Novi grobovi
t TEREZIJA KUNST
Neizprosna smrt je ugrabila dne 21. februarja 1939 v starosti 62 let, po vsej Savinjski dolini znano in spoštovano gospo Terezijo Kunstovo, soprogo uglednega gostilničarja, bivšega predsednika in sedanjega odbornika združenja gostilničarskih podjetij v Žalcu. Kako priljubljena in ugledna je bila pokojna gospa je pokazal pogreb, ki se je vršil dne 22. februarja 1939 iz hiše žalosti na farno pokopališče sv. Kancijana v Žalcu. Ob obilni udeležbi sorodnikov in znancev prostrane Savinjske doline. Vsi, ki smo pokojnico poznali, se klanjamo njenemu spominu, preostalim pa naše iskreno sožalje!
znižati normalno obrestno mero od 7 na 6%, tako da bi morala potemtakem banska uprava kriti obrestno razliko v višini 3%. Zvezna uprava je ponovno posredovala pri kr. banski upravi in prosila, da se naj potem zniža kapital na ono višino, za katero bi zadostovala proračunska postavka, ki je določena za kritje razlike med normalno in med znižano obrestno mero. Pri tem opozarjamo, da je zveza prejela že precejšnje število prošenj za večje in manjše kredite, ter jih bo predložila kadar bo za to dobila poziv od pristojnega oblastva.
Pobiranje občinske trošarine na alkoholne pijače v Mariboru. Glasom proračuna mesta Maribora za leto 1939-40. katerega je podpisal finančni minister, se bo tudi v prihodnjem proračunskem letu pobirala trošarina na alkoholne pijače pri gostilničarjih šele od soda, ki se stavi na pipo, če prijavijo prejem vina najkasneje v 24 urah finančni kontroli. Istotako se v mariborski občini vinski mošt šteje za vino šele od 20. novembra dalje. Vsa čast mestni upravi, da kaže toliko razumevanja za svoje gostilničarje, katerega pa na žalost pri drugih občinskih upravah često pogrešamo.
Kolektivna reklama naših krajev. Zvezi za tujski promet v Ljubljani in Mariboru nameravata v »Jutru«, »Slovencu«, v »Jutamjem listu«, v »Novostih« v Zagrebu, v »Politiki«, »Pravdi«, »Vremenu« v Beogradu, v »Deutsches Volksblattu« v Novem Sadu in v »Naplo« v Subotici priobčiti kolektivno reklamo za poset naših krajev. Cene oglasov so jako nizke, zato priporočamo, da se oni gostinski podjetniki iz označenih krajev, ld žele privabiti goste v svoje obrate, nemudoma obrnejo za potrebna pojasnila na pristojno tujsko-prometno zvezo. Tudi zvezna uprava je pripravljena dati potrebna ustmena in pismena obvestila, vendar je v dopisih priložiti znamko za odgovor.
Ali imajo sreski desinfektorji pravico nadzirati vinske kleti? Ker se je pripetil slučaj, da si je neki sreski desinfektor lastil pravico pregledovanja gostilniških kleti, sporočamo, da glasom dopisa kr. banske uprave, oddelek IH.-klet. No. 49-1 z dne 18. februarja 1939 sreski desinfektorji niso pooblaščeni vršiti kontrolo po zakonu o vinu.
Občinska trošarina na Bermet - vino. Finančno ministrstvo je s svojo rešitvijo n. Br. 5641 z dne 23. januarja 1939 zaprosilo kr. bansko upravo dravske banovine, da naj ob priliki odobravanja občinskih proračunov smatra Bermet -vino kot navadno vino in da ne dopusti poljubnega zatrošarinjenja.
Dostava reklamnega materijala. »Rei-se und Bader Anzeiger« Werbeleitung -Diisseldorf namerava v veliki potovalni in prometni razstavi v »Pressehaus« ter v svojih glavnih poslovnih prostorih za-padno nemškega industrijskega okrožja (Wuppertal, Bielefeld, Dortmund, Essen Duisburg, Aachen, Koln) prirediti izložbene aranžmane za Jugoslavijo. Navedena redakcija prosi za primerni razstavni materijal kot so: veliki plakati, diorame, velike fotografije in prospekti. Tujskoprometna zveza naproša, da se interesenti poslužijo te možnosti reklame v največjem obsegu posebno še, ker živi v tem delu Nemčije tudi veliko Slovencev.
