GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
KAMNIK,   9. MAJA 1988
Prejemniki nagrad in diplom »inovator leta«
maj v Kamniški Bistrici
Več tisoč ljudi se je zbralo, v tem srečanju najdejo po-J Nftev nečesa daljnega, potr-"tev nečesa pomembnega za 'hi in odločilnega za danes, rromajski utrip je pokazal * trdoživost delavstva, nje-Jb odločenost, da bo pre-'agal  nakopičene težave. eštetokrat je kamniško gozdarstvo   znalo poiskati >ra*o pot, zato tudi danes ne H odnehalo, čeprav so per-Mcfive vse prej kot rožnate.
Dolga kolona vozil, ki je Rela proti zbornemu mestu, p ves dan ni pretrgala, neka-fti pa so zarana tega dne pšli v planine in se do začet-a že vrnili na slavje. Na slo-esnosti so prisotni dali prizme času, ko so bila taka imanja vir moči za krepitev plavske zavesti in mobiliza-'Ja vseh naprednih sil; danes a laka srečanja dobivajo po-Jbno, nič manj pomembno logo. Delovni človek se sre-s sličnimi, nič manj težki-P' problemi. Tovrstna sreča-'Ja so pomembna tudi za ?nkreten dogovor o akciji, ' mora slediti po vrsti pro-lj ;'amiranih načel, ki pa se 'Praksi ne uresničujejo. L Predsednik občinskega sin-fkalnega sveta Tone Istenič vsem zaželel srečen 1. maj Jih povabil na praznovanje.
Lavrinc, predsednik "finske skupščine, pa je Jedrnatem nagovoru orisal
pomen praznika in zlasti spomnil na odgovorne naloge, ki jih moramo rešiti, da bi lahko izšli iz vsesplošne krize. To bo zahtevalo maksimalne napore in tudi odrekanja, toda drugačne poti ni. Brez trdega dela ni pričakovati ugodnih rezultatov.
V kulturnem programu so sodelovali: moški pevski zbor Soldiarnost iz Kamnika, folklorna skupina iz Stranj in godba na pihala iz Kamnika, za razvedrilo pa je poskrbel Poljanškov ansambel.
Slovesno so bila ob tej priliki podeljena praznična priznanja. Srebrni znak zveze sindikatov Slovenije so prejeli za vestno delo na področju samoupravljanja, vključevanje v delo drugih organizacij in društev in za uspešno delo v sindikalnih organizacijah naslednji posamezniki in osnovne organizacije sindikata:
Poljanšek Franc iz Menine, Žabkar Janez iz Zarje, Volj-kar Sonja iz Ete, Ahčun Fani-
ka iz Utoka, Zabavnik Valentin iz Titana, Zrilič Marjan iz Rudnika kaolina in kalcita TOZD Kalcit, Kopitar Marija iz Donita TOZD Trival, Kalan Jože iz Društva upokojencev Kamnik, Bočko Anton iz SENŠRM Kamnik, Ze-lič Ivo iz Doma upokojencev Kamnik in Kaddoura Hase-ebu iz Svilanita ter OO ZSS iz Ideje in OO ZSS Doma upokojencev Kamnik
Podeljene so bile tudi nagrade občinske raziskovalne skupnosti in odbora za inovacijsko dejavnost pri občinskem sindikalnem svetu in plakete »inovator leta«, naslednjim:
- Petru Doviču iz Kemijske industrije za inovacije z naslovom VZDRŽEVANJE VOZIČKOV ZA TRANSPORT RAZSTRELIVA, Pavlu Šuštarju iz Stola za inovacijo PRIHRANEK PRI SEGREVANJU KON-DENCA, Ivu Žavbiju, ing. iz Titana, za inovacijo z naslo-
vom POSTOPEK NASTAVITVE VPENJALNE SILE NA AVTOMATSKIH BRUSILNIH STROJIH; vsi trije so za nagrado dobili po 110.000 dinarjev, naslednji inovatorji pa po 100.000 dinarjev.
— Janez Ravnikar iz Kemijske industrije za inovacijo z naslovom ZASLONKA VSTOPNEGA DELA MLINA ROTOPLEX, Zdenko Mihorič iz Svilanita za inovacijo z naslovom ADAPTER NA STATVAH SAURER, Silvo Magvar iz Svilanita za inovacijo z naslovom PRIPRAVA ZA NAVIJANJE KRAJCEV
Slovesno so bila podeljena tudi odličja za športne uspehe.
Družabno srečanje se je nadaljevalo. Glasba, ples, kramljanje in vselepše vreme je botrovalo res dobremu razpoloženju. Ničesar ni manjkalo. Organizator - občinski sindikalni svet je poskrbel za vse in skoraj ni bilo razloga za nezadovoljstvo. Na prazničnem prostoru so uživali mladi in stari, uživali so lepoto kraja in nabirali novih moči, za skorajšnji delovni dan.
Veselja ni bilo konec vse do večera.
Nenapisana želja vseh udeležencev pred slovesom je bila, da bi se čez leto dni ponovno srečali na tem mestu ob znatno ugodnejši klimi in boljših rezultatih dela ter ve-drejšim občutkom za prihodnost. To je bila osnovna misel prireditve in tudi na glas izrečena beseda in zahteva.
STANE SIMŠIČ
• Ob prazniku OF
Za socializem po meri ljudi
»Ob 27. aprilu, prazniku Osvobodilne fronte, vam želim, da bi čimprej zaživele Cankarjeve besede: Narod si bo pisal sodbo sam, ne frak mu je ne bo in ne talar! Še posebej v današnjih, težkih trenutkih, je nujno, da naša najširša fronta, socialistična zveza, ljudi poveže na kar se da demokratičen način za resnično dosego socializma po meri ljudi,« je povedal Davorin Gregorič, predsednik občinske konference socialistične zveze, v uvodnem govoru na proslavi ob dnevu OF v dvorani nad kavarno Veroniko. Čestital je vsem dobitnikom priznanj OF in državnih odlikovanj, ki so jih podelili ob tej priložnosti, in jim zaželel čimveč optimizma tudi pri nadaljnjem delu in ustvarjanju.
Letošnji dobitniki srebrnega znaka OF so: Gasilsko društvo Križ, Janez Bajde, Andrej Kregar, Zdravko Rihar in Franc Spruk (podrobnejše obrazložitve so bile objavljene v prejšnji številki glasila).
Državna odlikovanja pa so letos prejeli: Kristina Kralj, Jelka Tušar, Boris Zakrajšek in Brigita Zalezina red zaslug za narod s srebrno zvezdo; Franc Železnik red dela z zlatim vencem; Peter Jeglič, Jože Letnar in Vinko Špenko pa so dobitniki reda dela s srebrnim vencem.
Po svečani podelitvi priznanj so s kulturnim programom nastopili priznani glasbeniki, člani Novega ljubljanskega godalnega kvarteta pod vodstvom naše rojakinje Monike Skalar.
ROMANA GRČAR
Letošnji dobitniki državnih odlikovanj: Jože Letnar, Vinko Špenko, Peter Jeglič, Brigita Zalezina, Boris Zakrajšek, Jelka Tušar in Franc Železnik.
Proslavo ob prazniku OF so popestrili člani Novega ljubljanskega godalnega kvarteta.
-,---
Nova pridobitev — avtobusna postaja
Razpis štipendij
teJ številki Kamniškega ob-j*na objavljamo na 8. in 9. : rani razpis kadrovskih in ''Pendij iz združenih sred-'ey za našo občino.
V oblačnem in deževnem vremenu se je v petek, 29. aprila, na prenovljeni avtobusni postaji zbralo več kot tristo občanov, ki so navdušeno pozdravili nov uspeh kamniškega gospodarstva.
Slavnostni govornik, predsednik izvršnega sveta Janko Gedrih, je poudaril, da ni slučaj, da je ta objekt izročen svojemu namenu ravno v pred-prazničnih dneh. Vsak dan se namreč v Kamnik pripelje in odpelje več kot 4500 potnikov s 116 avtobusi. Vsa ta leta so potniki čakali nanje, podvrženi muhavostim vremena, saj je bilo postajališče brez strehe. In zato je prav, da ob prazniku dela vozačem, v glavnem delavcem in šolski mladini omogoči kulturen prevoz.
Objekt je pričel graditi SGP Graditelj kot najugodnejši ponudnik, pod investitorstvom Komunalnega podjetja Kamnik, 29. julija lani. Za gradnjo je bilo potrebnih 191 dni, kar ni veliko, saj je bilo zgrajenih 1152 m2 prostorov in pokritih površin. Predračunska vrednost objekta je bila 495,592.193 din, po cenah iz junija 1987. V njegovih prostorih so čakalnice in poslovni prostori Integrala, pa prostori Loterije Slovenije, Zavarovalne skupnosti Triglav in Štaba teritorialne obrambe občine Kamnik.
Čeprav se še danes pojavljajo govorice ali ne bi bila lokacija na južnem delu mesta bolj primerna, prevladuje mnenje, da se objekt izredno lepo vključuje v stari del mesta. Le z revita-
lizacijo in modernizacijo starih stanovanjskih in poslovnih površin bomo namreč dosegli, da bo naše mesto resnično kulturni spomenik, ki bo živel in na katerega bomo ponosni.
Otvoritveno slovesnost so popestrili tudi kamniški godbeniki pod vodstvom Francija Li-pičnika, predstavnik Integrala pa se je v imenu svojega kolektiva zahvalil investitorju - Komunalnemu podjetju Kamnik, izvajalcu - SGP Graditelj Kamnik za uspešno opravljeno delo. Posebno zahvala pa gre še Spomeniškemu varstvu Kranj in tovarišu Bojanu Šleglu za konstruktivno vključevanje v razreševanje izgradnje postaje.
MATIC ROMŠAK
• Skupna seja zborov skupščine
Majska analiza gospodarjenja
Kamniške delovne organizacije so v letu 1987 dosegle skoraj enak obseg proizvodnje kot v letu 1986, vendar pa je bilo zaradi znanih razlogov opaziti tudi rahel padec fizičnega obsega proizvodnje, je v uvodnem delu skupnega zasedanja zborov občinske skupščine konec aprila povedal Ivo Pire, predsednik komiteja za družbeno ekonomski razvoj občine.
Izvoz je bil za 6,5 odstotka večji kot v letu 1986, kar je več kot je bilo predvideno v resoluciji. Tudi uvoz je bil za pol odstotka manjši kot je bilo predvideno, medtem ko se je zaposlenost v globalu povečala za 2,2 odstotka, kar 1,2 odstotka več, kot smo si zastavili v resoluciji.
Ivo Pire je v nadaljevanju uvoda k analizi izvajanja resolucije o uresničevanju družbenega plana v letu 1987, ki so jo delegati obravnavali na svoji zadnji seji (priznati je treba, da se je pri-pravljalec gradiva letos potrudil z analizo resolucije, nemalokrat so jo namreč delegati dobili v obravnavo šele maja ali celo junija) povedal, da zbuja skrb predvsem zmanjševanje deleža akumulacije v dohodku.
Pri investicijah je kamniško gospodarstvo sicer doseglo začrtane plane, vendar pa je struktura vlaganj še vedno dokaj neugodna. Še vedno več kot polovico sredstev vlagamo v zidove, nove objekte, manj pa v novo opremo. Sicer pa se je stopnja odpisanosti osnovnih sredstev kljub vsemu zmanjšala in je sedaj 65-odstotna, kar je glede na čedalje sodobnejšo tehnologijo še vedno mnogo preveč. Občinski izvršni svet pa kljub vse slabšemu poslovanju - zaradi čedalje bolj zaostrenih pogojev gospodarjenja, ugotavlja, da se je gospodarstvo obnašalo racionalno.
Na obravnavano poročilo o analizi uresničevanja resolucije
delegati, razen predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, niso imeli pripomb; zaskrbljujoča je predvsem »tišina« v zboru združenega dela. »Gospodarski položaj se je tako zaostril, da je bistveno ogrožen obstoj in razvoj gospodarstva v občini, kar vsekakor vpliva tudi na zaostajanje v družbenem razvoju naše skupnosti. To stanje zahteva takojšnje ukrepe, tako v delovnih organizacijah, kot tudi v občini kot celoti. Seveda pa ne bo nič brez bistvenih sprememb v ekonomski politiki v naši državi,« so ugotavljali člani občinskega sindikalnega sveta. Da še vedno ni celotnega koncepta razvoja gostinstva in turizma v občini, so ugotavljali delegati občinskega komiteja ZKS, ob izgubah in brezizhodnem položaju Planinke pa postaja vprašljiv tudi nosilec gostinstva, za kar je bila Planinka določena s srednjeročnim planom občine.
Mladinci so se na skupščini spraševali, zakaj v analizi resolucije ne govorimo tudi o tem, zakaj se določene začrtane naloge niso uresničevale (odprto vprašanje perspektive Rudnika kaolina in kalcita Črna; še vedno ni obljubljenih podstrešnih stanovanj, s čimer naj bi si tudi mladi reševali stanovanjske probleme v Kamniku; še vedno ni blagovnice; ni še rešeno odlaganje smeti v občini...). Po mnenju mladincev je premalo besed namenjenih prostovoljnemu delu, predvsem po krajevnih skupnostih, kjer s takim načinom dela pridejo do marsikatere pridobitve hitreje, kot z golim združevanjem sredstev. Borci pa so na seji menili, da bi veljalo povedati, ali so investicije v gospodarstvu v minulem obdobju racionalne, ali smo denar v-občini pametno nalagali, zanimalo pa jih je tudi, kako kaže izgradnja stanovanj na Novem trgu.
Predsednik občinskega izvršnega sveta, Janko Gedrih, je po navedenih pripombah dejal: »Izvršni svet ocenjuje, da je bilo kamniško gospodarstvo glede na težko situacijo dokaj uspešno. Stopnja akumulativnosti je še vedno 5-krat boljša kot v republiki. Sicer pa občinski izvršni svet lahko vpliva na zelo malo stvari. Karkoli že počnemo, je v bistvu že vse naprej določeno. Mednarodni denarni sklad nam narekuje svoje! Hočeš nočeš ga bomo morali začeti upoštevati. Vendar pa naj to ne vzbudi malodušja v delovnih organizacijah, potrebno pa je resnično še več volje za dejansko prestrukturiranje gospodarstva. Delovne organizacije morajo same priti do tega, ekonomska situacija pa jih bo prisilila, da se bodo čimprej začeli prilagajati.«
Odgovoril je tudi na vprašanja o gradnji novih stanovanj, predvsem podstrešnih, kjer so akcije obnove že v teku, le da se moramo zavedati, da občina lahko obnovi le 20 odstotkov vseh kamniških podstreh, ostale so v rokah zasebnikov.
Poleg analize izvajanja resolucije so delegati na zadnji seji skupščine sprejeli tudi dolgoročni plan občine do leta 2000, ki je sedaj po dolgotrajnem usklajevanju končno popravljen in v skladu z republiškimi smernicami. Glavne spremembe so predvsem v vračanju majhnega dela (16 ha) zemlje prve kategorije kmetijstvu, kar je v skladu z republiški mi izhodišči. Predsednik komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja v naši občini je ob tem dejal, da je planiranje postalo zelo zapletena stvar in da je naša občina petnajsta od petinšestdesetih, ki je po nenehnih spremembah napotkov iz republike sedaj končno uspela uskladiti dolgoročni prostorski plan. Delegati so sprejeli še osnutek odloka o prispevku za samoupravno interesno skupnost za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanja osnovne preskrbe v občini Kamnik, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za obdobje 1986-1990.
ROMANA GRČAR
Skupaj lahko marsikaj obrnemo na bolje
Vrsta zapletov je spremljala izvolitev predsednika mladinske organizacije, končno pa smo dočakali novinca na tem položaju. To je Metod Pibernik iz Suhadol, ki smo ga povabili na kratek pogovor.
Naj te za začetek vprašam nekaj osnovnih stvari, ki bodo gotovo zanimale vse mlade in tudi starejše. Torej prihajaš iz Suhadol?
Ja, res je, tam sem se rodil leta 1965, končal osnovno šolo v Mostah, srednjo elektro šolo v Ljubljani in se po končani vojaščini zaposlil v Kmetijskem inštitutu Slovenije v Mostah kot vzdrževalec. Sedaj pa delam v Kmečki zadrugi v Komendi in ob delu končujem še kmetijsko šolo.
Kot kaže se nisi kar tako zadovoljil z doseženim in hočeš nekaj več. Morda je tako tudi na mla-
dinskem področju, pri delu z mladinci, torej sovrstniki?
Ne morem trditi, da svojih izkušenj nisem znal vključiti na raznih področjih, saj sem kmalu začel z delom v osnovni mladinski organizaciji v Mostah, še bolj zavzeto pa delujem v aktivu mladih zadružnikov kamniške občine in sem že leto in pol njihov predsednik.
Od takrat o aktivu tudi vse več slišimo v raznih časopisih, pa ob prireditvah?
Prav gotovo ni samo moja zasluga, da aktiv tako dobro deluje. To je zadeva, ki potrebuje
TP Kočna obvešča
vse cenjene stranke, da bomo takoj po prvomajskih praznikih zaradi večje prenove zaprli trgovino Zapri-ce in bife Zaprice. Trgovina bo zaprta predvidoma dva do tri tedne, bife pa približno teden dni.
Po prenovi trgovine bo leta ponovno odprta non-stop. Dežurstvo (sobota, nedelja) bo v njej vedno takrat, kadar bo po razporedu tudi trgovina Mercator. Prosimo za razumevanje in se priporočamo za nakup v ostalih naših prodajalnah.
Novi predsednik kamniških mladincev Metod Pibernik
veliko dobrih sodelavcev, teh pa mi vsekakor ne manjka. Aktivno namreč pri realizaciji naših programov sodeluje okoli petdeset članov-zadružnikov.
Aktivnosti so zelo raznolike. Bi nam morda povedal kaj več o tem?
Vsako leto organiziramo tekmovanje koscev in grabljic v Komendi, razna tekmovanja s področja kmetijstva, delovne akci-
je, kot so čiščenje pašnikov in melioracijskih jarkov... Organizirali pa smo tudi sejem rabljene kmetijske opreme na hipodromu v Komendi, ki ga je obiskalo okoli 1500 obiskovalcev. V bodoče nameravamo te sejme organizirati štirikrat letno, kar nam bo ob pomoči Konjeniškega kluba Komenda, ki nam odstopi prostor, vsekakor uspelo. Seveda pa se znamo tudi zabavati in prirediti zabavne večere.
Pa ti ostane kaj časa za zabavo, saj vem, da imate doma precej veliko kmetijo?
Služba in delo doma - imamo trideset glav živine - nista kar tako, vendar se ob večerih ali ob nedeljah dobimo v prostorih, ki nam jih je dala na razpolago Zadružna enota Komenda in se kaj pametnega pomenimo!
Torej bo veljalo tudi za tvoje predsednikov anje mladinski organizaciji načelo: manj besed in več dela?
Vsaj poskušal bom tako in pri tem računam na pomoč vseh, ki bi radi kaj storili v mladinskih vrstah, saj s skupnimi močmi lahko marsikatero stvar obrnemo na bolje. Precej bo odvisno tudi od sodelovanja s predsedstvom in pa od mladincev samih in njihovih pobud.
Imaš torej kakšen svoj pristop do dela?
Ni nekaj novega, pač pa bom poskušal pospešiti dejavnosti v osnovnih organizacijah, pritegniti vse, ki hočejo zares delati, skratka v kratkem času izpolniti zastavljeni plan dela!
Držimo torej pesti zate, Metod, in upamo, da boš kot predsednik OK ZSMS Kamnik uspel uresničiti, čim več zastavljenih ciljev!
JANEZ BALANTIČ
Prvomajski kres in golaž na Starem gradu
Na večer pred 1. majem so na številnih krajih zagoreli kresovi. Obiskovalci, predvsem mladi, s kresovanje pripravili tudi na Starem gradu, prešerno razigram; vsakdanje skrbi so odložili in se prepusti prazničnemu zanosu. Zbralo se je kar precej ljudi vseh starosti, ki so zapeli več prijetnih pesmi, l razpoloženje pa je razgibala še kamniška godba.
Zgodaj zjutraj na praznik, že kmalu po četrti uri pa so prišli na Stari grad prvi, vsakoletni udeleženci Več sto Kamničanov se je tega jutra zbralo na Starem gradu. Privoščili so si lahko šilce žganega, mogoi je bilo dobiti golaž, ražnjiče, čevapčiče, pleskavice, za grlo pa tudi druge vrste pijače in tudi točeno pivi Letos je bilo precej drugače od drugekrati, novi »lastnik« Starega gradu Sveto Stjepanovič je s svojiđ sodelavci tudi poskrbel za dobro razpoloženje.
STANE SIMŠU
Pot spominov NOB
v nasi
Že dalj časa v Kamniku pripravljajo posebno pot spominov NOB. Ta pot naj bi nas spominjala na čas nedavne krvave vojne vihre, na težko pot in žrtve, ki so padle, da je bil sovražnik premagan in pregnan.
Zanimanje za pot spominov NOB je zelo veliko, ne samo med udeleženci NOB, ampak tudi med šolsko mladino, upokojenci in drugimi občani. Zaprosili smo Janeza Prezlja, predsednika občinskega odbora ZZB NOV občine Kamnik, da nam odgovori na nekaj vprašanj. Njegove nekoliko skrajšane odgovore posredujemo bralcem Kamniškega občana z željo, da jih seznanimo s konkretnimi akcijami in načrti.
Kakšne cilje želite doseči z otvoritvijo partizanske poti »Pot spominov NOB občine Kamnik«?
Štiriletni narodnoosvobodilni boj je bil čas zmagovitih dejanj partizanskih borbenih enot in drznih akcij aktivistov OF. To je bil čas, v katerem je ugasnilo pre-nekatero življenje, številni domovi pa so bili požgani. Če želimo - to pa smo tudi dolžni - našim zanamcem zapustiti zgodovino in dediščino NOB na Kamniškem čimbolj popolno, moramo revolucionarne dogodke ohranjati mladim. Občinski odbor ZZB NOV Kamnik se je zato odločil izdati Vodnik po poti spominov NOB v občini Kamnik.
Kdaj lahko pričakujemo, da bo pot odprta?
V preteklosti so bili nekateri tovariši veliki optimisti in so napovedovali, da bo transverzala odprta najkasneje že v okviru priprav lanskega zbora gorenjskih aktivistov v Komendi. Resnično si želim, da bi bila ta naloga opravljena vsaj do občinskega praznika 1988.
Kateri dejavniki so se vključili v organizacijo te poti in koliko časa akcija že teče?
Pred petimi leti sva se začela pogovarjati z danes že pokojnim Vinkom Gregorcem, takratnim predsednikom mestne organizacije ZZB NOV Kamnik. Všeč mi je bil njegov predlog, z njim se je strinjalo tudi predsedstvo. Priznati je treba, da je bil začetek težak. Vse je bilo treba začeti znova. Začeto delo Vinko Gre-gorc ni mogel dokončati zaradi nenadne smrti. Delo so nadaljevali prof. Pavel Urankar, Franc Hribar-Lovro, komisija za razvijanje tradicij NOB, komisija za spomeniško varstvo in predsed-
ni
stvo obč. odbora ZZB NOV Kamnik. Pomemben delež so pridale tudi posamezne krajevne organizacije ZB in posamezniki z opisom dogodkov na svojem območju.
Kje bo potekala pot?
Pot spominov NOB bo potekala po celotnem območju občine. Pričela se bo pri Titanu in vodila na Palovče, Pšajnovico, Rakito-vec do Motnika, nato na Bibo planino in Češnjice, po Tuhinjski dolini in Črnivcu, na Veliko planino, se spustila v Stahovico in nadaljevala na Okroglo in Zakal, skozi Komendo in Duplico nazaj v Kamnik.
Koliko bo kontrolnih točk in kako dolga bo pot? V kakšnem času jo bo mogoče prehoditi oziroma na koliko etap je razdeljena?
Pot bo dolga približno 126 km in bo razdeljena na pet osnovnih etap. Imela bo 22 kontrolnih točk. Prehoditi jo bo mogoče v 45 do 50 urah zmerne hoje.
Kako je s tiskanjem vodnika?
Krtačni odtis Vodnika je že
v tisku, v tisku so tudi vpisn knjige, v izdelavi pa žigi značke.
Ali so zagotovljena sredstvu in koliko, za dokončanje poti?
Sredstva za tiskanje Vodniki bo prispevala skupščina občine-: Za okrog 5000 izvodov bo cen* približno 3 milijone din, topo grafska karta je tudi pripravljeni za tiskanje, cena za 3000 izvodo' bo okrog 5,4 milijona dinarjev O tem se dogovarjamo z občin skim sindikalnim svetom.
Kakšno značko bodo prejel pohodniki?