Nova potniška pisarna v Londonu. Jugoslovenski Lloyd a. d. Zagreb otvarja skupno z Jadransko plovidbo v najprometnejšem delu »West End« potovalno pisarno, ki bo zastopala obe družbi. Pi-
Raznoterosti
Strokovni gostinski tečaji. Dosedaj se je na območju zvezne organizacije priredilo od 1. januarja dalje 30 gostinskih strokovnih tečajev. Do maja meseca so predvideni še nekateri kletarski in servirni tečaji. Udeležba na teh tečajih je bila dobra.
Ceneni krediti. V zadnjem Gostilničarskem vestniku smo priobčili akcijo zvezne uprave, da pridejo podeželski gostilničarji v svrho renovacije njihovih obratov do cenenih kreditov. V koliko smo doznali je Banovinska hranilnica na svoji plenarni seji, ki se je vršila pretekli teden, pristala na predlog banske uprave, le s to razliko, da ji ni mogoče
sarna je za informativno službo o našik krajih velike važnosti, vsled česar se naprošajo vsi interesenti, da dostavijo imenovani pisarni primeren material za izložbo, kakor n. pr. povečane fotografije in plakate. Naslov agencije je: Jugoslav Lines Ltd 56, Baymarket, LONDON S. W. 1. Podrobne informacije dobite pri pristojni tujskoprometni zvezi.
Ukinitev gostilniškega združenja v Zireh. Zbornica TOI v Ljubljani je z odlokom 2958 z dne 9. februarja 1939 ukinila zaradi majhnega števila (17 članov) Združenje gostilniških podjetij v Zireh ter članstvo priključila Združenju gostilniških podjetij v Logatcu. Združitev je bila izvršena z občnim zborom dne 2. marca 1939 v Logatcu.
Potočnja alkoholnih pijač v letih 1938. Po uradni statistiki se je potočilo v gostinskih obratih v letu 1938. vina za 34.286 hi, piva za 8.972 hi in žganja za 2.013 hi več kat v letu 1937.
Silno zanimanje za brošuro »Vinske bolezni in napake«. Kako važna je bila ta brošura, se vidi iz tega, da se je je do sedaj razprodalo na občnih zborih že preko 1.500 izvodov. Ker je zveza dosedaj od 50 združenj imela že 26 obč. zborov, je upati, da bo brošura do konca meseca aprila popolnoma razprodana. V zalogi je še nekaj sto izvodov, zato pozivamo one člane, ki niso prisostvovali na občnih zborih, da jo takoj naroče.
Dopisovanje v tujih jezikih. Tujskoprometna zveza v Mariboru poziva hotelirje in ostale gostinske podjetnike, ki prejemajo v raznih turističnih vprašanjih dopise iz inozemstva v tujih jezikih in nimajo možnosti odgovarjati r dotičnem jeziku, da ji pošljejo take dopise s potrebnimi podatki za odgovor, ki bo interesentom neposredno odgovorila v njihovem jeziku.
Šestdnevni gostilniški kletarski tečaj. Dne 6. marca se je pričel na Banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru šestdnevni gostilniški kletarski tečaj, katerega je priredila zvezna uprava in katerega se udeležuje 15 tečajnikov.
Izredni rok za vlaganje davčnih prijav. Kdor ni vložil prijave za odmero davka na poslovni promet za leto 1939. lahko vloži prijavo najkasneje do 15. marca, pač pa mora zadostno opravičiti zamudo, ker ni vložil prijave v rednem terminu do 28. februarja.
Iz organizacij
Poročila občnih zborov priobčujemo po vrstnem reda la po razpoložljivosti prostora.
Združenje Vojnik. Dne 13. januarja 1939 se je vršil pod predsedstvom g. Zerovnik Ivana v gostilni g. Spes Franja 53. redni letni občni zbor, katerega sta se udeležila v imenu Zbornice TOI I svetnik g. Lebič, v imenu zveze pa rav-| natelj. Iz obširnega predsedniškega in ! tajniškega poročila posnemamo, da je j smrtna kosa v letu 1938. članstvu pri-! zanesla. Mnogo opravka je dalo upravi | preganjanje šušmarjev ter nelojalne konkurence, ki se je precej močno po-! javila pri nekaterih gotilničarjih. Upra-i va je rešila 86 spisov. Zvezni ravnatelj j je podal v obširnem referatu vsestransko delo, ki ga je zveza lansko leto v obrambo gostilniških interesov izvršila. Nato so člani stavili razna vprašanja, na katera je odgovarjal z vso točnostjo in jasnostjo. Iz obračuna je posneti, da je
Pivovarna
Jos. Tscheligi v Mariboru
Koroška c. 2 - Telefon 2335
priporoča svoje izborno
PIVO MftJBOLJŠC KVALITETE
Ljubljana, Laško in Maribor
priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu „HERKULES“, „PORTER“ in „BOCK“ vsem cenj. gostilničarjem in gostom
Z odličnim spoštovanjem
Delniška pivovarna ..UNION"
== Ljubljana, Laško in Maribor
. — ta 1—tulim: »Zvoza združ. gostil.
v T JaUjn~*-‘ Poro Karal. — Ote v Celju.
imelo združenje v letu 1938.	9.559.42
din in 9.459.67 din izdatkov. Premoženje združenja znaša na koncu tega poslovnega leta 5.251.06 din. Proračun predvideva pri dohodkih 10.251.06 din in 10.280 din izdatkov, tako da se bo primanjkljaj kril iz lanskoletnega presežka. Pri volitvah so bili izvoljeni sledeči gg. Šnabl Filip, Zerovnik Ivan, Vivod Ivan, Klinc Ivan, Stolec Anton, Kamenšek Katjuša, Cank Lenart, Tratnik Blaž, Špes Franjo, Svetec Ivan in Antloga Josip. Za namestnike pa gg. Šnabl Filip iz Stražice, Tratnik Blaž ter Sotošek Franc. V razsodišče gg.
ociper Franc, Cank Lenart, Rožanec Valburga, Šnabl Filip. Po vsestranski debati o gostilničarskih zadevah se je nato zaključil dobro uspeli občni zbor.
Združenje Sevnica. Pod predsedstvom g. Krulej Ernesta se je vršil dne 19. januarja 1939 v gostilni g. Cimperšek Rudolfa v Sevnici redni letni občni zbor. Prisotna ata bila med številnim članstvom tudi gg. zbor. svetnik Šribar Vojko iz Litije in zvezni ravnatelj. Iz predsedniškega poročila posnemamo, da je v preteklem letu umrl marljivi član g. Drstvenšek Anton iz Drožanja, katerega spomin so počastili navzoči z molkom. Iz tajniškega poročila je posneti, da je združenje lansko leto priredilo servirni tečaj, ki je zadovoljivo uspel, dočim se je kasneje v maju vršil tudi I enodnevni kletarski tečaj. Vse preteklo leto je bilo združenje v stalnem stiku z zvezo ter se ima ravno njej članstvo zahvaliti za vso iniciativo, pomoč in nasvet. Omenil je nadalje, da se je na zahtevo zbornice izčlanilo mesarje, ki so se morali priključiti kolektivnemu združenju v Sevnici. Združenje se je proti tej odločbi pritožilo na bansko upravo, ki pa še ni izdala rešitve. Obračun ima 6960 din dohodkov in istotoliko izdatkov, ki se je s poročilom nadzornega odbora soglasno sprejel. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika g. Krulej Ernest, za podpredsednika pa g. Leskovšek Ivan, v odbor pa gg. Jeriček
Blaž, Cimperšek Rudolf, Trupej Franc, Mucolini Maks, Pipan Emil in Kragel Ferdinand. Za namestnike pa gg. Man>-šek Franc, Divjak Mihael, Špan Olga in Valand Franc. V nadzorni odbor gg. Gabrič Anton, Šešerko Ludvik in Petre-tič Jože. Nato je prišel v razpravo proračun, ki predvideva 6.800 din dohodkov in izdatkov, nakar je podal zvezni ravnatelj poročilo o delovanju zveze v preteklem letu, o katerem se je razvila obsežna debata. Gostilničarstvo zahteva posebno plačevanje trošarine, ko se stavi sod na pipo. Nato je bil občni zbor zaključen.