Vsakdo, ki bo prehodil celotn' trasverzalo, bo dobil spominsk1 značko, ki bo pravokotne oblik' s silhueto Kamniških planin i1! podobo partizana, ki se vzpenj? v planine.
Kako boste podeljevali značk pohodnikom?
To še ni odločeno, vsekakor pj bo to znano do otvoritve poti
Kaj še želite povedati našit občanom   o pomembnosti poti?
Hoditi po Poti spominov NOl občine Kamnik pomeni, da bost' spoznali lepote občine in delčej tistega, kar so partizani in aktivi sti doživljali v štiriletnem neenfl kem boju. Spoznali boste kraj? od Kamnika do Kamnika. Na poj ti se vam bo odprl pogled m Kamniške planine, na Julijsk* Alpe, Karavanke in Zasavski pogorje. Pot bo primerna 1 mlajše in starejše generacije, z1 eno ali večdnevne izlete, za šol< v naravi in še kaj. Spoznali boste da je pot spominov NOB občini Kamnik tudi izredna priložnos za preskus fizičnih sposobnosti i' da je ta pot tudi pot tovarištva ii neprecenljiv prispevek pri ohra njanju revolucionarnih tradici NOB.
STANE SIMŠIt
Sejem rabljene športne opreme
Novica bo zanimiva predvsem za vse športnike oziroma ljubitelje rekreacije. Tudi v naši občini bo letos prvič sejem rabljene športne opreme, v soboto, 14. in nedeljo, 15. maja v avli Osnovne šole Frana Albrehta, od 9. do 17. ure. In kaj vse boste lahko kupili ali prodali na tem sejmu - poleg smučarske opreme je to še taborniška oprema (šotori, nahrbtniki, stoli, mizice,...), kolesa, čolni, surfi, loko-
ribiška    in planinski
strelska, oprema.
Organizatorji sejma - Smučarsk klub Kamnik, sekcija strokovnih ks drov - bodo poskrbeli za strokovit' oceno prinesene opreme in za svete vanje. V klubu pravijo, da b»do sejmf rabljene opreme organizirali tud v naslednjih letih, če se bo tokratni poskus posrečil.
R. G
Sedež prodajalne
Prodaja čevljev
Kamniška prodajalna Borovo
V Kamniku ima več proizvajalcev čevljev svoje prodajalne. Izbira čevljev je precejšnja in ponudba primerna. Med uspešne trgovine spada Borovo na Kidričevi 22, ki ima organizirano malo prodajo in prodajo na debelo. To jim omoboča dobra lokacija in prostorna ureditev, saj razpolagajo s 170 m2 površine. Začetki trgovine Borovo v Kamniku segajo v 30. leta, ko je bila v Kamniku znana trgovina Bata, po vojni pa je nastala nova trgovina, ki v bistvu nadaljuje z delom predvojne trgovine.
Za pogovor smo prosili poslo-vodkinjo Anico Škraba, ki je povedala naslednje:
»Prodajalna Borovo Kamnik spada med večje tovrstne trgovine. Letno prodamo do 50.000 parov različne obutve iz lastne proizvodnje in proizvodnje kooperantov. Prodaja je po količini tako velika zaradi dobre kakovosti, relativno ugodnih cen in ne navsezadnje zaradi kulturne postrežbe, ki so jo deležni vsi kupci. Trgovina skoraj nikoli ni prazna, kupci povprašujejo po tem in onem in le redkokateremu ne
moremo ugoditi, pa naj bo želja še tako zahtevna. Mnogi kupci se redno vračajo k nam po rednih nakupih. V naši trgovini je moč dobiti vse vrste čevljev, veliko usnjenih, gumijasto obutev, nogavice in vse kar sodi k obutvi, poleg tega pa še različne torbe in torbice, copate in še kaj. Reklamacij imamo zelo malo in jih takoj rešujemo, reklamirano obutev pa tudi zamenjamo.
Zaposlenih nas je šest ljudi, ki letno dosežemo vrednost prodaje do 800 milijonov dinarjev oziroma mora ena prodajalka prodati letno za več kot 130 milijonov. To je nadvse težka naloga. Nagrajevanje smo uspešno razrešili kljub nekaterim težavam in se po dohodkih uvrščamo med boljše. Tudi zato je odnos prodajalk do kupcev vedno korekten in vljuden. Povprečni OD prodajalke je bil v prvem četrtletju okrog 500 tisoč dinarjev. Uspeli smo urediti nagrajevanje po delu oziroma vrednotenje dela po opravljenem delu — prometu. To nam omogoča, da smo enakovredni z ostalimi v Sloveniji, kljub temu, da je matična   delovna organizacija
v drugi republiki, kjer so osebni dohodki občutno nižji.
Na naše delo je imela precej vpliva tudi sprememba prometnega režima v Kamniku. V začetku smo imeli kar velik zastoj, promet je bistveno stagniral, še danes pa je dostava zelo otežena in menimo, da bi po mestu moral biti dovoljen vsaj enosmerni promet. Dovoz blaga s tovornjaki je težak in šoferji neradi vozijo blago v Kamnik.
Med novostmi, ki jih zadnji čas uvajamo v prodajo, sodi prodaja na 3-mesečno brezobrestni kredit. S temi ukrepi želimo vsaj ublažiti stagnacijo prodaje zaradi nižje kupne moči. Prepričani smo, da bo ta oblika prodaje naletela na dober odmev.
Obratovalni čas je po našem mnenju primeren in ga ne bi kazalo spreminjati, kar je tendenca. Kvečjemu bi čas prodje morali še podaljšati, zlasti poleti v večernih urah. Odprto moramo imeti takrat, ko se kupci odločajo za nakupe in temu smo dolžni prilagajati obratovalni čas.«
Kupca lahko samo veseli, ko vidi, da se vsi zaposleni trudijo doseči še bolj ugodne poslovne rezultate, zlasti v tem času, ko marsikje brezglavo in brezper-spektivno dvigajo roke in postajajo apatični. Tega v tej trgovini ni opaziti in to je dobro znamenje in zagotovilo, da bodo prodajalke v Borovu znale prisluhniti željam in zahtevam potrošnikov.
STANE SIMŠIČ
Nekaj novosti iz študentskega servisa
Sušnik,
tel. 831-377 Soteska 63, Kamnik
Okrepčevalnica
z velikim vrtom, glasbo - ples, nudi jedi na žaru,
sladice za otroke odprto od 16. ure dalje, četrtek zaprto
Prenočišča - non stop Diskoteka odprta v petek in soboto od 21. dalje
Enota Študentskega servisa v Kamniku deluje sicer šele tretje leto, pa je vendar med enotami, ki imajo največ prometa v Sloveniji. Pred njimi so samo Domžal-čani, kar dokazuje, da je kamniška enota dobro zaživela in odlično služi svojemu namenu. Tudi delovne organizacije v občini so se že navadile na način delovanja servisa ter temu ustrezno tudi poslujejo. Vendar mladinci ne prepuščajo ničesar naključju in vsako leto organizirajo delovni sestanek s kadrovskimi službami v delovnih organizacijah in jih opozorijo na posamezne novosti v poslovanju servisa.
Poglejmo še številke. Lani je ŠS opravil za 151 milijonov din
Zavarovanje posevkov in plodov
V preteklih letih sta Zavarovalna skupnost Triglav PE Domžale-Kamnik in KZ organizirali kolektivno zavarovanje posevkov in plodov. Vsako leto prizadenejo del Slovenije, kljub obrambi proti toči, naravne ujme, neurje s točo. Z zavarovanjem posevkov in plodov si kmetovalci zagotovimo izpad pridelka, ki ga prizadenejo naravne ujme.
Premija za plačilo zavarovanja je nižja v kolektivnem zavarovanju, ker je tako zajeta večja površina.
Zato mora kmetovalec zavarovati vse posevke iste vrste, ki so na kmetiji posejani; to je pšenica, koruza za silažo, za zrnje, oves in ječmen:
Za kolektivno zavarovanje posevkov in plodov daje Zavarovalna skupnost Triglav - PE Dom-žale-Kamnik 20% popust.
20% zavarovalne premije plača SIS za pospeševanje kmetijstva občine, tako da kooperant plača le 60% cene.
Zavarovali se bodo sledeči pričakovani pridelki s pripadajočo zavarovalno premijo:
Posevek	Pričakov. cena za kg		zavarovalna premijska		polno popust cena zavarov.		
	pridelek		vsota	stopnja	zavar.	%	
	kg/ha						
Pšenica	4.000	300	1,200.000	3,15	37.800	40	22.680
Sil. koruza	40.000	40	1,600.000	1,98	31.680	40	19.008
Zrnje koruza	5.000	300	1,500.000	2,68	40.200	40	24.120
Oves	3.500	300	1,050.000	3,82	40.110	40	24.066
Ječmen	4.000	300	1,200.000	3,15	37.800	40	22.680
Proso	2.500	500	1,250.000	2,68	33.500	40	20.100
Oljna repica	2.500	600	1,500.000	5,90	88.500	40	53.100
Za vso pogodbeno pšenico bo zavarovanje kril SIS za pospeševanje kmetijstva občine. ZAVAROVANJE   SE   BO   SKLEPALO   NA   ZADRUŽNIH   ENOTAH KMETIJSKE ZADRUGE EMONA DO 1. 6. 1988.
V tem času se bodo sklepala zavarovanja tudi po zbiralnicah mleka. O datumih in urah sklepanja boste obveščeni po zbiralnicah naknadno.
V slučaju, da bo pred tem datumom nastopila škoda zaradi toče, pa se preneha sklepanje zavarovanj z dnem nastale škode v občini.
ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV
in
KMETIJSKA ZADRUGA EMONA
storitev, od katerih so v kamniški enoti dobili 3,6% ali 580 starih milijonov, ki jim jih je ljubljanska enota nakazala šele ob koncu leta. Ta način plačevanja je bil neustrezen, saj je inflacija zmanjševala realno vrednost dobljenega denarja in so zato v naši enoti že lani potihem mislili na jdrugo, ustreznejšo možnost.
Le-to so dosegli pred mesecem dni in od sedaj bodo v kamniški enoti dobivali 6% od bruto ustvarjenega prihodka, ki jim ga bo ljubljanska enota izplačevala trikrat letno; prvi obrok do 15. marca, drugi do 15. aprila in tretji do 15. oktobra.
Na ta način bodo sredstva hitreje dotekala v enoto in bodo operativnejša, kar pa je zelo pomembno, saj je prosilcev za ta denar veliko. V preteklem letu so, in tudi v bodoče bodo ta sredstva razdelili svojim OO ZSMS na podlagi njihovih prošenj, ki jih je veliko in tako vsem ne morejo ustreči. Vendar naj ob tem pripomnimo še to, da se je denar za res aktivne organizacije vedno našel, in tako bo tudi v bodoče.
Za uporabnike ŠS, dijake in študente, letos ne bo nobenih sprememb, opozorimo jih lahko le na to, da naj izrazijo svoje želje in zahteve po morebitni spremembi poslovnega časa servisa in postavitvi oglasne deske ob vhodu v stavbo ŠS.
V enoti vse bolj in bolj razmišljajo še o eni stvari. Na servis namreč v vse večjem številu prihajajo starejši občani in jih prosijo za pomoč pri raznih domačih opravilih, ki jih sami zaradi svoje starosti ne zmorejo več. V servisu bi prav v ta namen radi s širšo družbeno pomočjo združili določena sredstva, ki bi bila namensko porabljena, saj sami pač ne morejo zagotoviti dovolj sredstev v tovrstne namene.
JANEZ BALANTIČ
STANOVANJE ZAMENJAM!
Družbeno dvosobno stanovanje, 48 m2 v bloku na Zapričah, brez centralnega ogrevanja, zamenjam za eno-inpolsobno s centralnim ogrevanjem na Duplici.
Naslov je v uredništvu
Petintrideset let vzgojnovarstvene organizacije Anton Medved
Vzgojnovarstvena organizacija Anton Medved je praznovala 35-letnico svojega delovanja. Vzgojnovarstveno organizacijo - prvotni naziv je bil otroški vrtec - je ustanovil Ljudski odbor mesta Kamnik in ga poimenoval po kamniškem rojaku, pesniku Antonu Medvedu. Poslovne prostore je dobila v preurejeni poznobaročni stavbi na Šutni.
Petintridesetletno obdobje predšolske ustanove pomeni lep delovni jubilej. To je čas otroškega veselja, ustvarjanja, čas truda in napora, premagovanj, uspehov in skupnega zadovoljstva. Razvoj otroškega varstva je bil odvisen od celovitega razvoja občine Kamnik in seveda od potreb po varstvu otrok. Tako smo leta 1961 odprli oddelek v stanovanjskem bloku na Zapričah in leta 1966 na Duplici, v Jakopičevi ulici. V letu 1972 je matična hiša na Šutni (Kidričeva 23) doživela prenovo in dobila prizidek za oddelke otrok do 3. leta. Prva namensko grajena enota za potrebe otroškega varstva je bila vzgojnovarstvena enota Bakovnik v Klavčičevi ulici, ki pa žal ni prinesla takega veselja, kot bi ga morala, saj imamo zaradi projektantskih napak že vsa leta s hišo veliko težav in seveda tudi stroškov. V osnovni šoli Kamniškega bataljona v Stranjah smo leta 1979 dobili v uporabo prostor, ki smo ga seveda adaptirali in prilagodili potrebam predšolskih otrok. V ta oddelek vsako leto vpišemo 30 otrok. Tovarna Svilanit je za potrebe varstva otrok svojih delavcev v letu 1980 kupila dvosobno stanovanje v ulici Matije Blejca 14 in ga preuredila za varstvo otrok. Kasneje smo dobili tudi enoto v Komendi (prej je bila pod upravnim vodstvom šole) in leta 1981 novo vzgojnovarstveno enoto v Groharjevi ulici na Duplici. Vse te enote smo v sodelovanju s Skupnostjo otroškega varstva Kamnik popravljali in tako izboljševali pogoje za igro in življenje otrok.
K««
V šol. letu 1987/88 imamo v naših enotah vpisanih naslednje število otrok:
WE CENTRALA	9	oddelkov	213	otrok
oddelek Zaprice	1	oddelek	28	otrok
oddelek Stranje	1	oddelek	36	otrok
VVE BAKOVNIK	8	oddelkov	169	otrok
oddelek Svilanit	1	oddelek	24	otrok
oddelek Duplica, Jakopičeva	1	oddelek	25	otrok
VVE KOMENDA	5	oddelkov	110	otrok
VVE DUPLICA	10	oddelkov	234	otrok
SKUPAJ	36	oddelkov	839	otrok
Po starosti imamo vpisanih: otroci do 2 leta 113 otrok
predšolski otroci 2-7 let 722 otrok
otroci v razvojnem oddelku 4 otroci
Vzgojnovarstvena organizacija organizira tudi pripravo na osnovno šolo za tiste otroke, ki ne obiskujejo vrtca. V tem šol. letu izvajamo pripravo na osnovno šolo v 21 oddelkih, vanje je vključenih 362 otrok. Prav tako izvajamo 80-urni program za otroke od 3 do 5 let, v 7 oddelkih je vključenih 160 otrok.
Vzgojnovarstvena organizacija Anton Medved je edina izvajalka organizirane predšolske vzgoje v občini Kamnik in uresničuje svoje naloge v skladu z zakonom o vzgoji in varstvu predšolskih otrok ter vzgojnim programom, ki ga je sprejel Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje.
VVO Anton Medved izvaja vzgojo in varstvo predšolskih otrok, ki temelji na celovitih življenjskih in socialnih potrebah otroka, njegovih telesnih, duševnih zmogljivostih in življenjskemu ritmu ter potrebah družine in okolja. Delavci WO si prizadevamo, da si otrok v aktivnem odnosu do sveta, družbenega ter socialnega okolja z lastno aktivnostjo in delovanjem oblikuje življenjske izkušnje ter osebnost, tako v VVO v okviru vzgojnega programa izvajamo telesno vzgojo, intelektualno vzgojo, estetsko vzgojo, moralno vzgojo in delovno tehnično vzgojo.
, - se nadaljuje -
ANTONIJA URBANČIČ
poroke
KOŽELJ Janez, delovodja iz Kregarjevega in
URH Barbka, ekonomski tehnik iz Zg. Stranj
VOGEL Alojz, magister elektrotehnike iz Mežice in
FTIČAR Helena, študentka med. fakultete iz Mekinj
KOTNIK Viktor, skladiščnik iz Tiroseka in
OSOLNIK Marija, sortirka iz Sovinje peči
ŠTELE Milan, avtomehanik iz Tunjiške mlake in
PODJED Barbara, čistilka keramike iz Laniš
HRIBERNIK Franc, str. ključavničar iz Sidola in
KLEMEN Brigita, kuharica iz Buča
NARAT Franc, stavbni ključavničar iz Podgorja in
ŠKRJANEC Marija, galanterijski tehnik iz Volčjega potoka
VODE Metod, strojni ključavničar iz Loke pri Mengšu in
PIBERNIK Saša, ekonomski tehnik iz Suhadol
ŠKRJANEC Darko, delavec iz Duplice in
POVŠNAR Vanda, šivilja iz Podboršta pri Komendi
Otroški turistični festival
Turizmu pomaga lastna glava
Drugi otroški turistični festival, ki je potekal pod pokroviteljstvom Turistične zveze Slovenije, so letos organizirali mladi Kamničani, člani Turističnega krožka Osnovne šole Frana Albrehta, pod vodstvom tovarišice Hermine Šinkovec.
Festival je potekal pod naslovom Turizmu pomaga lastna glava, na njem pa so se zbrali turistični podmladkarji in njihovi mentorji iz vse Slovenije.
V petek, 15. aprila, se je srečanje začelo ob 10. uri z otvoritvijo razstave spominkov na osnovni šoli Frana , Albrehta,, na otvori-
tveni slovesnosti pa je sodelovala tudi ljudska umetnica Kad Turk. Zatein so se mladi »turistični delavci« s svojimi mentorji napotili v središče mesta, kjer so v parku za kamniško knjižnico posadili »turistično lipo« in ta dogodek obeležili s krajšo slovesnostjo.
Zelo zanimiv je bil »resnejši« del srečanja - konferenca oziroma okrogla miza na temo Mladi smo za, ki je govorila predvsem o odnosu mladih do turizma, o delu turističnih krožkov v osnovnih šolah, o sodelovanju slednjih z večjimi turističnimi in drugimi organizacijami. Pa si na kratko oglejmo, kaj so se pogo-
V kinu Dom so v kulturnem programu turističnega festivala sodelovali tudi ljudska umetnica Kali Turk, na citre je igrala Anica Vran-kar, sodelovali pa so še gojenci Glasbene šole Kamnik in folklorne skupine Kamniška Bistrica. Udeležence je pozdravil predsednik izvršnega sveta Janko Gedrih.
varjali ob okrogli mizi. Vodil jo je dr. Janez Bogataj, etnolog, sicer pa predstavnik Turistične zveze Slovenije, skupaj s predsednikom Turističnega krožka v Kamniku, Bojanom Travnom, sicer enim najaktivnejših in predvsem najzgovornejših (Bojan se je izkazal za izvrstnega animator-ja, voditelja pogovora z mladimi) mladih turističnih delavcev v Kamniku.
V razpravo so se v začetku v glavnem vključevali starejši, od mentorjev turističnih krožkov do predstavnikov turističnih društev iz nekaterih slovenskih krajev.
Ena od mentoric je dejala, da je za delo v turizmu najprej treba poznati domovino, svojo najbližjo okolico. Vendar pa je otrokom to v veliki meri skoraj onemogočeno, saj so na šolah praviloma ukinili končne šolske izlete, na katerih so si prej lahko ogledali večji del ožje domovine. V pogovor se je takoj vključil Bojan in dejal, da je vse odvisno od volje in pripravljenosti ljudi. V njihovi šoli namreč končni izleti po zaslugi ravnatelja še vedno so. Bojan je poudaril, da če učence neka stvar veseli, zanima, skratka, če so ljudje zainteresirani, ni nobena stvar nemogoča.
Na problemski konferenci so mentorji opozorili tudi na to, da bi na šolah lahko uvedli fakultativne predmete o turizmu, ven-
Mojca in Bobi sta simbolično posadila »turistično lipo« na prelepem prostoru med Plečnikovo postajo in Malim gradom.
Kamnik kot turistično zanimivo mesto sta v tekmovalnem delu festivala z videom in zanimivo govorno animacijo predstavila člana turističnega krožka Tina Boltar in Bojan Traven. Foto: R.
GRČ AR '■
dar pa je tovarišica iz Zavoda za šolstvo takoj povedala, da je v šolstvu še za redne programe premalo denarja, kaj šele za dodatne predmete. Mladi razpravljala so opozorili na premajhno sodelovanje »ta velikih« turističnih organizacij s krožki. Še veliko mnenj in zanimivih predlogov smo slišali, predvsem pa so mladi starejšim udeležencem pogovora - tako mentorjem krožkov, predvsem pa predstavnikom turističnih društev in Turistične zveze Slovenije - s svojo zavzetostjo jasno pokazali, da »smo turizem tudi otroci«, in da je to veliko zagotovilo, da se bo naš odnos do turizma spremenil tudi s pomočjo
večjega sodelovanja mladih v njem. Turistični krožki po slovenskih šolah naj bi med seboj še bolje sodelovali, predvsem pa naj bi se povsod še bolj zavzemali za prodor idej turističnega podmladka. Idej pa mladim ne manjka, Kamničani na primer pripravljajo ustanovitev turistično informacijskega centra, za katerega imajo program že v celoti izdelan, dogovoriti se morajo le še za prostor (Viatorjeva poslovalnica ali pa morda zasebna turistična agencija »Artur«, ki jo zasebnik Armando Blazina odpira na Kidričevi ulici).
Po končani okrogli mizi so
mladi turistični vodiči iz Kamni-1 ka svojim kolegom iz ostalih krožkov pokazali zanimivosti našega mesta, v popoldanskih urah pa je bil v kinu Dom glavni del turističnega festivala. Predstavniki posameznih turističnih krož kov so se v tekmovalnem delu pomerili v predstavitvi svojega kraja. Kamničani, ki so bili po mnenju komisije pri tem najuspešnejši, so na videu prikazali lepote Velike planine, še posebej zanimiva pa je bila računalniško obdelana anketa o tem, kako bi izboljšali ponudbo na Veliki planini.
ROMANA GRČAR
g' k, T, d<
g( k<
di
O; Z,
ki
sh
lis Pl
m G
iit
z. m.
Ur
Odmevi, polemike, kritična mnenja... Druga stran medalje:
Zakaj odlok o povprečni ceni stanovanj ni bil sprejet
Zaplet med KS Kamnik - Novi trg in občino se je pričel skoraj pred dvemi leti, ko so občinske strokovne službe skupaj z izvršnim svetom po hitrem postopku pripravile predlog odloka o razlastitvi zemljišč praktično na območju celotne KS.
Za krajane Novega trga je novica o nameravani razlastitvi delovala kot pravi šok; posebno še zato, ker nam takratni uradni občinski razlagalec tov. Albert Rejc ob sprejemanju zazidalnega načrta B 3 (Novi trg) in predosnutka za B 8 (Perovo) niti z eno samo besedo ni omenil, da nameravajo razlastiti vsa omenjena območja. Na ta način smo bili krajani že v času sprejemanja zazidalnega načrta B 3 zavedeni.
V javnih občilih je bilo o tem mnogo napisanega, znano je tudi, da je morala SO Kamnik končno legitimne pravice občanov KS-Novi trg upoštevati, saj pred poldrugim letom odlok o razlastitvi ni bil sprejet, čeprav je občina to trikrat poskušala. Tudi takrat so občinski funkcionarji poskušali prisiliti KS - Kamnik Novi trg, da poklekne pred njimi, in to navkljub znanemu dejstvu, da so vsi krajani Novega trga striktno odklanjali tak brutalen način razpolaganja z njihovimi sredstvi. To so dokazali na zboru občanov, kot tudi s trikratnim množičnim obiskom sej zbora KS SO Kamnik, na katerih se je odločalo o njihovi usodi.
Tudi takrat pred poldrugim letom so krajane Novega trga rešili tisti delegati zbora KS, ki so se na seji glasovanja vzdržali. Ostali jim bomo hvaležni na ta način, da naš delegat v zboru KS SO ne bo nikdar preglasoval druge delegate, izjema bi bila samo, če bo šlo za vprašanje širokega družbenega pomena, vendar bi naša KS v takem slučaju o spornem vprašanju sklicala zbor občanov. Naša delegacija bi se odločala v smislu sklepov zbora. Mislim, da bi
morali na ta edini res demokratičen način postopati tudi v drugih KS, tako bi izvršni svet SO Kamnik prisilili, da se resneje loti dogovarjanja in iskanja sporazumnih rešitev med občino in KS.