Združenje v Laškem je imelo svoj 53. letni redni občni zbor dne 31. januarja 1939 v hotelu »Savinja« v Laškem, katerega sta se udeležila tudi zbornični svetnik g. Vojko Šribar ter zvezni ravnatelj. Ker je bil zapisnik občnega zbora itak objavljen v »Gostilničarskem vestniku« je odpadlo čitanje, nakar je sledilo tajniško poročilo iz katerega posnemamo, da šteje združenje 82 članov. G. tajnik se je dotaknil v svojem poročilu vseh za gostinski stan važnejših vprašanj. Iz blagajniškega poročila sledi, da je imelo združenje v letu 1938.
12.627.10 din dohodkov in 11.864 din izdatkov, tako da je imovina narasla na
4.118.10 din. Obračun in poročilo nadzornega odbora sta bila soglasno sprejeta. Proračun za leto 1939. izkazuje 6.860 din dohodkov in istotoliko izdatkov. Pri volitvah je bila izvoljena sledeča lista in sicer: gg. Tomo Majer, Trop Vladimir, Pačnik Danimir, Pušnik Gregor, Juvančič Franc, Plaznik Franc, Jenčič Ludvik, Podergajs Marta, Drnovšek Ana in Terček Anton. Za namestnike pa gg. Golobič Matija, Purg Karl in Drnovšek Franc. S tem je bil izčrpan dnevni red letošnjega občnega zbora, nakar je po krajši debati g. predsednik zaključil zborovanje.
Združenje v Mozirju je imelo svoj občni zbor pod predsedstvom g. Goričarja Matije dne 3. H. 1939 ob 15. uri v prostorih gostilne ge. Kampjut Lucije.
Zborovanja sta se udeležila zbor svetnik g. Lebič im zvezni ravnatelj. G. predsednik je takoj po pozdravu navzočih sporočil smrt g. Partla Franca in Škruba Matije, katerih spomin se je počastil s trikratnim klicem »Slava«. Pri obravnavi obračuna se je ugotovilo, da je združenje imelo 5385.38 din dohodkov in 4.653.50 din izdatkov. Obračun kakor tudi poročilo nadzornega odbora sta bila soglasno sprejeta. Pri volitvah je bil izvoljen na predlog g. Turnška Maksa sledeči odbor: za predsednika g. Goričar Matija, za podpredsednika g. Štiglic Maks, za odbornike pa gg. Brinovšek Jože, Kranjc Avgust, Bider Ivan, Dele ja Franc; za namestnike gg. Štiglic Jože in Matjaž Jože. V nadzorni odbor gg. Celinšek Franc, Turnšek Maks in Ježovnik Franc. Članarina za leto 1939. je ostala nespremenjena. Na predlog g. Turnška se je sklenilo, da se poveri novi upravi združenja naloga, da ustanovi meroizkusni urad v Mozirju. Zvezni ravnatelj je na-
to podal obširno poročilo o delovanju zvezne organizacije, nakar je po nalogu zveznega predsednika izročil za dolgoletno požrtvovalno in vzorno stanovsko delovanje g. Goričar Matiji zvezno diplomo. Ob zaključku se je razvila obširna debata glede občinske trošarine na sadjevec, nakar je g. predsednik zaključil zborovanje.
2.500.- din
potrebujete, da zaslužite mesečno
1.000.— din doma. — Postranski zaslužek za gostilniško osobje. Lepo, lahko delo. — Dopisi:
„AN0S“ — Maribor, Orožnova 6
DOLŽNOST VSAKEGA ČLANA JE, DA SE ZANIMA PRI UPRAVI SVOJEGA ZDRUŽENJA, ČE JE ŽE PLAČANA ZVEZNA ČLANARINA.
,UGNOLIV
Najprikladnejša tla za hotele, restavracije, kavarne, dvorane, kuhinje, stopnišča, predsobe, kopalnice, pisarne i. t. d.
Brezplačne ponudbe, navodila ,LIGNOLIT'
RADEČE PRI ZID. MOSTU
PRVOVRSTNE REFERENCE!
Dvonadstropno hišo na Glavnem trgu v Škofji Loki
radi ooustitve obrta prodam ali dam v najem podjetnemu gostilničarju ali mesarju, ki bi imel smisel za napredek teh obrtov. V hiši je 14 sob, 2 kuhinji, dva gostilniška lokala s salonom, dve mesarski delavnici in zraven velik vrt pripraven za razne prireditve.	Interesenti	naj	se	obrnejo na naslov:
Frania Rottenbucher, gostilničarka v Škofi! Loki