Zakaj je tako pomembno, da se odloki ne sprejemajo s preglasovanjem? Prav nobena skrivnost ni, da pred sejo zbora KS vsaka delegacija KS najbolj skrbno obdela in po presoji organizira širšo demokratično javno razpravo samo za tiste točke dnevnega reda, ki se neposredno dotikajo njene KS, za ostale točke dnevnega reda pa ostane največkrat premalo časa in se jih samo bežno preleti. Iz tega pa sledi logični zaključek, da delegati, ki v svoji KS niso organizirali široke javne razprave o spornem problemu in torej za seboj nimajo širokega demokratičnega delegatskega mnenja, ne smejo dovoliti, da pride do preglasovanja; v tem slučaju bi se delegatski sistem prelevil v poslanskega.
In kaj se je dogajalo na 17. seji zbora KS SO Kamnik, ki je bila 30. marca 1988, na kateri je propadel poskus, da bi delegati sprejeli odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanjske površine v letu 1988.
Naša delegacija se je že na predhodno 16. sejo zbora KS, ki je bila 18. februarja 1988, temeljito pripravila. K osnutku odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj za leto 1988 je dal naš delegat pismene pripombe naše delegacije, ki so tudi v zapisniku 16. seje pod tč. 5.
Potem, ko je bilo že na 16. seji delegatom obljubljeno, da bo s KS Kamnik - Novi trg prišlo do usklajevanja in soglasne rešitve, so delegati osnutek predloga tudi sprejeli. Še 16. marca 1988 (to je 14 dni pred 17. sejo) je predsednik IS SO Kamnik zagotavljalo, da predloga odloka toliko časa ne bo dal na sejo, dokler ne bomo prišli do pametnega in
pravičnega kompromisa.
Predsednik komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja, tov. Albert Rejc, je nato res sklical sestanek vseh zainteresiranih, ki se ga je udeležil tudi naš predstavnik. Vendar občina ni hotela odstopiti tudi za milimeter.
Od obljub ni ostalo nič, nobenega usklajevanja, nobenega kompromisa ni bilo. Občinski funkcionarji so se zopet enkrat počutili močni. Na 17. sejo zbora KS je prišel IS občine s predlogom odloka, ki se ni prav v ničemer razlikoval od osnutka odloka. Tako so v osnutku kot v predlogu odloka delegatom predlagali, da sprejmejo ceno 485.000 din za kvadratni meter stanovanjske površine. Za Novo-tržane, kot tudi za vse ostale občane, je omenjena cena pomembna zato, ker se zakonsko na njeni osnovi izračunava cena m2 stavbnega zemljišča (cena m2 stavbnega zemljišča = 0,9 do 1,2% cene m2 stanovanja).
Stališče naše delegacije, ki se je sestala 28. marca 1988, je bilo popolnoma enotno: zastopali smo sklepe zbora občanov KS Kamnik - Novi trg, ki je bil 1. marca 1988, kjer je bil soglasno sprejet tudi sledeči sklep (zapisnik Ad. 2/5): citat:
»Vosnutku občinskega odloka je cena kvadratnega metra stanovanjskih površin za leto 1988 predlagana, da naj bi znašala 485.000 din, ta cena pa je popolnoma neustrezna in nerealna in ni izračunana na podlagi dejanske cene kvadratnega metra koristnih stanovanjskih površin. Dejanska povprečna cena je bila že v mesecu dec. 1987 za več kot 100% višja od zgoraj navedene (za to trditev imamo tudi dokazila.«
Naša delegacija je na osnovi gornjega sklepa pripravila za IS občine novi predlog cene za m2 stanov, površine; ta naj bi znašala 820.000 din, kar bi bil še vedno kompromis, saj se vsak občan lahko sam prepriča, da je bila že konec marca 1988 omenjena cena že povsod iznad 1,5 00.000 din/ m2. Naš predlog o realnejši ceni m2 stanovanjskih površin na 17. seji zbora KS ni bil sprejet, kot tudi ni bil sprejet predlog občine.
Na tej 17. seji zbora KS pa se je zgodilo tudi nekaj, kar prav gotovo ne služi v čast demokratičnemu skupščinskemu odloča-
nju. Delegat iz Novega trga je predsedstvu seje predlagal, da bi zaradi objektivnejšega informiranja delegatov v razpravi sodeloval tudi predsednik krajevne konference SZDL Novega trga. Ta predlog pa občinskim funkcionarjem in predsedniku zbora KS, kot se je izkazalo, ni bil po godu, češ, da je bilo v tej točki že vse bistveno povedano in da nima smisla seje zavlačevati. Na prigovarjanje nekaj delegatov pa je predsednik zbora predlog le dal na glasovanje. Od 20 prisotnih delegatov zbora KS (skupno jih je 25) jih je 10 glasovalo proti, 1 za, 9 delegatov pa se je vzdržalo.
Predsedniku frontne organizacije SZDL KS Novi trg je bila s tem odvzeta možnost, da delegatom predstavi problematiko z zornega kot KS, s tem pa je bilo kršeno načelo enakosti in načelo demokratičnosti. Načelo enakosti je bilo kršeno zato, ker so imeli vsi občinski funkcionarji in razlagovalci možnost po mili volji posegati v razpravo in s tem enostransko vplivati na razpoloženje
delegatov. Za njihov poseg v razpravo poslovnik ne zahteva predhodne privolitve delegatov.
S tem prispevkom upam, da mi je vsaj delno uspelo prikazal?* drugo stran medalje - zapleta med KS Novi trg in občino Kamnik.
Moj prispevek je v bistvu odgovor na članek tov. Romane Grčar v Kamniškem občanu, 7. aprila 1988, z naslovom »Kje pa piše, da moramo sprejeti prav vsak odlok?«.
Več krajanov me je opozorilo na njeno tendenciozno in enostransko poročanje o, za našo KS, tako pomembni zadevi. Čemu naj služi ironičen, če ne celo posmehovalen ton na račun tistih, ki so se pri glasovanju vzdržali? Prepričan sem, da niti na enem zboru KS v naši občini ne bi sprejeli tako absurdnega odloka in to ne glede na »republiško metodologijo izračuna cene m2 stanovanjskih površin«, kajti toliko logike ima vsak občan, da ve, da je cena m2 stan. površine bližja 1,500.000 din in ne kot je predlagala občina 485.000 din.
Tudi podatek, da je večina občin v SRS ta odlok sprejela in da je bila predlagana cena v naši občini druga največja, ni prav noben resen argument, pove samo, da so delegati v drugih občinah še bolj neosveščeni in nekritični
Posebno pa je vznemirila občane objava demagoške novice, ki jo je na seji zbora KS prvi obelodanil tov. Albert Rejc, novinarka pa jo je nekritično povzela, češ, da bodo s tem, ker odlok ni bil sprejet, oškodovani občani sami, ker bo odkupna cena gradbenih zemljišč ravno zato šg manjša
Praksa pri odkupu zemlje je že sedaj pokazala, da to ni res. Res je samo to:' dokler KS Kamnik — Novi trg enotno nastopa, si bo svoje legitimne pravice tudi pri dobila; v okviru tega pa bo tudi vsak posamezni občan bolje zaščiten pred samovoljnim odloča njem. %
Predsednik krajevne konference SZDL KS Kamnik - Novi trg
France TOMŠIČ
Kritika mladinskega zobozdravstva
Srednješolka, ki obiskuje prvi letnik srednje ekonomske šole na SENŠRM Kamnik, je redno vpisana pri mladinski zobozdravnici dr. Ireni Novak. Na enem izmed obiskov dijakinje pri zobozdravnici, ji je le-ta začela zdraviti zob,_ kar je bilo po njenem mnenju potrebno. Tako je v zob vstavila zdravilo in deklico naročila za ponovni obisk čez več kot teden dni. Iz lastnih izkušenj o zdravljenju zob vem, da je zdravilo aktivno le teden dni ali manj in ga je nato treba zamenjati. V primeru, da po vstavitvi zdravila nastopijo bolečine, je treba zdravilo takoj odstraniti.
No, deklico je zob bolel in ni čakala na datum obiska, ki ga je določila njena zobozdravnica. Tako je šla v ordinacijo, kjer zdravijo bolečine in zdravilo so ji odstranili. Odslovili so jo z napotkom, naj se za nadaljnje zdravljenje čimprej oglasi pri šolski zobozdravnici.
Tako je tudi storila. Že na vratih ordinacije je naletela na neprijazen sprejem, nakar jo je zobozdravnica z ostrim glasom oka-rala, češ, kaj hodi »na bolečine«, če je vendar naročena pri njej. Po izbruhu očitajočih besed ji je zob
ponovno zaprla z zdravilom in jo naročila čez mesec dni. Zopet so nastopile bolečine. Očitno zdravilo ni bilo pravo, oziroma, zdravljenje zoba na tak način neustrezno.
Zobobol zahteva obisk pri zobozdravniku. Še isti dan popoldne, kajti bolečine so bile nevzdržne in so onemogočale zbrano prisotnost dijakinje pri pouku, je deklici zobozdravnik, ki zdravi bolečine, zob odprl in jo napotil na RTG. Po ogledu slike bolečega zoba se je odločil, da zob pusti odprt in ji naročil, naj se že naslednji dan zglasi v šolski ambulanti. Vemo, da je odprt, živ zob dovzeten za razne infekcije, kar lahko pusti hude posledice.
Deklica se je, kot ji je bilo naročeno, naslednji dan javila pri svoji zobozdravnici. In kaj je doživela!? Zobozdravnica jo je odslovila z besedami: »Danes nisi naročena in te ne sprejmem. Pridi takrat, ko si naročena.« Deklica je zapustila zdravstveni dom z odprtim, bolečim zobom in z vednostjo, da bo tako stanje zoba trajalo še mesec dni. Starši prizadete deklice niso ostali pre-križanih rok. Hčerko so odpeljali
v zdravstveni dom Domžale na oddelek za bolečine. Zobozdravnica, ki jo je sprejela, je le zapre-paščeno zrla v deklico, ki ji je povedala zgodbo o svojem zobu in ji dejala, naj se vrne v Kamnik, kjer jo mora njena zobozdravnica nujno sprejeti. V primeru, da ne bo sprejeta, naj ji to sporoči ifl zdravstvena služba bo primerno urgirala. Deklica se za ponovni obisk zobozdravnika v Kamniku ni odločila, kajti zgubila je zaupanje v pravilnost delovanja njene zobozdravnice, hkrati pa se boji ponovnega neprijaznega sprejema in karajočih (neupravičenih) besed.
Upam trditi, da deklica, o kateri sem pisala, ni osamljen primer. Že iz mnogih ust dijakov, ki jih zdravi dr. Irena Novak, lahke slišite pripombe o neustreznem zdravljenju in neprijaznem odnosu do pacientov. Prepričajte se sami!
Želim, da bodo napisane besede naletele na bralca, ki bo prošnjo (zahtevo) o odpravi nepravilnosti delovanja mladinskega zobozdravstva v Kamniku uresničil. Pričakujem odgovor.
DARJA ČERMELJ
Prisluhniti utripu okolja
Srečanje delavcev, ki se ukvarjajo z obveščanjem v združenem delu, je bilo tokrat v delovni organizaciji Toko v Domžalah.
V prvem delu so predstavniki Toka predstavili svojo DO, ki se posebno v zadnjem času spopada z velikimi težavami. Kljub temu pa je poslovanje dobro. V Jugoslaviji je še nekaj proizvajalcev usnjene galanterije, vendar so OD delavcev v Toku višji. Zato morajo delavci temu primerno več narediti. Ni pa teh 20-30% z organizacijo lahko doseči. Izdelkov imajo veliko, več vrst, kot pred časom, v proizvodnji se morajo na novo izdelke hitro preusmerjati. Približno polovico proizvodnje izvažajo, uvažajo pa proizvodni material, ki je od našega cenejši in kvalitetnejši.
Direktor DO se je dotaknil našega splošnega informiranja v Jugoslaviji, ki že prehaja v stanje, ko informacije malo pomagajo. Težko je, ko se reče, da je tako, dela pa se drugače. Z vsemi mogočimi informacijami našega težkega stanja ne bomo rešili.
Delavka Toka, ki dela v kadrovski službi je predstavila način informiranja v njihovi DO. Za sprotno informiranje izdajajo kratke napisane informacije, poslužujejo se tudi oglasnih desk in ustnega informiranja. Glasilo so Prej izdajali mesečno, sedaj pa izhaja četrtletno. Želijo si, da bi Glasilo izšlo večkrat. Upokojenci imajo poleg letnega srečanja z njim edini stik z delovno organizacijo.
V drugem delu sestanka so se uredniki glasil in drugi delavci
v informiranju v DO občin Domžale in Kamnik pogovorili, kako naj delajo, da bodo pri delu uspešnejši, kako naj pridejo do informacij in kaj naj glasilo vsebuje.
Sodelovala je tudi Jasna Šinkovec, predsednica IO sekcije novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu Društva novinarjev SR Slovenije. Ker je tudi sama urednica glasila v Novem mestu, dobro pozna probleme tudi iz prakse.
Delavci, ki pripravljajo glasilo v delovnih organizacijah, morajo prav tako kot drugi delavci DO dokazati, da imajo za svoje delo primerno znanje, voljo in sposobnosti. V DO se vedno dogajajo zadeve, ki zanimajo tudi druge in morajo biti o tem obveščeni. Težko je napraviti model, po ka-
terem naj se glasilo pripravlja, natanko pa je treba prisluhniti utripu v delovnih sredinah in delati za delavce. Delavec mora v glasilu najti odgovore na vprašanja, ki ga zanimajo, najti mora sebe, svoj interes in potrditev.
V konkretnem pogovoru, v katerem so sodelovali uredniki in drugi, so bile izmenjane izkušnje, težave, spoznanja in tudi uspehi pri delu z informiranjem.
Ta sestanek je eden izmed koristnejših v aktivu urednikov in organizatorjev obveščanja v združenem delu Domžale--Kamnik.
Kot pri vsakem delu je treba tudi na tem področju biti aktiven. Delo je potrjeno, ko je pri delavcih sprejeto.
C. S.
Zdravo
Najprej bi se vam rad zahvalil, da mi že pol vojnega roka pošiljate občana. Časopisa sem bil vedno zelo vesel, ko sem ga dobil v roke. Malo me je spomnil na domače kraje, malo pa seznanil z dogajanji in problemi doma. Vsak ima rad svoj rodni kraj, še posebej pa znaš ceniti vsak zapis iz rodnega mesta, če se ne sprehajaš vsak dan po njem, tako kot včasih.
Iz Zagreba sem dobil pre-komando v Ptuj. Tako kot mi
je bilo tam še kar dobro, mi tudi tu ni nič hudega. Domo-tožje me sicer daje, vendar pa sem dovolj blizu, tako da vsaj v mestu lahko govorim domače. Sicer bom pa tako ali tako kmalu spet doma. Za tiste, ki ste to leto preživeli doma, bo še prekratko, zame se pač malo vleče. Vse skupaj vas lepo pozdravljam, vam želim veliko sreče pri delu in se vam še enkrat toplo zahvaljujem.
BLAŽ JEMEC
Go/itelji malih pasemskih živali vabijo v svoje vrste
Letos mineva 25 let, odkar so se v Kamniku zbrali ljubitelji malih živali na občnem zboru in ustanovili svoje društvo, ki pod imenom Društvo rejcev pasemskih malih živali, še vedno deluje. S to razliko, da ima danes le 40 aktivnih članov, medtem ko so jih imeli v najboljših časih tudi do 300. Kljub malce šibkejši kadrovski zasedbi so v društvu še vedno tri sekcije; zajčjerejska, golo-barska in okrasno perutninska, ki so na raznih tekmovanjih osvojile precej nagrad. Seveda nagrade niso glavni namen društva, ampak pridobivanje novih članov in ohranjanje čim več vrst majhnih pasemskih živali. Trenutno zajčjerejci v Kamniku gojijo 13 do 15 vrst kuncev (zajcev), med katerimi so najbolj poznani orjaki, francoski ovnači, francoski srebrači in več vrst rexov ali kožuharjev, okoli 10 vrst golobov, od katerih poznamo pismonoše in pavčke ter več vrst kokoši, fazanov in rac.
Člani ne propagirajo reje čistih pasem malih živali le med seboj, ampak se nam vsako leto tudi predstavijo s svojimi živali-cami na dvodnevni razstavi, ki je odprta ob Dnevu narodnih noš. Obisk na njej je vedno dober, kar dokazuje, da Kamničani le imamo posluh za delo tega društva. Zato se v imenu članov zahvaljujem vsem obiskovalcem, ki s plačilom vstopnine omogočajo boljše delovne pogoje. Ne smemo namreč pozabiti, da društvo deluje brez dotacij; povsem na ljubiteljski in prostovoljni bazi.
Da pa bo reja še uspešnejša, vabijo v svoje vrste vse stare Člane, ki so zaradi raznih razlogov prenehali delovati v okviru društva in pa nove moči, ki imajo veselje do gojenja ali pa se 2 njim že samostojno ukvarjajo. Vsem bo inoformacije rade volje dal tajnik društva, Marjan Dragar iz Vrhpolj 280 (tel. popoldne 831-582).
Če se boste odločili, boste imeli priložnost preskusiti se tudi na tekmovalnem področju, saj se člani društva vsako leto udeležijo Gorenjske razstave v Kranju, republiške v Ljubljani in državne, ki je bila lani v Beogradu. Rejci se skoraj z nobene niso vrnili Praznih rok, kar dokazuje, da je njihovo delo pravilno usmerjeno.
MATIC ROMŠAK
Kurirčkova torbica
Letošnjo Kurirčkovo torbico smo moščanski osnovnošolci prejeli v Kuharjevem borštu pri Vodicah, pred spomenikom padlih borcev. Prinesli so jo učenci OŠ Franca Mama iz Vodic. Četrto-šolci in nekateri šestošolci smo se razvrstili ob poti do Most. Pri prenašanju torbice sem se spomnila časov med vojno, o katerih mi večkrat pripoveduje dedek. Še najbolj mi je ostalo v spominu, ko je govoril o kurirju Sreč-ku, ki je bil v njihovi brigadi. Star je bil komaj štirinajst let in zelo pogumen. Nikoli ni ugovarjal, če so ga zbudili ponoči, da je nesel pošto, čeprav je bilo zunaj mrzlo in snega do kolen. Gotovo ga je bilo strah, saj je vedel, da ga lahko vsaka pot v dolino stane mlado življenje.
•Veliko dolgujemo vsem kurirjem in borcem, da sedaj lahko živimo v miru, svobodno hodimo v šolo in lahko govorimo slovensko, kjer hočemo.
Čeprav nas je močil dež, smo vztrajali. Saj dež ni nič, v primerjavi z vojno...
Tako je torbica prispela na našo, moščansko šolo, kjer smo jo počastiti s proslavo.
Partizanske pesmi o prenašanju pošte med vojno, o kurirjih in njihovih junaštvih so nam pripovedovali deklamatorji in pevci. Nato smo z Vanjo in Vesno odnesle Kurirčkovo torbico v ko-mendsko šolo, kjer so nas učenci že nestrpno pričakovali. Predale smo torbico z geslom PESEM-POMLAD. V njej se je skrivalo vprašanje osnovnošolcem v Komendi, ki se je glasilo:
Kateri zdravnik je delal v partizanski bolnišnici na Komendski Dobravi? Dr. Tine Zaje. Bolničarki in ranjenci so zgoreli, ker so hoteli pomagati...
Kako strašna je vojna!
Komendski četrtošolci so odnesli torbico do Križa.
Še ves dan sem premišljevala o svoji kurirski dolžnosti. Vsa slovesnost me je zelo prevzela. Vesela sem bila, da sem lahko sodelovala pri prenašanju Ku-rirčkove torbice, še bolj vesela pa sem, da ni več vojne, ker je zahtevala preveč žrtev. Vem, da leži veliko mladih kurirjev v pozabljenih grobovih, po temnih gozdovih.
Janja Ramovž, 6. b OŠ Komenda-Moste
Zlata poroka Križni ko vi h
Bolj poredkoma se zgodi, da zakonca praznujeta 50 let skupnega življenja. Prva v naši občini sta letos bila JOŽE in MARIJA KRIŽNIK. Na zlatoporočni slovesnosti jima je spregovoril predsednik skupščine občine Kamnik Anton Ipavic in nanizal nekaj podatkov iz njunega življenja, matičarka Marija Križman pa jima je prebrala in izročila posebno listino o potrditvi sklenjene zlate poroke.
Jože, rojen leta 1903 v Brezovici in Marija, rojena leta 1920 v Dobrovljah pri Žalcu, sta se poročila 21. 2. 1938 v Taboru. V zakonu se jima je rodilo 9 otrok - 4 fantje in 5 deklet, in se sedaj skupaj z 19 vnuki in dvema pravnukoma radi vračajo k rojstnemu ognjišču. Kljub številni družini in raznim težavam sta v medsebojnem razumevanju preživljala lepe, pa tudi težke dni. V veselje in zadoščenje pa so jima zdravi in dobri otroci, ki se zavedajo svojih dolžnosti do staršev. Tudi mi se pridružujemo s čestitkami in željami, da vlada med njima sreča, toplina, mir in zdravje ter uživanje bogatih sadov, kijih prinaša jesen življenja.
Vera Mejač
Gosposka kmetija
KPD Janez Čebulj iz Komende je ob SO-letnicipostavitve kulturnega doma Komenda predstavilo gledališko delo, komedijo Štefana Jarka v treh dejanjih. Naslov je zelo pomenljiv: Gosposka kmetija. Kaj smo si pod tem naslovom predstavljali, je težko reči, gotovo nekaj v zvezi z gospodo na kmetiji, ne pa s toliko za-pletljaji, kot jih lahko prinese le preprosta zamenjava vlog.
Zgodba se odvija na dvorišču kmeta Bregarja, kateremu pri delu pomagata nečakinja Jerica in hlapec Jaka. K njim pridejo na počitnice mestni ljudje, svetnik Bahovec z ženo Klaro, hčerko Ado (le-ta po nasvetu svoje matere ne sme ničesar delati, saj mora vendr paziti na svoje zdravje) in sinom Vilijem, večnim zaspancem. Beseda da besedo in domenijo se za zamenjavo vlog — na počitnicah bodo Bregarjevi, Bahovčevi, nikdar vajeni kmečkega dela, pa bodo opravljali vse po vrsti. Dogaja se v času žetve pšenice, zato dela nikdar ne
zmanjka. Stavijo za precej veliko vsoto denarja, ki jo dobijo Bahovčevi, če bodo zdržali tridnevno kmečko delo. Pri delu se velikokrat sprejo, utrujeni so, otroci, razvajeni od mestnega vrveža, nočejo delati, mati Klara ne zdrži do konca. Najbolj vztrajen je gospodar sam, pa tudi on ne zmore vsega, čeprav je to prej trdil. Poraženi odidejo, denar za stavo dajo hlapcu. Tudi pri tem uporabljajo podkupovanje. Jaka zasluži žepnino z obljubo, da bo tiho in ne bo povedal ženi oz. možu Bahovcu, da je njegov partner že odšel. Konec koncev se vse razkrinka in s skupnimi močmi ugotovijo, da vsak dela najbolje tam, za kamor je usposobljen.
Vseskozi nas spremljajo nasprotja. V začetku je takoj opaziti kontrast v jeziku - kmečki in mestni način govorjenja, razlika v obleki, navadah, odpornost za določeno vrsto dela, hkrati pa tudi navajenost. Očitna razlika se čuti že v imenih, Jerica, Jaka
Ada, Klara, Vili; v priimkih Ba-hovec-Bregar; v nazivanju gospod svetnik in oče Bregar, hlapec Jaka. Tudi vrsta prepira se razlikuje, lahko bi celo rekli, da se domačini niso kregali. Enaki so si pa v posmehovanju: najprej so se mestni posmehovali kmečkim in podcenjevali njihovo delo, potem se je pa to obrnilo...
Čeprav je g. svetnik rekel, da mora človek delati z glavo, ne samo z rokami, ker so pač izobraženi ljudje, so stavo izgubili. Premalo so delali tudi z rokami, brez česar pa ne gre. Med odmori smo slišali zabavno glasbo, kar je sceno še bolj poudarilo. Priznati moramo, da imajo srečno roko pri izbiri igralcev, saj so nekaterim vloge pisane na kožo. Občutek pa imajo tudi za izbiro snovi oz. teme, saj kmečkemu človeku po napornem tednu prija lahkotna, kmečka komedija, pa še poučna po vrhu - če to hočemo videti in priznati...
TATJANA SIVEC
Mednarodni dan invalidov
Konec marca smo se zbrali v mali dvorani kina dom v Kamniku, da proslavimo praznik invalidov in da pregledamo naše delo v preteklem letu.
Predsednik društva invalidov Kamnik je vse invalide prav lepo pozdravil, prav tako goste: Davorina Gregoriča, predsednika OK SZDL Kamnik, Janeza Prez-lja, predsednika OO ZZB NOV Kamnik, Staneta Simšiča, predsednika Društva upokojencev Kamnik, Ivanko Jerman, podpredsednico občinskega sindikalnega sveta, vse predstavnike invalidov Gorenjske regije in predsednika Društva invalidov Mozirje. Davorin Gregorič je v priložnostnem govoru opozoril na pomen mednarodnega dneva invalidov, dotaknil pa se je tudi problemov, s katerimi se vsak dan srečujejo naši invalidi. Omenil je podporo širše družbene skupnosti, ki pa je zaradi gospodarskih razmer dokaj skromna. Zahvalil se je za sodelovanje in izrekel priznanje društvu za njegovo delo.
S kulturnim programom je nadaljeval pevski zbor Titan pod vodstvom Alenke Mihelčič-Zu-pan in ob spremni besedi Marije Malešič. Treba je reči, da so nastopajoči svojo nalogo opravili odlično, zato so poželi dolg in navdušen aplavz. Drugo leto jih zopet pričakujemo.
Program so nadaljevali gojenci OŠ ZUIM Kamnik z venčkom vedrih melodij, pesmicami in recitacijami o mladosti, pomladi in soncu. Tudi njim je bil namenjen dolg aplavz, kar jim je bila lepa nagrada za njihov trud. Proslave
pa si ne moremo zamisliti brez naših »starih« znancev, Folklorne skupine Kamniška Bistrica. Ob zvokih harmonike veselo in poskočno zaplešejo. Na predlog Društva invalidov Kamnik jim je Zveza društev invalidov Slovenije na tej proslavi podelila posebno priznanje.
Po odmoru so se udeleženci zbrali na letni skupščini. Poročilo predsednika je bilo predvsem pregled dela v minulem letu, nakazani so bili problemi, ki jih je društvo reševalo skozi vse leto. Predvsem so to socialni problemi, ki smo jih reševali-po svojih finančnih zmožnostih. Omenil je še 5 izletov za člane DI, katerih se je udeležilo 262 članov. Poda-
no je bilo finančno poročilo za leto 1987 in plan dela za leto 1988.
Letos se je iztekel, mandat organom društva, zato je volilna komisija izvedla volitve. Zastarela so postala tudi pravila društva, spremembe je skupščina v celoti potrdila.
Sledila je skromna pogostitev; ob prijetnem kramljanju je čas prehitro minil.
V sredo, 30. marca, seje sestal novoizvoljeni izvršni in nadzorni odbor DI na svoji 1. seji in izvolil za predsednika Antona Osenar-ja, za podpredsednika Franca Orehka, tajniška in blagajniška dela pa bo vodila Vera Pančur.
TONE OSENAR
Komisija za delovna razmerja
IDEJA — Kamnik, Ljubljanska c. 6, Kamnik
razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge:
1. tkalka - 2 delavki
Pogoji:
- kvalificirana delavka ali
- priučena delavka ali
- nekvalificirana delavka
2. prodajalka tekstilij — 1 delavka
Pogoji:
- dokončana poklicna šola za prodajalce
- smer prodajalec tekstilij
Pisne ponudbe z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 10 dni po objavi na naslov: IDEJA - Kamnik, Ljubljanska c. 6, 61240 Kamnik, kadrovska služba.
ŽORŽIBVS, advokat SKARAMVS in SGANAREL v vlogi LUCI-LINE bolezni. Je mar vzrok zanjo neuslišana ljubezen.
Srečni VALER in naenkrat ozdravljena LUCILA sta se končno našla, tudi na zadovoljstvo starega ŽORŽIBUSA in Luciline sestrične SABINE.
Priložnostni zdravnik na srednji šoli
»Hipokrat pravi in Galien jasno dokazuje, da se oseba, ki je bolna, ne počuti dobro. Čisto prav imate, da mi zaupate, kajti jaz sem največji, najbolj spreten in najbolj učen zdravnik, kar jih je kdaj bilo na senzitivni, verte-bralni, vegetalni in mineralni fakulteti«.
Zdravnik z vsemi temi šolami je 30. marca gostoval v kamniški srednji šoli, s seboj pa je pripeljal še klapo, ki se imenuje - Dramska skupina ŠKD Srednje ekonomske in naravoslovne šole Rudolfa Maistra. Te mladeniče in mladenke je v svet igre popeljala profesorica Tina Romšak, ki je komedijo Priložnostni zdravnik tudi režirala pripravila sceno in koreografijo.
Za vse ostalo so poskrbeli igralci, ki so v to Molierovo za-četniško delo vnesli samega sebe. Komični tipi, igrivo dogajanje in presenetljivi situacijski preobrati so nas navdušili in velika škoda bi bila, če se izvirno besedilo, pisano v dialogu, ne bi ohranilo. Ker se je, ga je francoski dramatik Charles Vildfac, le razvil in dodelal ter priredil za mladinsko igro, ki spominja na nekaj prevladujočo improvizirano »com-medie dell'arte.«
Živahno komično dogajanje, enostavnost nastopajočih in poudarek na pantomimičnem dialogu je igro za občinstvo napravilo tako zanimivo, da se amatersko obvladovanje tehničnih igralskih veščin skoraj ni opazilo.
Še nekaj besed o igri in igralcih. Valera, Lucilinega ljubimca in ženina je brez težav in z veliko navdušenja    odigral Damijan
Tkalec. Advokata Skaramuša, Velerovega prijatelja, je blesteče predstavil Boštjan Napotnik in brez zadrege lahko rečemo, da je bil poleg Sganarela, Valerovega služabnika, najbolj prepričljiv. Sganarela in hkrati priložnostnega zdravnika pa je odigrala Nataša Špende, ki je v svoji vlogi našla vse elemente igre; od igrivosti, nagajivosti, vzvišenosti in bo-
ječnosti ter jih tudi izkoristila na boljši možni način.
Stari Žoržibus, Lucilin oče je bil Tomaž Klinar, njegova prikupna hči pa Katarina Malinger. Sabino, Lucilino sestrično je upodobila Urša Loboda, Žorži-busovega slugo pa Iztok Polanc. Če omenim še Barbaro Božič, ki je napovedala komedijo in sode-
lavce - Heleno, Rajka, Darka. Marka, Natašo, Mateja in Andr-reja, lahko zaključim predstavitev. O vsebini ne bom razglabljal, saj mislim da ste si vsi, ki so vam komedije všeč, Priložnostnega zdravnika ogledali. Zato le še čestitka vsem skupaj v imenu hvaležne publike.
MATIC ROMŠAK
Glasbeni kulturni dan
Sreda, 30. marec. Ob deseti uri smo učenci višje stopnje do zadnjega kotička zasedli telovadnico, ki služi tudi kot večnamenski prostor. Nestrpno smo pričakovali pričetek nastopa kamniške glasbene šole.
Najprej nas je pozdravila pove-zovalka in nas povabila k vpisu v glasbeno šolo. Predstavljala je posamezne inštrumente in napovedovala nastopajoče. Nato nam je Ada zaigrala na prečno flavto Handlovo simfonijo, četrti stavek. Na klavirju jo je spremljala njena mama, drugače tudi učiteljica v glasbeni šoli. Na pihalo nam je zaigral še en učenec, tokrat na klarinet, in sicer menuet.
Sledila je skupina trobil, ki imajo ustnik, cev, ventile ter odmevnik, iz katerega prihajajo čudoviti zvoki. Fant nam je zaigral vsem znano pesem Jaz pa poj-dem na Gorenjsko.
Vsi smo se čudili šestletni deklici, ki je na klavir zaigrala Čuk se je oženil. Iz malega raste veli-
ko, morda bo postala še velika umetnica. Nadaljeval je kitarist, potem smo prisluhnili narodni pesmi Mlin, izvajani na klavirju.
Nasmejana mala Manca, velika umetnica na citrah, ljudskem inštrumentu alpskega sveta, ki tudi sodijo v skupino brenkal, je zaigrala pesem Stoji učilna zidana, s katero nas je skoraj vrnila v resničnost šolskih klopi in nalog. Mojci, ki obiskuje drugi razred glasbene šole, smo zaploskali ob klavirski izvedbi Tirolske. Harmonika je že od nekdaj vabila veselje iz ljudi. Ob Andreju in naši učenki Tini ter njunih pesmih Mizo sem ribala in Mojem valčku je marsikdo pozabil na skrbi in so ga zasrbele pete.
Urša je iz klavirja izvabljala čudovite tone Czernvjeve Etude.
Godala so inštrumenti, na katere godemo z lokom. Sem spadajo: violina, violončelo in kontrabas. Prva dva inštrumenta smo slišali: petošolko Uršo, Tino in Uroša. Slednja sta zaigrala v duetu rondo.
Na vrsto je prišel Marko s svojo prijateljico harmoniko. Nastopila sta s Kuharjevo Veselo pomladjo.
Z burnim aplavzom smo pozdravili sošolca Damjana in njegovo mlajšo sestrico. Damjan je vzel v roke kitaro, sestrica pa je sedla h klavirju. Razveselila sta nas s pesmicama Majhna sem bila in Zajček teče.
Le kdo bi si mislil, da lahko po enem klavirju tolčejo štiri roke. Urša in Polona sta nam to dokazali s prvim stavkom Beethovnove Pete simfonije, imenovane Simfonija usode.
Zvoki so nam napolnili ušesa... Kar prehitro se je naš glasbeni dan, drugačen od drugih šolskih dni, končal. Nastopajoče smo nagradili z bučnim ploskanjem v upanju, da nas bodo še kdaj obiskali.
TANJA MEZGA, 8. c Literarnonovinarski krožek ŠKD Peter Pavel Glavar OŠ KOMENDA - MOSTE
O pesniku Tonetu Kuntnerju
Pesnik Tone Kuntner se je rodil 13. maja 1943 na Tratah v Slovenskih goricah. Osnovno šolo je obiskoval na Zgornji Veliki, gimnazijo v Mariboru, v Ljubljani pa je diplomiral na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Od leta 1968 je član Mestnega gledališča ljubljanskega.
Leta 1966 je izdal svojo prvo pesniško zbirko z naslovom VSAKDANJI KRUH, v kateri je opazen vpliv ljudske pesmi. Tone piše realistično liriko z motivi povojnega razpadajočega kmetstva, družbene kritike in refleksije.
Čez dve leti pa je izdal pesniško zbirko LESNIKA, ki je po dolgem času spet slovenska poezija, slovenska je njena boleča vsebina, slovenska je njena jezikovna struktura in celo v njenem ritmu je lahko začutiti izrazito slovenski, zadržan, nekoliko otožen duh. To seveda mnogo pomeni v današnji poplavi brezobličnega, kvazikozmopolitskega pisanja. Pesmi so napisane tako prizadeto, v njih je izpoved kmečke bolečine tako živa, da je njihova moč nesporna.
Naslednja pesniška zbirka je izšla v Pesniškem listu 2 leta 1971, leto za tem pa zbirka Mrtva zemlja, kjer prihajajo do izraza besedne vrline njegove pesniške govorice, kot so čistost izrazja, zgoščenost besed, nenavadno poglobljene in hkrati preproste, kot iz grude povzete prispodobe povezanosti z zemljo in s tem na tistega človeka, ki na želji in z zemljo živi, jo občuti in sprejema kot svojo radost, bolečino in usodo. To je človek Slovenskih goric ali tudi kateregakoli koščka naše dežele, ki jo naseljujejo kmetje, ljudje, ki so še vedno
večinoma tisto, čemur pravimo narod. Tem ljudem in temu narodu je pesnik glasnik, je njihov pesniški izraz, hkrati pa pesniški izpovedovalec čustvenega in miselnega sveta vseh nas, saj je njegova z zemljo povezana govorica in izpoved obenem tudi izpoved o usodi in stiski sodobnega človeka.
Zbirka MRTVA ZEMLJA pomeni vrh Kuntnerjevega pesniškega ustvarjanja, še pretreslji-vejši je v svoji upodobitvi »mrtve zemlje«, tega bridkega simbola naših dni. Po treh letih je izšla antologija z naslovom TRATE.
Leta 1978 pa je izšla pesniška zbirka LEDENE ROŽE, kjer dodaja že opisanim razsežnostim še nekatere nove : zemljo, svet kmečkega življenja prikazuje iz nove perspektive, iz sveta polisa, njegove nečloveškosti, umazano-sti, hudobnosti. Še preprečljivej-ša in pretresljivejša je poezija v ciklu erotične poezije, kjer prevlada preprosta poetična struktura, ki z učinkovito leksičnostjo in sintaktičnostjo govori o razmerju moškega in ženske in njunega doživljanja čustvenih vzponov in padcev. Vsekakor je zbirka Ledene rože tip poezije, ki danes na Slovenskem, razen nekaterih formalnih naslonitev na ekspresi-onistično liriko, nima nobenih predhodnikov in nobenih posnemovalcev.
Poezija v zbirki V LESU OGENJ, ki je izšla leta 1979, je tudi tu razumljena predvsem kot neposredno, velikokrat kar najbolj povedano popisovanje sveta. Ta svet pa je razpolovljen na pesnikov »jaz« ter na drugo neustrezno in zato nevredno polovico. To je svet, v katerem harmonija ni več mogoča, saj so iz njega
izrinjene stare vrednote in v njem pozabljene stare vrline in kjer tudi rešitev v intimo ni trajna. Tako tudi dopolnitev ljubezenskega para slej ko prej izzveni v tujosti in samotnosti, ker tako terjata človeku vrojene sebičnost in neizprosno minevanje časa.
Tej zbirki je sledila leta 1981 zbirka z naslovom SLOVENSKE GORICE, štiri leta kasneje (1985) pa zbirka MOJA HIŠA, kjer govori o eni sami temi, o propadanju moje hiše, kot bi rekel Kuntner sam, ali širše o minevanju kmetstva, kjer dom ni
• KCK Matična knjižnica Kamnik prireja literarni večer s pesnikom Tonetom Kuntnerjem 13. maja ob 19. uri v Razstavišču Veronika. Vljudno vabljeni!
več dom in ne streha človeku za bivanje in za zavetje. Njegova pesem rast iz spoznanja, ki ga hrani bolečina in iz ljubezni, ki se napaja pri usihajočih koreninah zemlje.
Najnovejša oz. zadnja pesniška zbirka pa je izšla aprila z naslovom KOPRIVE, pesnikova osma knjiga po vrsti. Tisto, za kar Kuntnerjevi poeziji ves čas gre, je - se zdi - izrečeno zdaj na koncu. Gre pa ji za razmerje med domom in tujino. To razmerje je občutljivo in nikakor ne nekomplicirano. Kuntnerjeva pozicija je izrazito moderno brez-domstvo, postavljeno v konfliktna razmerja kmečko-urbanega sveta. Njegova tematizacija d<5-ma in tujine ne obnavlja prešer-novske, pač pa murnovsko pesniško strukturo.        SAŠA KOS
Mesto turistična zanimivost?
Kamnik ima čudovito okolico. Možnosti za izlete in planinarje-nje so naravnost idelane. Idealne so tudi možnosti za šport in rekreacijo - Kamnik ima športno dvorano, nogometno - atletski stadion, kopališče, tenis igrišče, trimsko stezo..., to so uvodne besede v vodniku po Kamniku.
Možnosti za šport in rekreacijo so res naravnost »idealne«. Turist res lahko zadovolji svoje športne potrebe ob vedno zaprti športni dvorani. »No, pa saj ni vedno zaprta,« se bodo izmikali v kamniškem telovadnem društvu. Seveda ne, saj je odprta v času raznih športnih dejavnosti šolarjev OŠ Frana Albrehta. Posebno pa so se lahko turisti
»osvežili« lansko vroče poletje v kamniškem bazenu, ki je bil vse leto zaprt, ali pa so lahko podirali keglje na kegljišču, na katerem sploh ni napisa, v kakšen namen se ta stavba uporablja. Najbolj pa so »uživali« na trimski stezi, kjer je polomljeno vse orodje.
Mislim, da bo telovadno društvo res lahko zadovoljilo turista v športnih dejavnostih. In če lahko pripomnimo še nekaj - predlagamo, naj turističnemu društvu Kamnik podelijo skromno »neži-co« v zahvalo za njihov trud, ker so tako dobro pripravili turistični vodnik o Kamniku...?
Novinarski krožek OŠ F. Albrehta
• Stari Kamnik oživlja
Knjigarna vabi na obisk
Bilo je prelitega že precej črnila in bržčas ga tudi še bo. kako je z revitalizacijo starega dela Kamnika ob novem prometnem režimu, ki prepoveduje promet skozi stari del. V nekaterih lokalih se je obisk bistveno zmanjšal - posebno je menda to čutiti pri tistih kupcih, ki so prihajali v Kamnik po večjih nakupih, zdaj pa so se preusmerili v sosednje Domžale - v drugih vztrajajo pri starem in upajo na boljše trgovske čase, vmes pa so celo tako pogumni kot Bornbačevi, ki so v starem delu Kamnika, v prostorih nekdanje slaščičarne, na novo odprli kamniško podružnico Državne založbe Slovenije. Ker gre resnično za svojevrsten pogum, hkrati pa za sovlaganje pri obnovitvi knjigarne in torej tudi za pozitivno osebno pobudo, da bi stari Kamnik vendarle zaživel, sem se o tem pogovarjal z vodjo prodajalne Mileno Bombač, že do sedaj izkušeno poslovodsko delavko. Glavni namen pa je spomniti vse občane, da imamo v Kamniku vendarle dve knjigarni in da si tudi Državna založba Slovenije išče svoj pravi prostor pod soncem.
Najprej nekaj besed o vodji poslovalnice. Milena Bombač je primožena Kamničanka, več kot dvajset let je delala v Lončarski zadrugi v Komendi kot računovodja, nazadnje pa nekaj časa tudi kot direktorica. Ves čas pa so jo vznemirjale knjige, bolj ali manj samostojno delo, neposredni posel s strankami. Na družinsko iniciativo - z možem sta namreč lastnika hiše, v kateri je tudi zdajšnja knjigarna, nekdaj pa je bila tu slaščičarna in še zdaj marsikdo pride pogledat, ali imajo še vedno tu sveže kremne rezine - sta tu s sovlaganjem odprla novo prodajalno pisarniških potrebščin in knjig, tako da sta v bistvu zapolnila vrzel, ki se je pokazala na tem koncu mesta.
»Največ prometa je seveda v času pred začetkom šole,« pripoveduje zgovorna Milena, ki rada dela tudi v prodajalni, sicer pa so skupaj tri delavke, poleg nje še dve. »Takrat starši z otroki radi obiščejo našo prodajalno, ker je pač drugod gneča, v preostalem času pa je kar preveč mirno. Moram priznati, da našo prodajalno nasproti šutenske cerkve počasi odkrivajo tudi delovne organizacije, saj pri nas dobijo vse tiskovine in pisarniške potrebščine po konkurenčnih cenah, vse pa se še niso privadile na to. Pa tudi zaprtje prometa je naredilo svoje, čeprav se trudimo, da bi prav s čim nižjo ceno nekako ugladili tudi to.«
Prodajalna kamniške podružnice Državne založbe Slovenije je odprta vsak dan od sedmih do devetnajstih, ob sobotah pa do trinajstih, tako se resnično vsakdo lahko oglasi v njej. Poleg vseh šolskih in pisarniških potrebščin se kupci zanimajo predvsem za
spominske knjige, albume in druga manjša priložnostna darila dobro pa gredo v promet tudi nekatera leposlovna dela in priročniki z zdravstvenega področja.
»V načrtu imam, da bi prav glede spominkov prodajalno še izpopolnila, posebno z unikati umetniške vrednosti, česar v Kamniku verjetno še manjka. Manjših oz. cenejših daril, od če-
stitk do igrač za otroke in slikanic, pa imamo že zdaj dovolj. Le kupce bi morali navaditi, da bi se oglaševali tudi pri nas...«
Morda pa bo s časom steklo vendarle bolje in mogoče ne drži mnenje tistih ljudi, ki pravijo, da stari del Kamnika ni bil zaprt po naključju. Trgovci to vsekakor občutijo drugače, tudi na žepu, zato bi bilo treba narediti kaj več v njihovo korist. Ni veliko tako sposobnih in zagnanih posameznikov, kot so Bornbačevi z Mileno na čelu. Sami so obnovili tudi pročelje, tudi na svoje stroške, in tako ima prodajalna lep videz tudi na zunaj, ne samo pa znotraj. Nekdaj so bila namenjena za obnovo starega dela mesta primerna posojila, zdaj jih ni več, zato je treba Bombačevo dvostransko pobudo še toliko bolj pohvaliti, kljub temu, da smo v zadnjem času vedno bolj nagnjeni samo k nevošljivosti in da iščemo v takšnih zasebnih iniciativah prej slabše kot dobro. Zgornja knjigarna vabi tudi vas na obisk, da se prepričate o dobronamer-nosti napisanega.
IVAN SIVEC
Garažo ali pokrit prostor najamem. Možnost predplačila. Tel. 831-412 ali 832-810 Roje, Groharjeva 10, Kamnik.
Iščem prostor za mirno obrt do 20 m2 (najem ali nakup) na relaciji Duplica-Bakov-nik. Tel. 832-196.
Socialistična republika Slovenija
Sekretariat za Ljudsko obrambo občine Kamnik
na podlagi 12. in 13. člena Zakona o vojaški obveznosti
(Uradni list SFRJ, štev. 64/85)
Razglaša
da bo v dneh 10., 11. in 12. maj 1988 od 7. do 15. ure v prostorih zgradbe Skupščine občine Kamnik - Titov trg 1
obvezni nabor
K naboru so dolžni pristopiti:
1. Vsi moški državljani SFRJ, rojeni leta 1970, ki prebivajo na območju občine Kamnik
2. Obvezniki-naborniki, ki so bili na prejšnjih naborih spoznani kot začasno nesposobni za službo v JLA ali so bili kot takšni odpuščeni iz JLA in so dolžni ponovno pristopiti k naboru v tem letu
3. Obvezniki-naborniki starejših letnikov, ki do sedaj zaradi kakršnih koli razlogov niso bili na naboru.
Vsi obvezniki-naborniki, ki so dobili poimenski vpoklic, so se dolžni ravnati po določilih vpoklica. Obvezniki-naborniki, ki niso dobili poziva, pa se morajo v času nabora priglasiti naborni komisiji in naj prinesejo s seboj osebno izkaznico in zdravstveno knjižico. Neopravičen izostanek obveznika-nabornika, ki je bil pozvan s poimenskim ali splošnim pozivom, se kaznuje po 77. členu Zakona o vojaški obveznosti (Uradni list SFRJ, štev. 64/85).
Sekretariat za Ljudsko obrambo občine Kamnik
6
Letni koncert Solidarnosti
V soboto, 16. aprila, se je v Kamniku pričela sezona zborovskega petja. Prvi so nam pesmi iz letnega koncertnega programa predstavili pevci in pevke DKD Solidarnost, ki bodo naslednje leto slavili 70-letnico svojega obstoja in delovanja.
Niti ta podatek, niti raznovrsten program pa v dvorano kamniškega kina Dom nista pritegnila tolikšnega števila poslušalcev, kot smo bili vajeni v preteklih letih. Vzrok temu, da na podobnih koncertih, ki so nedvomno najbolj kvalitetne prireditve zborovskega petja v Kamniku, dvo-
rana ni polno zasedena, je nedvomno tudi v tem, da je bil v teh tednih program zborovskih prireditev že kar neverjetno natrpan. V slabih treh tednih so se nam namreč predstavili skoraj vsi občinski pevski zbori, za nameček pa še Mešani zbor Zarja iz Hodiš na avstrijskem Koroškem in Moški pevski zbor DKD Svoboda iz Brestanice. Mar ne bi bilo smotrneje koncerte raztegniti vsaj na dva meseca, da ne bi prihajalo do zasićenosti, ki jo je bilo opaziti letos. Drugi razlog pa je verjetno tudi dvorana, ki je obupno slaba. Oder namreč že nekaj let razpada, polovica reflektorjev je le za
Lep večer z Liraši
Letni celovečerni koncert je za vsak zbor morda najtežja preizkušnja v sezoni, navkljub vsem ostalim nastopom, ki se jih zbor udeležuje tekom celega leta. Nastopiti je treba pred domačo, večinoma precej zahtevno publiko, ki hoče vedno več in boljše, in ne prenese neuspehov.
Tega so se zavedali tudi pevci Prvega slovenskega pevskega društva Lire, ki so skupaj s svojim dirigentom, prof. Samom Vremšakom v petek, 22. aprila, v veliki dvorani Kina Dom predstavili svoj celovečerni program.
Kar nekako v navado nam je prišlo, da se vsako leto spominja-pio določenih obletnic in jubilejev. Tako so se tudi letos pevci spomnili    120-letnice rojstva
okras, tapete visijo z zidov, kot veje z vrbe žalujke, podstavki, na katerih stojimo pevci, pa tudi niso dosti zamudili Kristusovega rojstva. Naj mi bralci oproste te primerjave, vendar vse to drži in dovolj žalostno je, da se nihče ne zmeni za to!
Kljub okoliščinam, ki na pevce ne vplivajo ravno spodbudno, smo lahko poslušali kvalitetno izveden program. Najprej je nastopil ženski zbor pod vodstvom zborovodkinje Karle Urh, ki je v pesmi Venite rožce moje tudi zelo doživeto odpela solo vložek. Nostalgično obarvana je bila prva zapeta pesem, Vse rožice rumene, medtem ko je naslednja, Da b"biva liepa ura prinesla med nas vedro koroško razpoloženje. Sledile so tri pesmi Cirila Preglja, Vrabčeva - Vsi so prihajali, prav poseben vtis pa je napravila pesem - Pomladni pozdrav. Besedilo zanjo je napisal belokranjski pesnik Oton Župančič, glasbeno podobo pa ji je nadel skladatelj Pavel Šivic. Omenil bi le še oživitev spomina na zborovodjo in skladatelja Viktorja Mihelčiča, ki je obudil žensko zborovsko petje in se ga zato pevke rade spomi-
Prof. Tina Romšak je praznovala srebrni jubilej - 25-letnico sodelovanja z Liro
ni pevci ter solist prof. Samo Vremšak
Oskarja Deva, znanega prireje-valca narodnih pesmi in 45-letni-ee ustanovitve Jugoslovanske Vojne mornarice.
Sicer pa kar poglejmo, kako se Je pred polno dvorano ljubiteljev Petja odvijal koncert. Prvi del je bil
sestavljen iz renesančnih mojstrovin Szamotulczika, Marinko-viča in Slovenca Gallusa. Sledile so skladbe treh starejših slovenskih romantičnih avtorjev Jereba, Venturinija in Rožanca; Pelin roža, Vsejal sem nageljne in V mlinu. Za zaključek prvega de-'s smo slišali Na Posavju Petra Liparja, Nagelj Alojza Srebot-njaka in Podgorske mornarje Rada Simonitija, torej dela sodobnejših slovenskih ustvarjalcev.
V drugem delu koncerta smo Prisluhnili črnski duhovni, ruski
narodni in črnogorski partizanski pesmi, zatem pa je sledilo še sedem priredb slovenskih narodnih pesmi. Naj omenimo samo Ma-roltovo Kaj b' jes tebi dau ter Ana sama rieč me griva, ki jo je za Liro priredil njen dirigent prof. Samo Vremšak.
Kaj naj torej zapišemo pod letošnji celovečerni koncert Li-rašev?
Bo dovolj to, da nam je Lira s svojimi solisti predstavila vsebinsko pester program, ki je prijetno poživil tradicionalno zasnovane koncerte, ali pa si morda poslušalci od Lire želimo še več podobnih večerov, kot je bil celovečerni koncert in decembrski Večer v čitalnici, ki sta poživila in obudila kulturno življenje v Kamniku.JANEZ BALANTIČ
Ob rob nekemu koncertu
Ljubezen je zadnja luč, Prislonimo srcu dlani, ljubezen je zadnja luč, kaj bomo sami v temi.
Ko smo se pevci Prvega slovenskega pevskega društva Lira odločali, kje bomo priredili generalko pred našim letnim koncertom, so bili v ospredju trije kraji: Šmartno in Laze v Tuhinju ter Dom ostarelih občanov v Kamniku. Odločitev ni bila pretežka, spontano smo se odločili za obisk Doma in njegovih varovancev, ki snio jih vsi skupaj, morda nezavedno, že vse preveč potisnili ob rob našega življenja. Vse preradi [Jamreč pozabljamo, da naši dedki in babice potrebujejo več polnosti v drugem obdobju svoje-|a življenja, ko njihova aktivnost 9 pojenjuje, ne pa tudi volja do življenja.
Dobro je, da smo prišli v globokem večeru veseli, dobro je, da smo ostali, "i pesmi naše peli.
Sprejeli so nas z nasmehom in s,iskom rok, kot bi nas že dolgo Pričakovali; pa ne samo nas, prav Sotovo bi enako dobrodošlico doživelo vsako kulturno društvo,
ki bi s seboj prineslo delček svojega življenja.
Že pol ure pred nastopom je bila majhna, a lepa dvorana do polovice polna, obrazi poslušalcev pa polni nekakšnega notranjega pričakovanja, ki pa so se sprostili že po prvi zapeti pesmi. Izpojmo do konca to pesem, ki nam pretresa srca, ljubezen je zadnja luč, prislonimo srcu dlani.
Naš  program  so spremljali z ganjenostjo in ob pesmih, kot so Barčica, Kaj b'jaz tebi dav, U klošter bi šla, Ana sama rieč me griva, Pelin roža, Narodna pesem, Nagelj in Vsejal sem nageljne, so se na obrazih zaleske-tale solze in zlagal bi se, če bi rekel, da nas pevce ta nema bolečina in zadovoljstvo obenem ni pretreslo. Zato bi se še enkrat v imenu vseh nas zahvalil osebju Doma, še posebno pa starim mamam in očetom za čudovit sprejem. Še bomo prišli! Dobro je, da smo ostali, še po zadnji pesmi med vami, dobro je, da smo ostali združeni in onemeli.
M. R.
njajo, najraje z njegovimi pesmimi. Ena od njih je tudi - Roža na vrtu.
Program koncerta je nadaljeval moški zbor, pod vodstvom Ivice Ropaš, s pesmijo velikega renesančnega skladatelja slovenskega rodu Jakoba Gallusa, mojstra motetov in madrigalov. Svoboda je hrana duha in pravo razkošje so pevci zapeli v pesmi Li-bertas animi. Tudi naslednja pesem je bila renesančna, napisal pa jo je francoski mojster homo-fonije in polifonije Costelev. Njen naslov je bil Kadar misli žalostne in je vsaj v teh časih nam kakor na dušo pisana.
Pesmi, Oj Doberdob in Pelin roža sta Zorko Prelovec in Peter Jereb namenila slovenskim fantom, ki so na frontah žrtvovali svoja mlada življenja za domovino, pevci Solidarnosti pa so nas spomnili, da njihove žrtve niso bile zaman.
Koncert se je končal s skupnim nastopom obeh zborov, kar je prireditvi dalo še poseben čar. Za konec zaželimo pevkam in pevcem DKD Solidarnost še nadaljnje uspehe in polno dvorano ob njihovi 70-letnici delovanja.
MATIC ROMŠAK
Med fantazijo in abstrakcijo
Iz doma upokojencev
V razstavišču Veronika Z KO Kamnik že drugo leto kontinuirano predstavlja kamniške likovne ustvarjalce, tako profesionalce kot amaterje, z avtorskimi razstavami. Med ljubiteljskimi likovniki se s samostojnimi razstavami predstavljajo predvsem avtorji, ki klasični amaterizem že presegajo in dosegajo kolikor toliko zadovoljivo in opravičljivo kvalitetno raven. Tokrat razstavlja Handi Behrič, sicer zaposlen kot učitelj na srednji grafični šoli v Ljubljani.
Likovno snovanje Handija Be-hriča, razvidno s te razstave, lahko razdelimo v grobem na dva dela: na slike z literarno vsebino in slike, ki so samostojni likovni konstrukti, plod čisto slikarskih eksperimentiranj. Načeloma prve po likovni vrednosti ne dosegajo drugih, sicer pa je za vso razstavo nasploh značilno precejšnje nihanje v kakovosti in bi bilo verjetno bolje pristajati na strožje kriterije in selektivnejši izbor del.
Slogovno sega Behričevo slikarstvo od fantastike in simbolike preko plenerskega slikarstva in eksperimentiranja vse do ab-stracije. Ciklus slik s sporočilno vsebino, lahko bi jih naslovili kar »videnje apokalipse«, je zmes fantastike in simbolike z jasnim sporočilom in svarilom pred eko-
loško, vojno, jedrsko ali kakršnokoli katastrofo, s katero je človeštvo ogroženo.
Serija slik pokrajine z drevesi v živih barvah je primer poetično navdahnjenega krajinskega slikarstva, nekakšen daljni odmev na impresionizem z začetka stoletja, vendar tehnično rešen na povsem drugačen način, med drugim tudi z rezanjem (praskanjem) po slikovni ploski. Motivi dreves se zopet ponovi v akvarelih, kombiniranih s tušem ali svinčnikom, vendar tukaj v bolj zamolkli barvni lestvici. Zanimive so Behričeve, lahko jih najustrezneje imenujemo, monotipi-je, abstraktni odtisi tiskarskih plošč, kjer je vse podvrženo naključju, ki spremeni slikovno polje v fantazijski abstraktni organizem. Razstava se zaključi z »malo rdečo abstrakcijo«, primerom informela, oziroma nepredmet-nega slikarstva.
Vsekakor izstopata sliki »Metafora«, ki je barvno in kompozicijsko izredno uglašena ter »Mislim, pustite me«, ki poleg svoje literarne sporočilnosti tudi povsem likovno presega povprečje.
Ugotovimo lahko, da razstava kljub svoji precejšnji slogovni in kvalitativni raznolikosti, prinaša tu in tam tudi nekatere prijetne osvežitve.
DUŠAN LIPOVEC
Tihožitje v fotografiji
Stolov Interier na Duplici nadaljuje že s kar tradicionalnimi predstavitvami slovenskih fotografov, predvsem mlajše generacije. V aprilu in deloma maju razstavlja črno-belo fotografijo manjšega formata Boris Gaberš-čik, rojen leta 1957. Diplomiral je sicer na biotehniški fakulteti v Ljubljani, vendar je od leta 1986 član Društva oblikovalcev Slovenije in v svobodnem poklicu.
Gaberščikov pristop k umetniški fotografiji se opira predvsem na bogato evropsko likovno tradicijo. V njegovih fotografskih študijah je vseskozi spoznavna soodvisnost treh likovnih zvrsti: fotografije, slikarstva in oblikovanja. Mimetičnost fotografskega medija in podobno orientirano slikarstvo sta s pojavom fotografije vzpostavila specifično medsebojno razmerje. Fotografija je pogosto tehnično olajšala delo slikarstvu, obratno pa je bilo slikarstvo mnogokrat perce-pcijsko vodilo fotografiji, predvsem v posnemanju tihožitij, por-tretnih študij in postavitvi figuralnih kompozicij. Zanimiv, kar klasičen primer takšne simbioze dveh medijev je tudi danes in tukaj prisoten: denimo, plodno sodelovanje fotografa Miroslava Zdovca in slikarja Rudija Španzla.
Pri Borisu Gaberščiku je historični spomin na slikarstvo prisoten predvsem v foografijah cvetja, z izrazitimi mehkobami in fi-nesami valeurja, ki spominja, kljub črno-beli tehniki, na cvetlična tihožitja holandskega slikarstva.
Poleg rož so motivni svet Borisa Gaberščika predvsem banalni predmeti vsakdana: vijaki, kljuka, del ključavnice, stekla, servis za kavo, skodelica, steklenica, pločevinka, svinčnik, jajce, mrtva žuželka. V naključnih srečanjih teh mrtvih predmetov na podlagah s subtilnimi grafičnimi sledmi in obdelavami, je polno likovnih, grafičnih, celo slikarskih fines in kvalitet. Značilni so neobičajni kompozicijski rezi znotraj formata in čiste forme, oboje doseženo s kontrastom svetlih in temnih tonalitet. Obenem pa je stalno prisoten prefi-njen občutek za detajle, smiselne izseke in kompozicijske postavitve. Vse to pa so tudi odlike, ki jih zahteva avtorjevo primarno udejstvovanje oblikovalca.
Razstavljenih je tudi nekaj koloriranih, oziroma rožnato-mo-dro in rjavo-oker niansiranih izvedb. To so drobne dvojne fotografske slike, diptihi, zopet z motiviko tihožitij.
DUŠAN LIPOVEC
O začetku leta
Zvrstilo se je že nekaj dogodkov. Ker so pomembno razmejili naš čas, naj jih navedemo. Bili so pestri in so nas razgibali.
V januarju smo v večnamenski dvorani gledali komedijo »Hob-son v škripcih« v izvedbi dramske skupine pri Kulturnem društvu Srednja vas. Nastopilo je 12 igralcev z režiserko Zdenko Klančnik, ki je pozdravila vse navzoče. Odzvali smo se številno in z zanimanjem sledili komediji, ki nas je z nepričakovanim dogajanjem zelo razvedrila.
Prešernov dan smo praznovali drugače kot druga leta, ne z recitacijami, panoji ipd., ampak literarno, z izdajo našega Glasila št. 12. Izšlo je ravno na ta dan in bilo posvečeno slovenskemu kulturnemu prazniku. Glasilo je dovolj obsežno s prispevki stanovalcev, s pesmimi, s kroniko dogodkov iz lanskega leta, z anekdotami, pregovori in zanimivostmi. Dnevu je bil s tem dan lep poudarek.
Tudi pustovanje je bilo letos nekoliko drugačno, kot sicer, bolj po naših željah. Brez številnih mask in ocenjevanja, le z glasbo in petjem ob pustni večerji. Tovariš Travnik je poskrbel, da smo se ob zvokih harmonike lahko tudi zavrteli in predvsem veliko prepevali.
Ob 8. marcu smo se spet zbrali k proslavi/-S pesmijo in mladostjo so nas razveselili otroci O. Š. Fr. Albrehta, pevski zbor pod vodstvom tovarišice Marine Aparnik. Prišli so s cvetjem v rokah. Pridružil se jim je tovariš Travnik s harmoniko, ki nam je najprej občuteno, doživeto prebral Cankarjevo črtico Skodelica kave. Otroci so nato živahno zapeli vrsto narodnih pesmic, tudi recitirali, igrali na flavto, violino in klavir. Po venčku narodnih smo vsi skupaj zapeli nekaj živahnih pesmi, otroci so nam razdelili svoje rožice. Vse žene pa smo darilca prejele s čestitko uprave Doma. Razpoloženje je bilo prisrčno, prineslo nam je veselje.
Na VIII. zimskih športnih igrah se je pomerilo 9 socialnih zavodov gorenjske regije v štirih panogah: v veleslalomu, sankanju, teku na smučeh in v ekipnih igrah. Igre so bile v Radovljici, 4. marca. Naš mladi delovni kolektiv je bil najuspešnejši, prejel je prehodni pokal. S seboj so prinesli 14 diplom z medaljami in še tri pokale. Pokal najboljšega športnika je dobil Ivko Homar, najboljše športnice Olga Urbane in še pokal za prvo mesto ekipno. To veseli tudi nas stanovalce in smo na naše športnike ponosni.
MARIJA LAVRIČ ★ ★ ★
Takoj na začetku spomladi smo v našem Domu imeli lepo in dobro psihično rekreacijo, kar vsekakor pripomore k dobremu
telesnemu počutju vseh oskrbovancev. Imeli smo namreč tri kulturne prireditve, katere so nam omogočili mlajši prebivalci naše občine, za kar smo jim vsi hvaležni.
Dramska skupina Ivan Cankar iz Šmartnega v Tuhinju je 8. aprila v naši lepi večnamenski dvorani uprizorila zelo prijetno Moli-erovo humoresko »Namišljeni bolnik«, ki je odkrila pristne človeške značaje, tako dobre, kot slabe. (Zelo poučno za vse).
V sredo, 13. aprila nas je obiskal moški pevski zbor »Lira« iz Kamnika, seveda zelo pomlajen, pod strokovnim vodstvom profesorja Sama Vremšaka. Mnogotere pesmi so zelo kvalitetno izvajali, pri nekaterih je tudi zborovodja prelepo pel kot solist.
Pet dni kasneje nas je razveselil Študentski mešani pevski zbor iz Kamnika pod vodstvom Janeza Klobčarja. Z lepimi in prisrčnimi narodnimi pesmimi so nas navdušili. Za njihovo razumevanje za potrebe starejših; da nam pripravijo s svojim petjem prijetno počutje in obudijo spomin na našo mladost, dobro ali slabo, kot jo imajo mladi tudi danes, se jim še enkrat toplo zahvaljujemo.,
Vem, da nisem edina, pač pa nas je večina, ki smo vse te prireditve obiskali, bila zelo zadovoljna in hvaležna za pozornost, ki nam starejšim pomeni velik most med našo in mlajšo generacijo.
Za vsa ta lepa doživetja vsem, ki so nam jih omogočili, prisrčna' hvala z željo, da nas še velikokrat obiščejo.
ANICA IVEC
Knjižnica v Komendi
Letos se KPD »Janez Čebulj« Komenda spominja dograditve kulturnega doma v Komendi pred petdesetimi leti. Zato vsa letošnja dogajanja v kulturnem domu potekajo še posebej slovesno. Kulturno društvo oziroma dramska sekcija je pripravila veselo igro Gosposka kmetija (Štefan Jarko). Tudi uspešno delo pevskega zbora je porok, da kulturna dogajanja v Komendi ne bodo zamrla. Se posebej smo se posvetili majhni prenovi prostorov za odrom; Želja vseh pa je preureditev in svetlobna oprema odra. V prenovljenih prostorih za odrom smo po 8 letih ponovno odprli knjižnico. Knjižnica je tako na voljo vsem ljubiteljem branja, odprta pa je vsako sredo od 17. do 19. ure.
Izbor knjig je dovolj pester, saj je knjižnica povezana z matično knjižnico v Kamniku.
Člani kulturnega društva upamo, da boste krajani Komende radi zahajali v knjižnico. Predsednik KPD »Janez Čebulj« Anton Jagodic
ŠTIPENDIRANJE V ŠOLSKEM LETU 1987/88
V šolskem letu 1986/87 so pričele veljati spremembe samoupravnih sporazumov štipendiranja:
- štipendiranje učencev in študentov, ki so izrazito nadpo-prečno nadarjeni,
- regresiranje prehrane učencev in študentov (praktično že od leta 1983), .
- dvig cenzusa za pridobitev
a) kadrovske štipendije iz 85% na 100% (PNOD za preteklo leto)
b) štipendije iz združenih sredstev od 55% na 60% (PNOD za preteklo leto),
- valorizacija štipendij glede na rast osebnih dohodkov in življenjskih stroškov (praviloma vsake 3 mesece),
- vrednotenje kadrovskih štipendij ne le po uspehu in event. Deficitarnost, ampak tudi glede na kraj šolanja,
- zmanjšal se je tudi odstotek oz. meja, do katere se štipendija ne izplačuje od 4% na 2%,
- samoupravna organiziranost štipendiranja na ravni republike se je poenotila z organiziranostjo zaposlovanja, kar omogoča racionalno delovanje delegatskega sistema.
Kadrovske štipendije so še vedno temeljna oblika štipendiranja
in imajo poudarjen kadrovski vidik, saj na ta račun delovne organizacije obljubljajo ustrezno zaposlitev. Z vidika usmerjanja učencev in študentov v smeri izobraževanja pa je funkcija kadrovskih štipendij mnogo prešibka. V šol. letu 1987/88 je 373 kadrovskih štipendistov.
Število razpisanih kadrovskih štipendij se je v preteklih letih povečalo (leta 1986 306 štipendij, leta 1987 349 štipendij), za prihodnje šolsko leto pa izrazito padlo (261 štipendij) kot posledica neugodnih gospodarskih razmer.
Kvalifikacijska struktura štipendij se ne izboljšuje. Tako podeljene kadrovske štipendije ne bodo bistveno pripomogle k spremembi kadrovske strukture bodočih zaposlenih. Še vedno je premalo razpisanih tudi takih kadrovskih štipendij, ki bi nadomestile štipendije iz združenih sredstev in jih OZD planirajo šele v dolgoročnih potrebah (naravoslovje, družboslovje).
Nepodeljene štipendije ostajajo največ do IV. st. zahtevnosti; vzroki so predvsem v višjih izobraževalnih namerah učencev in v poklicih, ki se opravljajo v težkih pogojih dela. Skrb za kadrovsko reprodukcijo s pomočjo štipendiranja nam
kaže odnos med številom kadrovskih štipendistov in številom zaposlenih. V Kamniku je delež kadrovskih štipendij 3,2 glede na število zaposlenih v decembru 1987 (11.362), v SR Sloveniji je ta delež 5,1.
Razmerje med kadrovskimi štipendijami in štipendijami iz združenih sredstev je v tekočem šolskem letu 62,6% : 37,3%, kar je v skladu z družbenim dogovorom..
Večina štipendistov iz združenih sredstev se izobražuje na V. stopnji zahtevnosti in to v neproizvodnih usmeritvah. Na ta način se usklajuje tudi strukturno neskladje pri kadrovskem štipendiranju.
Višina štipendij iz združenih sredstev je odvisna od materialnega položaja štipendista in od kraja bivanja v času šolanja. Pri zagotavljanju finančnih sredstev za izplačilo štipendij ni težav, saj je tudi v tekočem šolskem letu razpoložljiva 2-mesečna rezerva, zaradi katere je prihajalo do pobud za začasno ukinitev zbiranja prispevkov. Te pobude niso bile realizirane zaradi uresničevanja solidarnosti do tistih OZD, ki bi se znašle v težki finanči situaciji.
SILVA VAVPETIČ
RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1988/89
Po družbenem dogovoru o štipendijski politiki v SR Sloveniji in samoupravnem sporazumu lahko zaprosijo za kadrovsko štipendijo udeleženci v usmerjenem izobraževanju, pri katerih dohodek na družinskega člana ne presega povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto (271.063 din).
Kadrovska štipendija bo izjemoma lahko podeljena tudi mimo navedene omejitve, če za vključevanje v posamezne vzgojno izobraževalne programe ni dovolj ustreznih kandidatov, o čemer se morajo sporazumeti udeleženci samoupravnega sporazuma v občini.
Za kadrovsko štipendijo lahko sveti vzgojno-izobraževalnih organizacij predlagajo štipenditorjem tudi učence in študente, ki s svojimi izrazito nadpo-prečnimi učnimi rezultati in uspešnim vključevanjem v različne šolske in iz-venšolske dejavnosti dokazujejo svoje izjemne intelektualne sposobnosti in delovne rezultate. Ti kandidati imajo pravico do štipendije, če ožji družinski člani niso plačali davka od skupnega dohodka občanov za leto 1987.
Višina kadrovske štipendije je določena s točkami: za šolanje v kraju bivanja od 285 do 1320 točk, izven kraja bivanja pa od 800 do 1790 točk. Vozačem pripadajo točke v kraju bivanja ter dodatek za vožnjo, in sicer stroški prevoza v šolo, ki presegajo 2% poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto (5421 din).
Višine kadrovskih štipendij za podiplomski študij so določene v skladu z merili organizacije združenega dela - štipenditorja, venddr najmanj v višini minimalnega osebnega dohodka pripravnika z visoko izobrazbo.
Štipendija se lahko poveča do 200 točk za tiste poklice, v katerih kadrov izrazito primanjkuje in za katere se ude-
leženci samoupravnega sporazuma dogovorijo v organih za štipendiranje v občini. Podatke o teh poklicih v posameznih občinah lahko prosilci za kadrovsko štipendijo zvedo v strokovni službi skupnosti za zaposlovanje v občini, v kateri prosijo za kadrovsko štipendijo.
Vrednost točke določi skupščina Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije.
Prijave za razpis kadrovskih štipendij morajo prosilci vložiti do 15. julija. Pred tem rokom samoupravni organi štipenditorjev ne morejo odločati o podelitvi štipendij. Prosilci, ki se bodo naknadno vpisali, oddajo vloge najkasneje 30 dni po vpisu. Po določilih samoupravnih sporazumov o štipendiranju morajo biti kadrovske štipendije podeljene do 15. septembra. Kandidati morajo prijavi oz. vlogi (obr. 'o._o SPN-1 - »Vloga za uveljavljanje socialno-varstvenih pravic«) priložiti:
- potrdilo o vpisu v šolo;
- overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije združenega dela o opravljenih izpitih;
- potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izdaja oz. potrjuje ga davčna uprava in matični urad pri skupščini občine);
- potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu: navedeni morajo biti vsi dohodki iz delovnega razmerja, iz kmetijstva, iz obrti in dohodki iz dela v podaljšanem delovnem času in drugih virov. Ce so starši upokojenci, priložijo odrezek od pokojnine za december 1987.
Kandidati za štipendije - otroci naših delavcev na začasnem delu v tujini - naj pošljejo vlogo za štipendijo v obliki prošnje.
Poklic oz. program stopnja zahtev-   število  Naslov štipenditorja
nosti poklica štipendij
strojni ključavničar
strojni mehanik monter ogrevalnih nap.
monter vodovodnih nap.
monter klima naprav
tekstilno obrt. konf.
tekstilni konfekcionar ll/IV
strojni tkalec
konf. usnjenih oblačil
usnjar
izd. usnj. galanterije tekstilni mehanik II
lesar tapetnik
železokrivec tesar
zidar
kuhar prodajalec
živilski tehnik lesarski tehnik
metalurški tehnik strojni tehnik
kemijski tehnik
računalniški tehnik gradbeni tehnik
gradbeni tehnik kom. dej. ekonomski tehnik
naravoslov. mat. tehnik usnj. krz. konf. tehnik usnj. krz. tehnik Usnj. galanter. tehnik ing. lesarstva
ing. elektroteh. energ. ing. metalurgije ing. strojništva
Poklic oz. program	stopnja	število	Naslov štipenditorja	ing. strojništva za konstruk.
	zahtevnosti	štipendij		ing. tekstilne konf.
	poklica			ing. tekstilne tehn.
				ing. usnja krzna
str. čis. sad. zel.	II.	2	Mercator-Eta Kamnik	ekonomist za anl. plan.
obdelovalec lesa	II.	3	Stol Kamnik TOZD Tovarna plosk, pohištva	učitelj pouka flavte
	II.	2	Stol Kamnik TOZD Sloga Moste	učitelj pouka klarineta
	II.	5	Stol Kamnik TOZD Sedežno pohištvo	dipl. ing. lesarstva
tekstilni konf. I	III.	2	Svilanit Kamnik TOZD Frotir	
šivalec usnjene konf.	III.	2	Utok Kamnik TOZD Usnjena konfekcija	dipl. ing. metalurgije
strojar usnja	III.	6	Utok Kamnik TOZD Usnjarna	dipl. ing. strojništva
tekstilni mehanik I	III.	2	Svilanit Kamnik TOZD Svila	dipl. ing. strojništva
	III.	5	Svilanit Kamnik TOZD Frotir	
predel, sad. zel.	IV.	3	Mercator-Eta Kamnik	
lesar šir. profila	IV.	4	Menina Kamnik	
	IV.	8	Stol Kamnik TOZD Tov. plosk, pohištva	
	IV.	6	Stol Kamnik TOZD Sloga Moste	dipl. ing. stroj, stroj. tehn.
	IV.	1	Stol Kamnik TOZD Prodaja	dipl. ing. stroj, za energetiko
	IV.	1	SGP Graditelj Kamnik	dipl. ing. stroj, za konstruk.
	IV.	15	Stol Kamnik TOZD Sedežno pohištvo	dipl. ing. računalništva
	IV.	2	Stol Kamnik TOZD Kov. in tapec. poh.	dipl. ing. kem. teh. spe.
oblikovalec kovin	IV.	2	Kemijska ind. Kamnik TOZD Nam. proizv.	dipl. ing. kem. teh.
strugar	IV.	6	Titan Kamnik TOZD Livar, z obd. ena	dipl. ing. kemije
	IV.	2	Elektroelem. Izlake TOZD Svit Kamnik	dipl. ing. usnja krzna
	IV.	1	Titan Kamnik TOZD Vzdrž. in energ. tri	dipl. ing. tekstil, tehn.
varilec	IV.	1	Titan Kamnik TOZD Orodjarna štiri	dipl. ing. gradb. konst.
	IV.	2	Titan Kamnik TOZD Vzdrž. in energ. tri	dipl.ekonom.zaanl.pl.
rezkalec	IV.	2	Titan Kamnik TOZD Vzdrž. in energ. tri	
brusilec		3	Titan Kamnik TOZD orodjarna štiri	dipl. ing. ekon. kom. smeri
	IV.	4	Titan Kamnik TOZD orodjarna štiri	dipl. ing. elektroteh. za ind.
orodjar	IV.	4	Titan Kamnik TOZD Proizv. kij. in okov. dve	elektroteh.
	IV.	1	Elektroelem. Izlake TOZD Svit Kamnik	dipl. ing. elektroteh. za ind.
stavbni ključavničar	IV.	10	Alprem Kamnik	elektroniko
	IV.	2	Zarja Kamnik	učitelj tehničnega pouka
IV. IV. IV. IV. IV. IV.
i v:
IV. IV. IV. IV. IV. IV. IV.
IV. IV. IV.
IV. IV. IV. IV. IV. IV. IV. IV.
v. v. v. v. v. v. v. v. v. v. v. v. v. v. v. v. v. v. v. v. v. v. v.
VI. VI. VI. VI. VI. VI. VI. VI. VI. VI. VI. VI. VI. VI. VII. VII. VII. VII. VII. VII. VII. VII. VII. VII. VII. VII. VII. VII. VII. VII. VII. VII. VII. VII. VII. VII.
VII.
VII. VII.
4 Titan Kamnik TOZD Liv. z obd. ena
3 Kemijska ind. Kamnik TOZD Vzdrževanje
3 Titan Kamnik TOZD Vzdrž. in energ. tri
2 Zarja Kamnik
1 Kemijska ind. Kamnik TOZD Vzdrževanje
2 Stan. in komunal, gospodarstvo Kamnik 2 Zarja Kamnik
2 Zarja Kamnik 1 Ideja Kamnik
3 Svilanit Kamnik TOZD Frotir
1 Ideja Kamnik
3 Utok Kamnik TOZD Usnjena konfekcija
8 Utok Kamnik TOZD Usnjarna
2 Utok Kamnik TOZD Usnjena konfekcija ,
5 Svilanit Kamnik TOZD Frotir 1 Svilanit Kamnik TOZD Svila
3 Stol Kamnik TOZD Kov. in tapec. poh.
1 SGP Gradb. Kranj TOZD Grad. oper. Kamnik
2 SGP Graditelj Kamnik
1 SGP Gradbine&Kranj TOZD Gr. oper. Kamnik
2 SGP Graditelj Kamnik
2 SGP Gradbinec Kranj TOZD Gr. oper. Kamnik 1 Stol Kamnik TOZD Družb, prehrana
5 ABC Kočna TOZD za trg. z než. proizv.
5 ABC Kočna TOZD Maloprodaja
1 Mercator-Eta Kamnik
1 Stol Kamnik TOZD tov. plosk. poh.
1 Stol Kamnik TOZD Sloga Moste
1 Stol Kamnik TOZD Sed. pohištvo
3 Titan Kamnik TOZD Liv. zobdel. ena
4 Titan Kamnik TOZD Liv. z obdel. ena
3 Titan Kamnik TOZD Proizv. kij. in okov. dve 1 Titan Kamnik TOZD Vzdrž. in energ. tri
1 Stol Kamnik DSSS
2 Kemijska ind. Kamnik DSSS
1 Kemijska ind. Kamnik TOZD Kamniktit
1 Donit Kamnik TOZD Kemostik
1 Kemijska ind. Kamnik TOZD Nam. proizv.
1 Donit Kamnik TOZD Kemostik
1 SGP Graditelj Kamnik
1 SGP Gradbinec Kranj TOZD Gr. oper. Kamnik
1 Stan. in komun. gosp. Kamnik
4 Utok Kamnik DS SS
1 Titan Kamnik TOZD Liv. zobdel. ena
3 Donit Medvode TOZD Trival Kamnik
1 Utok Kamnik TOZD Usnjena konfekcija
2 Utok Kamnik TOZD Usnjarna
1 Utok Kamnik TOZD Usnjena konfekcija
1 Stol Kamnik DSSS
1 Stol Kamnik TOZD Sedežno pohištvo
1 Kemijska industrija Kamnik DS SS
1 Titan Kamnik TOZD Liv. z odelavo ena
2 Titan Kamnik TOZD Liv. z obdelavo ena
2 Titan Kamnik TOZD Proizv. kij. in okv. dve
1 Titan Kamnik TOZD Vzdrž. in energ. tri
2 Kemijska ind. Kamnik DSSS
1 Utok Kamnik TOZD Usnjena konfekcija
1 Svilanit Kamnik TOZD Svila
2 Utok Kamnik TOZD Usnjarna 1 Utok Kamnik DSSS
1 Občinska izobraževalna skupnost
1 Občinska izobraževalna skupnost
2 Stol Kamnik DS SS
1 Stol Kamnik TOZD Prodaja
1 Titan Kamnik TOZD Liv. z obdel. ena
1 Titan Kamnik DS SS
1 Kemijska ind. Kamnik TOZD Vzdrževanje
2 Titan Kamnik TOZD Liv. z obd. ena
2 Titan Kamnik TOZD Proizv. kij. in ok. dve
1 Stol Kamnik DS SS
1 Titan Kamnik TOZD Vzdrž. in energ. tri
2 Alprem Kamnik
1 Svilanit Kamnik TOZD Frotir
2 Kemijska industrija Kamnik DSSS
1 Stol Kamnik DSSS
2 Utok Kamnik TOZD Usnjarna
1 Kemijska industrija Kamnik DS SS
1 Stol Kamnik DS SS
2 Utok Kamnik TOZD Usnjarna
2 Svilanit Kamnik TOZD Frotir
1 SGP Gradbinec Kranj TOZD Gr. oper. Kamnik
3 Utok Kamnik DS SS
1 Svilanit Kamnik DSSS
1 Kemijska industrija Kamnik DSSS
1 Kemijska industrija Kamnik DS SS
1 Zarja Kamnik
1 Občinska izobraževalna skupnost
RAZPIS ŠTIPENDIJ IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV ZA ŠOLSKO LETO 1988/89
Samoupravni organ za štipendiranje v občini Kamnik
razpisuje
štipendije iz združenih sredstev in razlike h kadrovskim štipendijam za udeležence v usmerjenem izobraževanju
Za štipendijo iz združenih sredstev in razliko h kadrovski štipendiji lahko zaprosijo kandidati, katerih mesečni dohodek na družinskega člana v letu 1987 ni presegel 60% povprečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovljenega za leto 1987 -162.638 din.
Pri kandidatih iz kmečkih družin in tistih, ki izkazujejo dohodek tudi od kmetijstva in so dolžni plačevati prispevke in davke od katastrskega dohodka, se ta upošteva enako kot za ostale oblike socialnovarstvenih pomoči v občini. Prednost pri podelitvi štipendij iz združenih sredstev bodo imeli kandidati:
- ki so vključeni v izobraževanje v na-ravoslovno-tehničnih usmeritvah in drugih razvojno prioritetnih usmeritvah, ki so jih v občinah sprejeli samoupravni organi štipendiranja; seznami teh bodo izobešeni na oglasni deski strokovne službe za štipendiranje v občini Kamnik;
- ki se izobražujejo za kmetijske poklice;
- iz družin, ki so v slabšem socialnem ekonomskem položaju in se brez družbene pomoči ne bi mogli šolati;
- z boljšim učnim uspehom;
- katerih nagnjenja in sposobnosti omogočajo uspešno delo v izbrani usmeritvi (mnenja o tem posredujejo službe poklicnega usmerjanja). Kandidati za štipendije iz združenih sredstev zaprosijo za štipendijo v občini svojega stalnega bivališča, učenci in študenti iz drugih republik, ki prejemajo kadrovsko štipendijo, imajo pravico zaprositi za razliko h kadrovski štipendiji v občini, kjer imajo kadrovsko štipendijo.
Kandidati za štipendijo iz združenih sredstev se morajo predhodno prijaviti na razpisane kadrovske štipendije na območju stalnega bivališča oziroma dnevne migracije delavcev. Štipendije iz združenih sredstev bodo podeljene šele potem, ko bodo za določen poklic podeljene vse kadrovske štipendije, ki jih razpisujejo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in drugi štipenditorji na navedenem območju.
Kandidati za štipendijo morajo prijavi oziroma vlogi za štipendijo priložiti:
- potrdilo o vpisu v šolo,
- overjen prepis oziroma fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo višješolske in visokošolske organizacije združenega dela o opravljenih izpitih,
- izjavo organizacij združenega dela in drugih štipenditorjev, daje kandidat pri njih zaprosil za kadrovsko štipendijo, vendar mu ta ni bila podeljena,
- izjavo kandidata, da ne prejema kadrovske štipendije.
Za kandidate, ki še niso dopolnili 18 let, podpišejo izjavo tudi starši ali skrbniki. Prosilci za razliko h kadrovski štipendiji morajo predložiti kopijo pogodbe o kadrovski štipendiji.
Otroci naših delavcev na začasnem delu v tujini - kandidati za štipendijo - naj pošljejo vlogo za štipendijo v obliki prošnje in priložijo potrdilo o neto osebnih dohodkih staršev v preteklem letu ter mnenje krajevne skupnosti in občinskih skrbstvenih organov v domovini.
Kandidati za štipendije ali razlike h kadrovskim štipendijam iz združenih sredstev morajo vložiti vso zahtevano dokumentacijo do 5. septembra 1988, kar velja tudi za prosilce, ki so to obliko že prejemali. Te vloge bodo rešene do 30. septembra 1988.
Po 5. septembru 1988 vlog ne bomo več sprejemali, razen v naslednjih primerih:
- da se je prosilec vrnil s služenja vojaškega roka in zato dokumentacije ni mogel predložiti do roka,
- da se je prosilec naknadno vpisal v šolo (v tem primeru odda dokumentacijo v 15 dneh po vpisu),
- da prosilec za razliko h kadrovski štipendiji do roka še ni dobil obvestila o podelitvi kadrovske štipendije,
- da prosilec (študent) nima vseh opravljenih izpitov za vpis v naslednji letnik (v tem primeru pa mora do roka oddati vso preostalo dokumentacijo),
- zaradi izjemnih okoliščin, kar mora prosilec pisno utemeljiti.
Kandidati izpolnijo vloge na obrazcu SPN-1 »Vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic«, ki ga dobijo v knjigarnah. Tako izpolnjene vloge z uradno potrjenimi podatki:
- potrdilo o premoženjskem stanju (davčna uprava SO);
- potrdilo o dohodkih staršev iz preteklega koledarskega leta; navedeni morajo biti vsi dohodki družine, ki štejejo za dohodek po predpisih o prispevkih in davkih občanov; posebej naj bodo navedeni otroški dodatki in preživnina, štipendije bratov oz. sester; Če so starši upokojeni, priložite potrdilo o izplačani pokojnini za leto 1987;
- potrdilo o članih skupnega gospodinjstva in številu nepreskrbljenih otrok v družini;
- potrdilo o bivanju v dijaškem domu ali potrdilo o začasnem bivališču (tisti učenci in študenti, ki bodo začasno živeli in se šolali izven kraja stalnega bivališča);
- številko hranilne knjižice, izdane v LB Kamnik naj kandidati oddajo osebno strokovni službi samoupravnih organov za štipendiranje v občini Kamnik, Kajuhova pot 11. .
Štipendije za učence in študente z izjemnimi intelektualnimi sposobnostmi
Sveti vzgojnoizobraževalnih organizacij lahko predlagajo za štipendijo iz združenih sredstev učence in študente, ki s svojimi izrazito nadpoprečnimi učnimi rezultati in uspešnim vključevanjem v različne šolske in izvenšolske dejavnosti dokazujejo izjemne intelektualne sposobnosti in delovne rezultate. Ti kandidati imajo pravico do štipendije, če ožji družinski člani niso plačali davka od skupnega dohodka občanov. Natančnejše podatke za pripravo predloga in o potrebni dokumentaciji dobijo strokovni delavci vzgojnoizobraževalnih organizacij v strokovni službi skupnosti za zaposlovanje pri strokovnih delavcih poklicnega usmerjanja in štipendiranja v Kamniku, Kajuhova pot 11.
Nrti
, GALIN Frančiška, inv. upokojenka iz Kališ št. 10, stara 59 let
KODRIČ Franc, os. upokojene iz Kamnika, Ljubljanska c. 3/ D> star 77 let
. BlTENC Ana, os. upokojenka * Ljubljane, Vodmatska 20, sta-KH let
, ŠTRITOF Valentin, inv. upokojenec iz Kamniške Bistrice 8, star 57 let
MEJSTRIK Erwin, krojaški mojster z Dunaja, star 55 let
ZAVRŠNIK Ivana, druž. upokojenka iz Kamnika, Podlimbar-skega pot 3, stara 88 let
SERSEN Julijana, km. upokojenka izGmajnice31,stara81 let
STANJKO Marija, druž. upokojenka iz Laz v Tuhinju 8, stara 83 let
KODRA Frančišek, kmet-bo-rec iz Zg. Tuhinja 47, star 81 let
KROPIVNIK Frančiška, os. upokojenka iz Kamnika, Kidričeva 14, star 78 let
PIVC Stanislav, osebni upokojenec z Duplice, Jakopičeva 20, star 58 let
RAK Marija, upokojenka iz Kamnika, Šlandorva 5, stara 56 let
MAZOVEC Ana, druž. upokojenka iz Kamnika, Kovinarska 22, stara 84 let
REPNIK Angela, km. upokojenka z Vrhpolja pri Kamniku 2, stara 64 let
ŠTUHEC Ludvik, inv. upokojenec z Duplice, Jakopičeva 22, star 62 let
Zapuščena prikolica na kamniški obvoznici je ovirala promet v prelepem aprilskem dnevu. Neznani; lastnik jo je namreč brez opozorilnih oznak pustil na cesti in odšel neznano kam', i. M. Romšak
Kaj naj zapišemo drugega pod sliko, kot — vandalizem na Cankarjevi cesti. M. Romšak
Ljudje in na Lotse
14. nadaljevanje
Bela noč je neopazno ugašala v temo zgodnjega večera. Šotor na taboru dva je drhtel od viharja in njegove stene so bile vsak trenutek bolj upognjene od snega, ki se je usiphal iz seraka nad njim. Bližala se je dolga noč v žrelu iedu, v katerem je stal šotor.
»Baza, kliče tabor dva! Sporočite napoved vremena za jutri! Sprejem« »Tu baza! Sneži! Napoved vremena je slaba. Na pel tisoč metrih bo temperatura minus 20 stopinj Celzija in veter 50 kilometrov na uro. Na sedem tisoč metrih bo vihar 120 kilometrov na uro in minus 35 stopinj in nad osem tisoč metri bo temperatura minus 50 stopinj z viharjem 200 kilometrov na uro. Vso Himalajo je zajel val slabega vremena. Marko, Filip in Pubi so že v bazi.«
»Tu v steni je peklensko... Oglasili se bomo zjutraj. Lahko noč.« Podobno »obetavne« napovedi vremena radia Katmandu smo poslušali že nekaj dni.
Noč se je vlekla kot še nikoli. Šotor smo nekajkrat odkopavali. V njem je bilo vse zamrznjeno, mi trije pa smo duhovičili, kako silno nespametno je v pasji vročini živeti v šotoru na morju. Cene in Beni sta menda dobro spala, mene pa je mučila mora. Hi-maljsko noč v steni sem doživljal prvič, s ponosom, pa tudi z malo strahu. Dobro sem se počutil in v upanju razmišljal ...
»Bo vihar ponehal? Je to začetek konca slabega vremena, ki smo mu že ves čas kradli bežne trenutke sonca ali pa je to začetek negotovega in ubijajo-čega čakanja...«
Z jutrom je prišlo tudi razočaranje. Mcgja, sneg, vihar, plazovi, mraz, brezizhodno za vzpon. Šotor šerp je bil skoraj zasut. Glasno sta molila. Kdo ve, zakaj?
Zapustili smo tabor. Pod nami je bilo petsto metrov stene, čudovita je bila v soncu, danes pa so jo snežni vrtinci spremenili v ledeno pošast. Do baze je bilo ta dan neskončno daleč. Čeprav je bilo v bazi minus osemnajst stopinj, je bilo v šotoru prav prijetno. Zeblo nas je, pa vendar ne tako zelo kot na gori.
In potem nas je vreme za sedem dni vklenilo v šotore. Snežni vihar se je razbesnel do popolnosti in gora se je le nekajkrat odkrila skozi oblake.
V teh dneh je prišel v našo bazo vodja francoske odprave na Lotse Šar in nam nesramno vljudno povedal, da
viharji Šaru
bodo na goro plezali po naši smeri, čeprav niso imeli dovoljenja nepalskih oblasti. Osupli nad njegovim »ponosom« smo zahtevo seveda odklonili. In ker smo očitno globoko užalili njegovo francosko čast, je jezen odšel in nam v pozdrav zabrusil: »llja. kaj nam pa morete, če bomo plezali po vaši smeri!«
Francoz si je svoje dostojanstvo zapravil hitro in na grd način. Preziral je tudi pojasnila našega zveznega oficirja. Poslali smo protestno pismo na ministrstvo v Katmandu,
Čas ni zlato, če ne moreš nič početi. Krotili smo živce... Baza je bila kot izumrla. Zunaj je bilo nevzdržno in »strašno«, če si moral »nekam« iti. Tarokarji so si krajšali čas v jedilnem šotoru, drugi pa v spalnih vrečah s knjigo v roki. To sva počela tudi z zdravnikom. Obračala sva se z boka na bok, s trebuha na hrbet, globoko v spalnih vrečah, s kapama na glavah in rokavicami na rokah. Brala sva, klepetala o domačih, službi, gledala na uro, šotor pa se je komaj upiral rušilnim sunkom ledenega viharja. Vsak čas življenja v Himalaji je imel svoj čar, tudi v tem trenutku. Včasih naju je iz sosednjega šotora izncnadil šaljiv klic: »Dohtar, ne morem več, predpiši mi morje!« In drugi si je zaže-iel masažo in tretji...
Zvezni oficir je vsako jutro dolgo časa molil in po nekaj dneh je prizadeto priznal: »Bogovi tudi mojih molitev ne poslušajo več!« Koje to govoril, je gledal proti gori, ki je v snežnih zastavah kipela v oblake.
Vreme se je boljšalo. Obiskala nas je skupina trekingerjev. Med klepetom in pitjem čaja je Američanka, zaposlena v Katmanduju, iznenada vprašala: »Ima Jugoslavija morje?« Presenečeni smo jo pozabili vprašati, ali je Himalaja v Nepalu... Ob tako dobrem znanju geografije bi nam gotovo pravilno odgovorila.
Šerpa Kami Tcnsing je menda imel rojstni dan, zato sta kuharja s pomočjo kranjsko-tibetanske kuharske doktrine spckla Kami torto, z rozinami, orehi in čokoladnim polivom po kruhovem testu. Bila je tako dobra, da smo pri jedi pozabili na kuharjeve umazane roke, s katerimi je prej tudi kaj grdega delal, potem pa gnetel testo. Dober tek! Če moraš, ni težko biti patek.
Ko si naveličan šotora, ležanja na vseh straneh telesa, moraš ven. S Fili-
pom sva poiskala zavetje za Icdcniškj-mi balvani in poklepetala. Lotse ga je že enkrat zavrnil, zato ga je skrbelo.
»Mislim, da smo hitro dosegli višino 7300 m. Nevarna je streha. Gladki strmi skladi granita so pokriti z napi-hanim snegom - kložami, ki se pogosto trgajo in grmijo čez steno. Imel sem občutek, da sem na pokopališču, ko sem gazil skorjasto kložo, ki je grozeče pokala. V takšnem svetu je človek nič, opremo imaš lahko samo za reklamo. Preveč sem tvegal. Tam čez bomo lahko prišli le v lepem vremenu in z velikim tveganjem. To mesto in vreme sta vzroka za neuspehe odprav na lem vrhu.«
Šestnajstega aprila se je Šar končno prebudil v soncu. Do dvojke so odšli: Andrej, Rado in Tomo, do enojke pa zdravnik in jaz, da sva uredila tabor. Naslednji dan so iz dvojke odšli do tabora tri, iz baze do dvojke pa Filip, Marko in Silvo. Tretji dan se je že razdivjal vihar, zato so se Rado, Tomo in Andrej vrnili v bazo, Marko. Filip in Silvo pa so še eno noč počakali v taboru dva.
Ne samo vihar, tudi mi smo bili razbesneni. Možje francoske odprave so se v steni brezbrižno vzpenjali in spuščali po naših vrveh in si nesramno jemali prednost, skratka, delali so se »Irancoze«. Doživeli smo ponižanje in podla francoska vzvišenost nas je žalila.
Zvezni oficir, sirdar. Beni in jaz smo odšli v bazo Francozov pod južno steno Lotseja, en dan hoda daleč. Zgodba pogovorov je dolga. Niso odstopili od svoje namere. Bi jim morali fizično preprečiti? Ne! Ugled slovenskih odprav je vreden več. Vztrajali smo pri odškodnini za naše tlelo. Podpisali smo protokol in odšli, zvežflik in sirdar v Ćukung, midva v našo bazo. Francozi me v iskreno spoštovanje dogovora niso prepričali. Grizel me je sum ...? Bil sem presneto utrujen. Včeraj sem bil v taboru ena. danes pod južno steno Lotseja.
Doma je velika noč predvsem praznik dobrih jedi, tu pa smo v spomin običaja dolgo kuhali jajca, naredili trinajst pirhov in mislili na potico.
Beni je že ves čas v hudih skušnjavah hranil kos svinjske danke, ki mu jo je mama dala za ta praznik. Z največjo slastjo smo jo žvečili in hvaležno mislili na njegovo dobro mamo.
Cene Grilje (se nadaljuje)
\
Črna kronika
Rešena še ena uganka
V zadnji Črni kroniki sem omenil povečano število vlomov v avtomobile in tatvin avtoradijev, v Kamniku in okolici. Ker pa neznani tatovi v tej dejavnosti niso imeli prevelike prakse, jih je že prva velika napaka pokopala.
Drugega aprila ponoči je občan na parkirnem prostoru v Dermastijevi ulici v Mengšu opazil dva mlajša moška, ki sta z baterijsko svetilko osvetljevala in pregledovala vozila na parkirnem prostoru. Obvestil je miličnike iz Domžal, ki so sprožili obširno akcijo. Med zbiranjem obvestil so ugotovili, da sta se fanta v Mengeš pripeljla z mini mori-som, ki je tako postal glavna obremenilna priča. Preko terminala so hitro odkrili lastnika in že 11. aprila so miličniki v Domžalah prijeli Jerneja K. in Aljaža P., in ju temeljito osumili vsaj šestnajst kaznivih dejanj vlomov v osebne avtomobile na območju Kamnika, Trzina in Radomelj. Osumljenca so za tri dni priprli in med tem časom odmotali klobčič do konca. Odkrili so še Alojza Ž. in Romana P., ki sta bila zvesta pomočnika pri nočnih tatvinah.
Kot zanimivost naj omenim le nekaj nakradenih predmetov - avtoradiokasetofoni Clarion, Sharp, Fisher, CGM, trije MTC-ji, Sound Craft, Blaupunkt, Pioneer, Audioline, ekvilajzer Ga-laxis, kasete TDK in Maxell, zvočniki Pioneer, glasbena mini komponenta Jesco, ženski dežnik, usnjene rokavice, komplet rezervnih žarnic in še kaj bi se našlo. Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da so fantje vdirali v avtomobile le v nočnih urah, ko je bilo malo možnosti, da bi jih kdo
opazil. Če je bil avto odklenjen, nasilnega vdora ni bilo, drugače pa so razbili trikotno okence ali ga odprli z izvijačem in tako prišli v notranjost.
Dokler je šlo, je šlo. Vendar je ideja, dana v gostišču Spotika,
BRANKO SLAPAR
kmalu propadla. Tam so se fantje namreč v začetku januarja sestali in se dogovorili, da bodo odšli pozimi smučat v tujino. Ker niso imeli denarja, so sklenili, da ga bodo »zaslužili« s tatvinami in prodajanjem ukradenih predmetov.
S smučanjem v tujini najbrž ne bo nič, saj je bila že podana kazenska ovadba, ki neodgovornim mladeničem ne obeta nič dobrega.
Na pobudo delavcev postaje milice sem obiskal še komunalno cestnega nadzornika v Kamniku Branka Slaparja in ga prosil, naj nam pove nekaj o svojem delu, ki se skoraj prepleta z delom miličnikov.
»Name se lahko obrnejo vsi občani, ki imajo kakršnekoli te-
Zadetek v polno.
ko se je ta pod težo tovora sesul v reko. Tudi kamion mu je kaj hitro sledil, tako da je voznik poleg psihičnega pretresa utrpel še lažje telesne poškodbe. Sreča v nesreči je bila, da se olje in bencin iz vozila nista razlila, kljub temu, da je bilo na njem za štiri milijone škode.
Kazniva dejanja - 27
Poleg pomladno obarvanih kraj mopedov in koles, so se spet pojavile tatvine denarnic in ženskih torbic iz nezaklenjenih avtomobilov pred vrtcem Antona Medveda, kar je poleg kraj orodja tudi glavna značilnost meseca aprila.
- Tudi Jože K. iz Most se bo nekaj časa v svoji »stoenki« vozil brez glasbene spremljave, saj so mu neznanci pred gostiščem En-cijan iz nje ukradli avtoradio, dve posneti kaseti in jakno iz blaga. Nekaj večerov kasneje se je podoben primer pripetil pred diskoteko Šutna, še nekaj večerov kas-
Ne, ni huda prometna nezgoda, ampak posledica razposajenosti (menda pustne) naše mladine. Peščica njih, ki je to, ubogo zapuščeno vozilo porinila v strugo Kamniške Bistrice, našemu mestu ni napravila usluge, opozorila pa je na počasno delovanje odgovornih struktur. Menda je nekdo le dolžan odstraniti tujek iz reke ali pa bomo počakali, da ga bo narasla Bistrica odnesla v Domžale in ga bodo tam potegnili iz vode. M. R.
neje pa so ljubitelje tuje glasbe odkrili in kazensko ovadili.
- Že minuto po tatvini moških hlač iz trgovine Konfekcije na Titovem trgu, je prodajalka poklicala miličnike, ki so se podali proti Kidričevi ulici, v katero sta nepripridava zbežala. Niso ju dobili; ker pa sta bila storilca dva, hlače pa ene, obstaja možnost, da se bosta sprla glede lastništva in ju bodo miličniki zgrabili zaradi kaljenja JRM.
i - Iz Titana so sporočili, da so v grmovju za Bistrico odkrili zavoj vodovodnih kolen. V bližini tega ilegalnega skladišča so potem čakali storilca, vendar se ni pojavil. Naslednji dan pa so v DO osumili delavca Rustema M. iz Mengša in to povsem upravičeno, saj so miličniki iz Kamnika in Domžal med preiskavo osumljenčevega stanovanja našli več kosov vodovodnega materiala. Bo kazenska ovadba zoper Rustema spametovala potencialne storilce KD v delovnih organizacijah!?
srednjim in osnovnim šolam, naj v okviru naravoslovnih in športnih dni vsaj en dan namenijo izobraževanju v prometu. Mentorji in strokovni delavci bi lahko ta dan predstavili delo Avto moto društva ali Postaje milice ter kazali kratke filme na to temo. S tem bi gotovo prispevali k večji varnosti na naših cestah, saj so mladi ljudje bolj dojemljivi in jih je laže vzgojiti ter vpeljati v prometno situacijo kot starejše.
Za uspešno izvedbo kviza se SPV zahvaljuje vsem, ki so sodelovali, še posebej pa mentorjem iz osnovnih in srednjih šol ter Kadetski šoli za miličnike iz Izobraževalnega centra Tacen, ki je s svojim ansamblom prijetno popestrila program.
[Z
Se se najdejo občani, ki se ob kaznivem dejanju ne obrnejo proč in zatisnejo oči. Občanka s Kregarjevega je že ena izmed njih, saj je po telefonu prijavila krajo telefonskega imenika iz te-
lefonske govorilnice pri pošti v Kregarjevemu. Miličnikom je močno olajšala delo še z dodatnimi podatki - da je imenik odnesel Fadil K. in da je zaposlen v Stahovici v... To pa je že skoraj vse. Bravo!
Javni red in mir - 30
S prihodom pomladi so na plan prilezli tudi razgrajači, zavzeli so stara mesta za šanki in pri Bun-dru, v Pivnici, pri Marjanci, v diskoteki Šutna, pri Ledrarju, v gostilni Encijan, pa tudi v Samskem domu in Zdravstvenem domu so že pokazali, da svojih veščin med zimskim spanjem niso pozabili
- Kopalnico ima... in ta kopalnica v hiši Pavleta K. z Jera-novega je pogosto »jabolko spora«. V začetku aprila sta se zaradi nje stepla podnajemnika Ismet G. in Boris V. Slednji je bil; v spopadu ranjen in Ismetu je bila odstranjena zadnja ovira na: poti v kopalnico. Na poti iz nje pa ga je čakala nova, v obliki miličnikov...
- Leopold B. iz Kamnika je prijavil napad na Kranjski cesti. Pred samopostrežno trgovino sta ga ustavila dva moška, ga obtožila tatvine brisalcev in ga, ker dejanja, ki ga ni storil, ni priznal, še namahala. Pretepača so kmalu odkrili, legitimirali in prijavili, zaradi neupravičene uporabe fizične sile.
- Občanka je poklicala na po-| moč, saj je po stanovanju divjal in razgrajal njen mož Franc B. Ker je imenovani večkratni kršitelj JRM in ker zaradi opazne vinjenosti njegove grožnje niso bile brez osnove, so ga miličniki odpeljali s seboj na pogovor. Domači se še niso dobro umirili, ko je v stanovanje prišel nov »rogo-vilež« in začel mahati z nožem. Tudi Štefana H. so kaj kmalu transportirali na postajo in ga namestili v prostore za pridržanje. Domači pa so si lahko končno oddahnili.
- Jože J. iz Kamnika je prišel povedat, da je njegovega sina, ki se je vozil po nogometnem igrišču na Duplici, podil neznan moški. Sin ni ubogal, oče jo je dobil! pa »po nosu«. Tega »neznanega moškega«, ki dan in noč bdi nad; igriščem, poznamo kot Bilija, za-j to se njegovo dejanje ne zdi vredH no prevelikega obsojanja. To soj razumeli tudi miličniki, saj so napisali le uradni zaznamek in opozorili Bilija, da s takšnimi metoj dami ne bo pripomogel k ponov-l nemu razcvetu slovenskega no-l gometa.
Z diapozitivi po Skandinaviji
Minulo poletje se je študent JOŽE JANKOVIČ podal na za, nimivo potovanje. Mikavnost severnih dežel je bila tako močna, da ga nič ni zadržalo doma. Sam, z nahrbtnikom na rami, s pogu-
Mladina v
Kako se najmlajši udeleženci v prometu znajdejo na cestah, je tudi letos pokazal že tradicionalni kviz Kaj veš o prometu. Organizirali so ga Svet za preventivo in varnost v cestnem prometu skupaj z mentorji osnovnih šol. Na njem je sodelovalo pet OŠ in sicer, Stranje, Moste, Duplica, Toma Brejca in Frana Albrehta ter še pet ekip iz kamniške srednje šole. Osnovnošolci so se pomerili v štirih skupinah; v vsaki sta bila zajeta dva razreda. Ekipa, ki je v svoji skupini pokazala največ znanja, je bila nagrajena s pony kolesom, ostale pa z aplavzom in praktičnimi nagradami. Te nagrade so prispevali AMD Kamnik, samoupravna interesne izobraževalna skupnost in Kočna iz Kamnika, Zavarovalna skupnost Triglav ter Saturnus in Rog iz Ljubljane.
Tekmovanje je potekalo z manjšimi zapleti, kar pa prizadevnih organizatorjev ni potrlo, ampak še spodbudilo, da se podobne napake ne bodo več ponavljale. Največja pomanjkljivost je bilo premalo mikrofonov, saj gledalci v dvorani odgovorov tekmovalcev niso slišali, kajti na odru je sameval en sam mikrofon, ki ga je seveda uporabljal povezovalec programa. Druga stvar, o kateri bi veljalo razmisli-pa je dolžina kviza. Trajal je mreč kar slabe tri ure in povsem iluzorno bi'bilo pričakovati, da. bodo te k mp v alci, pa tudi
prometu
gledalci, z zanimanjem in povsem zbrani dočakali zadnje vprašanje in razglasitev rezultatov.
Vseeno pa je veliko dvorano kamniškega kina Dom le redko kdo zapustil pred podelitvijo nagrad, saj do zadnjega vprašanja nismo vedeli, kateri učenci bodo svoji šoli prislužili prvo nagrado, novo kolo z motorjem.
V prvi skupini (1. in 2. razredi) so največ znanja pokazali učenci z OS Toma Brejca; osvojili so vseh 20 točk. Enako število točk so v drugi skupini zbrali tretje in četrtošolci z OŠ Frana Albrehta, v tretji skupini pa so si učenci iz Stranj in z OŠ Toma Brejca razdelili prvo mesto, slednji pa so ga z dodatnimi vprašanji tudi potrdili. Zelo napeto je bilo še finale, v katerem je po ogorčenem boju ekipa OŠ F. Albrehta premagala Dupličane in za svojo šolo osvojila že drugo pony kolo. Skupni zmagovalec je postala OŠ T. Brejca z 68 točkami, pred OŠ Stranje s 64 točkami in OŠ Frana Albrehta z 62 točkami. Le dve točki za tretjim mestom so zaostali osnovnošolci z Duplice, več sreče prihodnjič pa zaželimo predvsem tekmovalcem OŠ iz Most, ki so pristali na petem mestu. Med srednješolci pa so največ znanja pokazali člani tretje ekipe SENŠRM in bili nagrajeni v pony kolesom.
Naj namesto zaključka povzamem še nekaj utrinkov in opozo-
žave v zvezi z javnimi površinami. Na primer, moja naloga je, da rešujem položaj ob nepravilnem parkiranju na zelenicah ali na komunalno pomembnih mestih, kot so razni dovozi in jaški. Tudi zaradi odlaganja smeti na zelenicah ali nedovoljenih krajih me občani lahko poiščejo. Skratka, nadzorujem izvajanje predpisov občinske skupščine, ki zadevajo varstvo zelenih površin, čistočo kraja, zimsko službo, nameščanje reklam in plakatiranje, izobešanje zastav, odvod meteornih voda in mirujoči promet v zaprtem delu mesta. Kazni za vse te kršitve so sicer zelo nizke, več denarja iz denarnice pa bo kršitelju pobrala nujna udeležba pri saniranju poškodovane površine.
Mislim, da smo v Kamniku preveč lagodni, kar dokazujejo tudi česte kršitve odlokov in vse premajhna skrb hišnih svetov za ureditev zelenic in urejenost okolja. Upam, čeprav dvomim, da bo ta prispevek pripomogel k izboljšanju situacije na mojem področju.
P. S. Branka Slaparja dobite na inšpektoratu Občine Kamnik ali na telefon Skupščine občine.
Prometne nezgode - 37
Nestalno aprilsko vreme je prav gotovo pripomoglo k drastičnemu povečanju števila prometnih nezgod. Drugi, odločilni razlog pa smo vozniki in naš »neverjeten občutek« za varno vožnjo, ki nas nikoli ne izda. Od kod potem toliko nezgod? V aprilu smo jih našteli kar dvanajst s telesnimi poškodbami in hudo materialno škodo, medtem ko so bile marca le tri!
— Domžalski miličniki so sporočili, da se je na cesti med Volčjim potokom in Radomljami pripetila huda PN. Organi javne varnosti in reševalno vozilo so nemudoma odšli na kraj, kjer so ugotovili, da je Ivan G. iz Kamnika po tej nevarni cesti vozil prehitro za svoje trenutne sposobnosti. V desnem ovinku ga je namreč zaneslo na rob in naprej v 2,5 metra globok betonski kanal, kjer se je vozilo po devetih metrih drsenja končno ustavilo. Voznika in sopotnika so zaradi poškodb odpeljali v Klinični center, kjer so Ivanu zaradi opazne vinjenosti odvzeli še kri in urin za analizo.
- Že do 5. aprila so se na naših cestah pripetile štiri hude nezgode. Zadnja na Vrhpolju, v zloglasni soteski Med tesnica-
ril iz uvodnih govorov. Organizatorji so opozorili na dejstvo, da je prometna varnost na naših cestah vedno slabša in da je naloga celotne družbene skupnosti, da z večjo resnostjo in odgovornostjo poskrbi za izboljšavo nastale situacije. Najrazličnejše, spreminjajoče se okoliščine porajajo med nami vedno nove odnose, ki jih še tako natančno in dobro oblikovani predpisi ne morejo urejati dovolj uspešno. Življenje postaja vse bolj razgibano in zapleteno. Zato je medsebojno spoštovanje med ljudmi, pomoč sočloveku in podobno danes močno potrebno in ne sme biti le zunanji videz človekove vljudnosti.
Svet za preventivo in varnost y cestnem prometu pa predlaga
mi. Vse preveč nedomačih voznikov namreč ne pozna pasti, ki jih ovinkasta cesta skriva. Tudi Franc K. iz Titovega Velenja ovinkov zaradi prehitre vožnje in spolzke ceste ni mogel pravilno izpeljati in ga je odneslo na nasprotni pas, v tovorno vozilo Fra-nja R. iz Ljubljane. Posledice so bile hude: telesne poškodbe, materialna škoda v vrednosti ene stare milijarde, kazenska ovadba in nesreča več na tem nevarnem mestu, ki kar prosi, da ga še bolj opazno označimo in tako opozorimo voznike na nevarnosti, ki jih prinaša.
- Ana T. iz Nevelj je prijavila nezgodo na Cankarjevi cesti, v kateri je bila nehote udeležena tudi sama. Ker nihče od udeležencev ni hotel biti kriv, so krivca poiskali miličniki. Ana se je na križišču z Maistrovo cesto pravočasno ustavila za kolono vozil. Frnacu H. iz Sidola pa to ni uspelo, kakor tudi ne Francu M. iz Ljubljane. Povzročila sta namreč verižno trčenje in za 4,000.000 dinarjev škode.
- Da Kamničani vedno zada-nemo »žebljico na glavico«, tudi takrat ko ni treba, dokazuje naslednji primer. Rajko P. iz Mot-nika je pridivjal v naselje Špita-lič, kjer ga je v blagem ovinku dobesedno posesalo s ceste na travnik, po katerem je drsel še 31 metrov. Zaustavil ga je šele drog električne napeljave. O dobri orientaciji in posledicah bo Rajko razmišljal, ko ga bodo odpustili z zdravljenja.
- Da se da avtomobil razbiti tudi na varni, gozdni poti, pa je pokazal Jakob B. iz Nožic. V Kamniški Bistrici je s svojim tovornjakom prečkal lesen most,
MATIC ROMŠAK
mom v srcu in z željo po avanturah se je Jože za mesec dni poslovil od domačega kraja, od svojih staršev in prijateljev ter se napotil na skrajni sever Evrope.
Spomine, ki jih danes hrani na diapozitivih in globoko v sebi, je razkril občanom, željnih spoznati zanimivosti življenja skandinavskih dežel.
Le peščica se nas je zbrala v dvorani nad kavarno Veronika, kjer smo ob študentovem pripovedovanju spoznali Finsko, Švedsko, Norveško, njihove pokrajinske in kulturne posebnosti ter z napetimi ušesi sledili besedam mladega popotnika, ki so zvenele gladko in prijetno. Nanizal nam je veliko zgodovinske resnice o posameznih mestih, o znamenitih objektih. Razkril nam je sončne in senčne trenutke vsakdana, ki jih je doživel bodisi,
- Najditelji
Abedin Šačiri, stanujoč na Poljanah, Marjana Koncilija iz Tu-njiške mlake, Ivo Motnikar, zaposlen v ZUIM, Ivo Kokalj ij Ihana, Tone Žnidaršič iz Kamnit ka, Viktorija Lipovec iz Kamnit ka, Alojzija Plahuta iz Kamnika! Miro Šuštar iz Šmarce, Zoran Hribar iz Vrhpolj, Marko Urh ti Novega trga, Franc Sedmak ti Kamnika, Franc Osolnik iz Kani-ka in Ivan Mišic iz Šmarce.
MATIC ROMŠAK
na vlaku, na ladji, na cesti, bodis v družbi novo spoznanih ljudi domačinov, tujcev, popotnikov sebi enakih. Spoznali smo njego va doživljanja tujega sveta, sliša li, kako težko se je včasih sprijaz niti z dejstvom, da si med množi co ljudi, v središču mestnega vr veža povsem sam, si človek, k želi srečati znan obraz, z njin spregovoriti slovensko besedo, k je nisi izustil že lep čas, govorit o domačem kraju, znancih.
Zadovoljni nad prijetnim it hkrati poučnim večerom smo p( dobri uri zapustili dvoran« s spoznanjem, da je svet pol« zanimivosti, da ti nudi prijetni presenečenja, hkrati pa skrivi pasti, nepredvidljive in neprijetj ne pripetljaje.
Lepo je potovati, lepo je spozi navati neznano, toda občutek domačnosti je nenadomestljiv Povsod je lepo, a vsakdo s< z vsem srcem in veseljem rad vrne domov.
Darja
Center za prosti čas prt OK ZSMS Kamniti
Ansambel iz Kadetske šole za miličnike je s svojim nastopom prijetno poživil tekmovanje
ELEKTRONIKA
RTV SERVIS Kidričeva 64, Kamnik Nudimo vam usluge s področja servisiranja
— TV color
— TV črno belih aparatov
— radijskih in avtoradijskih sprejemnikov
— videorekorderjev
Obenem vam sporočamo, da imajo člani VIDEOTEKE
LASER, v prostorih katere je naša sprejemnica, 30%
popust in ostale ugodnosti.
Vse informacije na tel. 721-494.
Odprto vsak dan, razen nedelje, od 15.30 do 20. ure..
Se priporočamo!
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je za vendo zapustil naš dragi oče, ded, praded, brat in stric
TOMAŽ PIBERNIK
iz Šmarce, Pibernikova 26
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in vsem drugim, ki ste sočustvovali z nami. Zahvala tudi vsem za darovano cvetje in vsem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na njegovo zadnjo pot. Posebna zahvala dr. Milanu Kralju. Zahvala delovni organizaciji Stol Kamnik, ZZB Šmarca-Duplica, Društvu upokojencev Kamnik, vsem praporščakom in govornikom, pevskemu društvu Solidarnost in šmarskim pevcem ter g. župniku za lep pogrebni obred.
Žalujoči: hčerki Ivi in Minka, sin Ivan z družinami, sestra Micka in drugo sorodstvo
Šmarca, Godič, Ljubljana, Medvode, april 1988
ZAHVALA
Tiho in za vedno je odšla od nas naša dobra žena, mama, stara mama in sestra
ANČKA . HRASTOVEC
Zabavnikova mama iz Špitaliča
Najiskreneje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, našim sodelavcem iz DO Stol, Utok in Pošta Kamnik za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Lepa hvala tudi GD Špitalič, pevcem iz Tuhinja, župniku za opravljeni obred, posebej pa Janezu Mežnaršiču za nesebično pomoč.
Žalujoči: mož France, otroci France, Ivo, Anica, Malka in Marjetka z družinami
Špitalič, Laze, Kamnik, april 1988
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je zapustil dragi mož, ata, tast, ded in praded
BLAŽ REMS
iz Tunjiške mlake
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojniku darovali cvetje in ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebna zahvala sosedom, ki ste nam takoj nesebično pomagali. Hvala osebju ZD Kamnik, sodelavcem SCT-TOZD ME, DONIT-TOZD TRIVAL, Društvu upokojencev Kamnik, PGD Tunjice in gasilcem, ki ste ga tako množično pospremili, tov. Janezu Pregledu za poslovilne besede, gospodu župniku za pogrebni obred ter pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: vsi njegovi
Tunjiška mlaka, Zg. Stranje, Stahovica, Kamnik, april 1988
ZAHVALA
V 92. letu nas je za vedno zapustila naša ljubljena in plemenita mama, babica, prababica, sestra in teta
MARIJA KOČAR
rojena VAVPETIČ
Izrecno se zahvaljujemo vsem sosedom za pomoč in prelepo cvetje, prav tako tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ji poklonili vence in cvetje, z nami sočustvovali in ji izkazali spoštovanje s številnim spremstvom na njeni zadnji poti. Prisrčna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Posebej pa se zahvaljujemo pevcem za lepo in čustveno zapete pesmi. Vsem za vse naša prisrčna zahvala.
Žalujoči: sin Viktor z ženo in hčerka Silva z družino
Podgorje, april 1988
Kulturna skupnost Kamnik
objavlja razpis za oddajo gostinskih prostorov »Kavarne Veronika« v pritličju objekta na Japljevi 2 v Kamniku
1. Predmet razpisa
Predmet razpisa so pritlični prostori v omenjenem objektu, ki obsegajo: gostinski prostor, sanitarije, garderobo za zaposlene, kuhinjo, skladišče, vhod in hodnik v skupni površini 167 m2. Na zunanjem prostoru je možno postaviti okrog 100 gostinskih sedežev.
Gostinski prostori so namenjeni kavarniški dejavnosti z dopolnilnim kulturno - umetniškim programom.
2. Pogoji razpisa:
Ponudniki so dolžni:
1. upoštevati program gostinske in dodatne ponudbe (tip lokala - programska usmeritev)
2. izvesti vsa potrebna gradbena vzdrževalna dela, kot so navedena v razpisnem gradivu
3. pri opremi prostora morajo upoštevati programsko dispozicijo. Za opremo prostora je potrebno uporabljati kvalitetne materiale in jih strokovno vgraditi
4. predložiti morajo finančno konstrukcijo investicije z zagotovilom o razpoložljivih sredstvih za investicijo in navesti rok, v katerem bo lokal obnovljen, oziroma odprt
5. predložiti dokazilo o strokovni usposobljenosti za vodenje gostinskega lokala
6. nadzor nad deli bo imel pooblaščen nadzorni organ Kulturne skupnosti Kamnik.
3. Kriteriji za izbor:
1. rok usposobitve lokala
2. iniciativnost in izvirnost ponudbe in kulturno-umetni-škega programa, ki se bo odvijal v gostinskem objektu in na vrtu
3. rok za oddajo prijav je 7 dni od objave razpisa
4. izbira kandidata bo opravljena v roku 14 dni po zaključku razpisa za oddajo prijav
5. vse informacije in razpisno gradivo dobite na Kulturni skupnosti Kamnik, Titov trg 9, Kamnik.
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je po hudi in dolgotrajni bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
JOŽE BANIČ, st.
iz Šmarce
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Lepa hvala tudi pevcem za občuteno zapete pesmi, vsem govornikom, ki ste osvetlili njegovo življenjsko pot, osebju Zdravstvenega doma Kamnik in klinike ORL za zadnje zdravljenje ter gospodu župniku za opravljen obred.
Žalujoča: žena Milka, sinovi Jože, Janez in Marjan z družinami
Šmarca, Ljubljana, Novo mesto, april 1988
V 86. letu starosti je prenehalo biti srce našega dragega očeta, brata, strica, tasta, dedka in pradedka
MIHE TREBUŠAKA
p. d. Cesarjevega ata iz Žubejevega
Ob boleči izgubi našega dragega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, njegovim in našim sosedom, prijateljem, znancem, našim sodelavcem iz DO Stol in Titan in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomgali, izrekli sožalje — ustno ali po telefonu, darovali vence in cvetje ter denar za druge namene. Prav tako hvala vsem, ki ste se od našega ata prišli poslovit in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebej hvala zdravnikom in patronažnim sestram iz ZD Kamnik, ki so ga obiskovali v času boiczni, GD Sela in Srednja vas, zvezi borcev Srednja vas, pevcem iz Sej in Srednje vasi, godbenikom, praporščakom, govornikoma tovarišu Maliju in tovarišu Kotniku za izbrane besede ob slvoesu in gospodoma župnikoma za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat za vse, iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
Žubejevo, Snovik, Ravne, Sela, Kamnik, Šmarca, Podgorje, Mengeš, Komenda, Bukovica, Bakovnik, april 1988,
ZAHVALA
V 86. letu življenja je umrla
JOŽEFA POLJANŠEK
iz Šmartna
Iskrena hvala vaščanom Šmartna in Rezki Zore za nesebično pomoč, kakor tudi vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste ji darovali cvetje in jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Hvala osebju Doma upokojencev Kamnik za skrbno nego v času njenega bivanja v domu in Mariji Lavrič za skrb in pozornost, predstavniku društva upokojencev za poslovilne besede, pevcem, domačemu župniku in g. Hočevarju ter g. Poljanšku za lepo opravljen cerkveni obred.
Ivana Vrankar
Sidol, april 1988
smrti
ŠUŠTAR Ana, km. upokojenka iz Troblenega 2, stara 86 let
GOLOB Marija, gospodinja iz Mekinj, Cankarjeva 38, stara 74 let
PAVLIC Marija, druž. upokojenka iz Buča 29, stara 82 let
PRISTAVEC Jakob, os. upokojenec iz Podpeči 11, star 83 let
PUH Anton, inv. upokojenec iz Kamnika, Kettejeva 19, star 66 let
ŽITNIK Stanislav, delavec iz Vodic, Kmetijska 13, star 61 let
TREBUŠAK Miha, kmet iz Žubejevega 1, star 86 let
PIBERNIK Tomaž, os. upokojenec iz Šmarce, Pibernikova 26, star 85 let
REMS Blaž, os. upokojenec iz Tunjiške mlake 18, 87 let
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta in starega očeta
IVANA KREMŽARJA
z Gmajnice 64
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam ustno ali pisno izrazili sožalje. Posebna zahvala zdravnici Ftičarjevi, ki si je na kraju njegove smrti tako prizadevala, da bi mu ohranila življenje in vsem, ki ste mu hoteli pomagati. Hvala godbenikom, pevcem Solidarnosti, cerkvenemu zboru, gasilcem in konjenikom. Še posebej pa se zahvaljujemo g. župniku za lep obred in tolažilne besede, ter vsem, ki ste mu poklonili toliko cvetja in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. *
Žalujoči: vsi njegovi
Komenda, Podgorje, Vižmarje, april 1988
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete
TEREZIJE TERBOVŠEK
roj. Potočnik iz Novega trga 33
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,  sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gospodom župnikom za lep pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: vsi njeni
Šmarca, Mekinje, Godič, Žubejevo, april 1988
Kamnik, Bakovnik,
ZAHVALA
Ob mnogo prerani izgubi dragega moža, ata, starega ata, brata in strica
STANETA GOLOBA
z Brezij nad Kamnikom 5
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom in sodelavcem DO LTH Škofja Loka, Veletrgovina Loka, Eta Kamnik in Utok Kamnik za izrečeno sožalje, poklonjeno cvetje in tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala govorniku KS Godič Ivanu Kosirniku za ganljive besede ob odprtem grobu, pevcem Lire za zapete žalostinke, gospodu škofu Leniču in vsem ostalim duhovnikom za lepo opravljen poslovilni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Brezje, Županje njive, Škofja Loka Ljubljana, Jarše, Godič, april 1988
ihti
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
MARIJE STANJKO
Boštetove mame iz Laz v Tuhinju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Lepa zahvala vsem sodelavcem Zavoda za izgradnjo Trga revolucije iz Ljubljane, Zdravstvenega doma iz Domžal, OŠ Kamniškega bataljona Stranje in še posebej učencem 5. a razreda. Posebna zahvala obema govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem Solidarnosti za zapete žalostinke in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: sinovi France, Jože, Janez, hčerke Neža, Minka in Anica i družinami
Laze v Tuhinju, Kamnik, Preserje, Ljubljana, Škotska
Priznanje
najboljšim
Zveza telesno kulturnih organizacij je v četrtek, 14. aprila, slovesno podelila priznanja za športne uspehe v preteklem letu ter za dolgoletno marljivo delo na tem področju.
V avli osnovne šole na Duplici so nagrajencem ob kratkem kulturnem programu podelili Bloudkove značke za deset, dvajset in tridesetletno vztrajanje v športu in vzgojo mladih tekmovalcev in športnikov. Ta priznanja so, kot je v svojem govoru dejal predsednik ZTKO Janez Andrijašič, »le skromna oddolžitev za ogromen prispevek, ki ga ne bo mogoče nikoli povrniti!«
Srebrne značke so dobili Bojan Pollak, Tone Škarja in Tone Štele, vsi za vrhunske rezultate na alpinističnem področju ter Zvone Kcmpcrlc, dobitniki bronastih značk pa so Marjan Drolc, Bili Trpčcvič in Rudi Prele.
ZTKO pa je za športne rezultate, za vodenje tekmovanj, društev in podobne dosežke podelila tudi zlate, srebrne in bronaste plakete.
Priznanja so podeljena, na vrsti pa so nove in nove generacije maldih športnikov, ki že stopajo po stopinjah svojih starejših vzornikov in učiteljev in dosegajo pomembne rezultate.
JANEZ BALANTIČ
Zaključni govor predsednika ZTKO Janeza Andrijašila
Najmlajši rokometaši uspešni
Končano kegljaško prvenstvo
Po štirinajstih dneh napetih In negotovih bojev se je v soboto, 23. aprila, končalo sindikalno prvenstvo r kegljanju r.a ekipe in posameznike. Zadnje dejanje so bile borbene Igre, v- katerih se je pomerilo dvanajst ekip.
V vsaki ekipi je nastopilo po deset tekmovalcev, ki so se izmenjavali po treh metih. Celotna tekma je trajala dvanajst setov, kar pomeni, da je vsak od tekmovalcev zalučal kroglo šestintrideset k val. Po besedah vodje tekmovanja, Marjana Prelovška, so bili rezultati boljši kot lani, saj je zmagovalna ekipa Stola podrla 763 kegljev, Menina na drugem njestu 743, Titan Iha tretjem 734, prav tako kot Alprem ha četrtem, Kemična industrija Kamnik pa 691.
Prejšnje dni pa so tekmovanja potekala ekipno in posamezno. Med posamezniki je bilo kar 93 tekmovalcev, medtem ko je bila številčnost med članicami precej manjša; nastopilo jih je le 21. Med moškimi se je najbolje odrezal M. Semprimožnik iz Stola - 415 kegljev, na drugo in tretje mesto pa sta se z zaostankom petih oziroma šestih kegljev uvrstila J. Kern iz Al-prema in Jože Z. iz Svilanita. Tudi četrti in peti nista zaostajala veliko: L. Žavbi iz Titana osem, B. Mihajlov iz Kočne pa devet kegljev.
Pri članicah so medalje odšle v Eto, Titan in KI K. Osvojile so jih Olga Starovasnik, Štefka Flerin in Magda Poljanšek. Nehvaležni mesti, četrto in peto, sta osvojili Joži Vidic iz Stola in Joži Šuštar iz prosvete.
V ekipnem tekmovanju je nastopilo 14 moških in 8 ženskih ekip. Najboljše tri iz vsake skupine so bile nagrajene z ličnimi pokali, podelil pa jih je predsednik sindikalne komisije za šport, rekreacijo in oddih Slavko Vrhovnik, ki jih je tudi sam izdelal.
Rezultati - moški: 1. Alprem 4578 kegljev, 2. Zarja 4573, 3. Titan 4551, 4. Stol 4540,5. Utok 4536, 6. Svilanit 4503,7. Menina4463,8. KIKI. 4461, 9. Žito4225,10. KIKII. 4158,11. D. upokojencev 4119, 12. Kočna 3699, 13. Prosveta 3688, 14. PTT 3357.
Rezultati-ženske: 1. Svilanit 1990, 2. Stol 1968, 3. Eta 1965, 4. Titan 1955, 5. D. upokojencev I. 1876, 6. Utok 1871, 7. D. upokojencev II. 1616, 8. Prosveta 1445.
Organizator, Kegljaško društvo Kamnik, je celotno tekmovanje izpeljal brez večjih napak, na zadovoljstvo vseh tekmovalcev in lahko le želimo podobnega vzdušja na ostalih športnih prireditvah, ki letos še sledijo. Športni zdravo!
MATIC ROMŠAK
Dvosobno novo komfortno stanovanje v I. nadstropju v Kamniku zamenjam za hišo ali prodam. Ponudbe pod » Kamnik - Mengeš - Domžale« oddajte na uredništvo Kamniškega občana, Titov
Aprila se je r Kamniku končal zadnji od štirih prijateljskih rokometnih turnirjev za pionirje. V mrtvi rokometni sezoni oziroma v pripravljalnem obdobju so se najmlajši upi štirih rokometnih klubov (Rudarja V/7 iz Trbovelj, Mokerca iz Iga, Krima iz Ljubljane ter Kamnika! štirikrat sestali na turnirjih prijateljstva.
Velik uspeh so dosegli mladi kamniški rokometaši, ki so na treh turnirjih prepričljivo premagali vse nasprotnike, le v Trbovljah so morali prvo mesto prepustiti vrstnikom iz Ljubljane, pa čeprav niso izgubili nobene tekme, dvakrat so namreč igrali neodločeno in tako zasedli drugo mesto. Na vseh ostalih turnirjih so z veliko borbenostjo v obrambi in z domiselno igro v napadu brez večjih težav premagali vse nasprotnike. Še zlasti prepričljiva je bila zmaga na zadnjem turnirju v Kamniku, ko so obe ekipi (žal v Kamnik ni bilo igralcev iz Trbovelj) premagali z visokim rezultatom. V končnem seštevku so v desetih tekmah samo dvakrat (obakrat v Trbovljah) morali odstopiti po točko nasprotnikom, kar osemkrat pa so svoje vrstnike premagali.
Za ekipo Kamnika so na teh štirih turnirjih nastopali: (v oklepajih je število zadetkov, ki so jih dosegli posamezni igralci) Aleš Spruk, Aljoša Sta-
nič, Tomaž Plankar (1), Sandi Belec (5), Tomaž Zelič, Miha Deželak (20), Klemen Hafner (7), Boštjan Sladic (10), Dragan Mandič (12). Roman Simon (46), Asko Ilmič (4), Aleš Brinovec (1), Edo Schumet (1). Boštjan Jordan. Razen Staniča, Plankarja in Schumeta so učenci OS F. Albrehta, ki že tri polne sezone trenirajo skupaj, nihče od njih pa ni starejši od štirinajst let.
Na zadnjih dveh turnirjih (v Ljubljani in Kamniku) pa so se v prijateljskih tekmah s sovrstniki pomerili še mlajši pionirji (vsi mlajši od dvanajst let). V naši ekipi so bili igralci, ki sicer obiskujejo drugi, tretji, četrti in peti razred osnovne šole. V štirih tekmah so trikrat premagali svoje nasprotnike, enkrat pa so izgubili. S temi igrami so predvsem spoznali rokometno igro, se veselili zmag in skušali dognati, da je tudi poraz sestavni del športa
Med dva meseca trajajočim pionir skim četverobojem pa smo komaj našli prost termin in v soboto, 27. februarja organizirali tudi občinsko prvenstvo v rokometu za pionirke in pionirje. V obeh kategorijah so naslov občinskega prvaka osvojili igralci OŠ Frana Albrehta, ki imajo prav gotovo najboljše pogoje za delo, saj skozi vse šolsko leto lahko trenirajo v hali, pa čeprav samo enkrat tedensko.
Pri fantih prva ekipa'OŠ Frana Albrehta ni imela večjih težav s svojimi nasprotniki, dosti bolj razburljiv pa je bil boj za drugo mesto, kjer sta se ekipi OŠ Toma Brejca in Duplice razšli brez zmagovalca, vendar pa je drugo mesto zaradi boljše razlike v golih zasedla ekipa OŠ Toma Brejca. Zadnje mesto na turnirju je zasedla druga, mlajša ekipa OŠ F. Albrehta (v povprečju Iri leta mlajša od ostalih ekip), ki pa se je kljub vsemu dostojno kosala z vsemi svojimi nasprotniki.
Pri dekletih so se za ekipo OŠ F. Albrehta na drugo mesto uvrstile igralke OŠ Duplica, ki so v medseboj-II--su obračunu premagale nakoliko pomlajeno ekipo OŠ T. Breica.
(Mi lazglasitvi rezultatov sta trenerja selekcij Rijavec (fantje) in Lanišek (dekleta) prebrala imena igralk in igralcev, ki so se z igro dokazali in se uvrstili v selekcijo. Prav tako so trenerji vseh ekip izbrali še najboljše posameznike. Med fanti je bil najboljši sirelec SIMON (FA) z 10 goli; za najboljšega igralca so proglasili SAN-DIJA BELCA (FA), medtem ko je najbolje branil mrežo svojih vrat STANIČ (Duplica). Pri dekletih je bila najboljša strelka GROŠELJ (FA) s 7 goli, igralka pa MESARIC (FA).
GOL
Jamarji so delovno praznovali jubilej
Leto 1987 je minilo v znamenju 10. obletnice delovanja jamarskega kluba Kamnik ali bolje rečeno, takrat se je na Kamniškem in v bližnji okolici začelo intenzivno strokovno raziskovati in dokumentirati kraški svet in njegove pojave. Ob 10-letnici ni bilo kakšnih večjih zunanjih manifestacij, proslavljali smo delovno.
Tako je bilo leto 1987 po številu akcij in novo odkritih jamah skoraj rekordno. Opravili smo 46 eno ali več-dnevnih akcij v jame. Obiskali smo več kot 100 jam injamskih objektov. Našli smo 44 novih jam, jih izmerili, narisali načrte in jih obdelali. Največja akcija je bila na Korošici in njeni okolici. Na enotedenski akciji, ki so se je udeležili tudi člani JK Prebold, To-polšica in Domžale, smo našli nad 100 novih jam. Takšna akcija bo tudi letos konec avgusta. Nadaljevale so se akcije merjenja vodnih pretokov na Veliki planini in iskanja novih vodnih podzemnih tokov. Ta akcija je bila uspešna v jami v Vrtih, kjer smo po razširitvi ožine prodrli $e> 100 metrov dlje. Sedaj je ta jama dolga že čez 400 metrov.
Z jamarsko šolo, ki jo obiskuje 5 tečajnikov, smo imeli 6 ekskurzij po slovenskem Krasu. Udeleževali smo
se jamarskih srečanj v Italiji - Taipa-ni in sodelovali na skupnih akcijah v podzemlje z Blejčani in Kranjčani. Na dveh akcijah v novo brezno v Črni smo prodrli 110 metrov globoko, jama pa se še nadaljuje. Kamniško jamo smo obiskovali s skupinami turistov. Vsi so bili navdušeni nad lepoto in velikostjo ogromnih prostorov, ki se skrivajo pod masivom Zeleniških špic.
Za 1. maj nameravamo organizirati v to jamo večjo enodnevno ekskurzijo, ki se je lahko udeleži vsakdo, brez opreme seveda.
Kar tradicionalno prvomajsko ekskurzijo oziroma »žepno odpravico« smo imeli v Veliko Britanijo. Na desetdnevni odpravi smo obiskali nekaj najznačilnejših angleških vodnih jam. Tako smo vrnili Angležem obisk, ko so bili v Kamniški jami leta 1985. Kot je običaj, smo odšli na pot seveda s klubskim kombijem.
Poleg teh največjih akcij smo se ukvarjali tudi z veliko ne povsem »naših« nalog. Nekaj dni smo pomagali pri čiščenju obilnih količin januarskega snega s streh in odstranjevanju ledu. Udeležili smo se iskalne akcije na Podkrajniku, skupaj z GRS. Člani
Ogromna gora opreme, ki jo bo treba naložiti na rame in odnesti nekaj ur hoda do vhoda v jamo.
opravljajo redno kondicijske ture po gorah in s preverjanjem znanja iz vrvne tehnike v plezalnem vrtcu v Godi-ču. Nekateri člani se ukvarjajo z nabiranjem bioloških vzorcev in primerkov po jamah, ki jh potem analizirajo na Inštitutu Jovan Hadži v Ljubljani. Vse ekskurzije fotodokumentiramo, žal pa je to potem last avtorja in ne kluba.
Večji del finančnih sredstev smo si prislužili z delom po tovarnah, kjer smo opravljali težka, umazana fizična dela - kot so čiščenja zrakovodov, lakirnih kanalov in podobno. Denar namenimo za nabavo nove opreme, saj je stara že zelo iztrošena in jo je treba zamenjati.
Jamarstvo ni le hoja po jamah, temveč vsak član najde v klubu nekaj, kar ga bolj pritegne. Nekateri člani fotografirajo, drugi zbirajo okostja, ki se najdejo po breznih, lahko iščejo in nastavljajo pasti za slepe jamske živalce, zbirajo kamnine, spoznavajo genezo zemlje in seveda Športno uživajo ob premagovanju globokih brezen. Na odpravah zunaj meja Jugoslavije člani pridobivajo nove izkušnje in znanja, ki jih potem koristno uporabijo pri delu v domačem klubu.
Nepogrešljiv na akcijah pa je seveda kombi, ki pripelje kolikor je možno blizu vhoda v jame.
Letos nameravamo nadaljevati z utečenim delom na Veliki planini in na Korošici ter izdati jubilejni bilten, v katerem bo opisano naše delo od ustanovitve do danes. Nadaljevala se bo jamarska šola in predavanja ob diapozitivih.
Ob koncu naj obvestimo še vse občane, ki bi želeli preživeti en dan z jamarji v Kamniški jami, da naj to čim-preje sporočijo.
D. D.
Garažo najamem v Kamniku. Pavšič, Zikova 5, Kamnik.
Kamniški memorial
Sekcija strokovnih kadrov (učiteljev, vaditeljev in trenerjev smučanja) pri SK Kamnik je letos že 17. priredila spominsko tekmovanje v veleslalomu za »Kamniški mamorial«. Tekmovanje je bilo v petek. 1. aprila. na Veliki planini ob žičnici »Dvojka«. Progo s 23 vratci je postavil znani kamniški trener Peter Sitar, elektronsko merjenje časov pa je opravilo Društvo Jurij Libnik - smučarska sekcija - Stahovica.
Kljub temu. da smo povabili vse strokovne smučarske kadre, se je na startu zbralo le 21 tekmovalcev oziroma tekmovalk. Ne glede na to je bil boj za prva mesta silno težak, saj je bil starostni razkorak med najmlajšim in najstarejšim tekmovalcem kar 35 let. Navzlic »letom« se starejši tekmovalci niso dali presenetiti, kar dokazujejo tudi rezultati, ki sta jih v prijetnem vzdušju pri »Planinskem orlu« razglasila Škorjanc in Schnabl. Predsednik Škorjanc je v kratkem nagovoru poudaril pomen tega vsakoletnega tekmovanja in z enominutnim molkom počastil spomin na preminule tovariše - učitelje, vaditelje in trenerje smučanja kamniškega področja.
Sledila je podelitev pokalov, kolajn, diplom in nagrad, ki so jih prispevali Sekcija strokovnih kadrov, Dolinšek, Šircelj, Gjurin in Ski servis Sitar
Rezultati po dejanskih časih:
ženske: 1. Snežana Žlindra 37,78, 2. Alica Dobrovoljc 40,56;
moški: 1. Peter Sitar 35,50, 2. Miro Krcgar 35,59, 3. Tomo Uršič 35,73.
Rezultati z upoštevanjem bonifikacij glede na leta starosti:
ženske: 1. Snežana Žlindra 37,78, 2. Alica Dobrovoljc 40,56;
moški: 1. Janče Škorjanc 28,99, 2. Jože Škorjanc 29,59, 3. Jože Jankovič 30,46.
To tekmovanje je bilo hkrati tudi izbirno tekmovanje za udeležbo na republiškem prvenstvu ZVUTS, kjer naši najboljši tekmovalci dosegajo lepe uspehe v sicer hudi konkurenci.
M. SCHNABL
Zmagovalna ekipa Stola, ki je r borbenih igrah podrla 763 kegljev. Prvi z desne je najboljši tekmovalec sindikalnega prvenstna Marjan Semprimožnik.
žg-Ljubljana je 4. 5. 1988 uvedla prodajo vozovnic za enkratno potovanje na NOVIH PRODAJNIH MESTIH, na naslednjih postajališčih:
Postajališča
Prodajno mesto
Čas prodaje ob delavnikih       ob sobotah
Brinje na železniškem postajališču pri zapornicah
Trzin-Mlake samopostrežna trgovina Mercator-Rožnik
Kamnik-Graben      »Kofetek« Posl. enota Kočna-Kamnik, Trg talcev 8
neprekinjeno 7.30-19.00 7.30-13.00
6.30-14.00 6.30-11.00
Hkrati potnike obveščamo o delovnem času obstoječih prodajnih mest
x ...  .       i *   i__A_____ts___: x i. _ on ~ 1 H
Šmarca Market-Kočna, Šmarca Kamniška 38 a
Rodica »Bife«, Napredek-Domžale, Rodica
Homec Železniško postajališče
Bakovnik »Bife«-Market-Kočna Ljubljanska 14
Kamnik mesto Prodajalna tobaka Titov trg 18
Trzin Železniško postajališče
7.00-19.00 7.00-20.00 4.30-8.30 in 12.00-16.00 7.00-19.00 7.00-19.00 5.00-8.00 12.00-16.00
7.00-13.00 7.00-13.00
7.00-13.00 7.00-13.00
Nakup MESEČNIH VOZOVNIC pa je možen samo na železniških postajah: v Ljubljani; v Črnučah; v Domžalah; v Jaršah; v Kamniku za katerokoli relacijo na kamniški progi. POTNIKE OPOZARJAMO, da so vozovnice za eno potovanje veljavne le do naslednje spremembe cen. Priporočamo vam nakup mesečnih vozovnic, s katerimi se boste vozili še ceneje. Želimo vam prijetno vožnjo!
Kolesarske novice
Vreme se je ogrelo prej kot v preteklih letih, zato se je kolesarska sezona za vse rekreativec začela nekoliko prej, tako da bomo za tekmovanje kar se da dobro pripravljeni.
Kolesarsko društvo Kamnik bo tudi letos pripravilo niz tekmovanj in rekreativnih prireditev.
Tako bo 29. maja že tradicionalna dirka »SLAVKA JESENOVCA«, ki bo istočasno veljala tudi za tekmo »KRITERIJ SLOVENSKIH MEST«, na katerem bodo nastopili vsi najboljši kolesarji Slovenije. 27. avgusta bomo organizirali gorsko dirko na Črnivec, ki bo veljala tudi za kolesarski pokal »ZDRAVO«, v kolikor se bomo dogovorili z RTV Ljubljana.
Za vse rekreativce in njihove družinske člane bo 26. junija tekmovanje »DRUŽINA NA KOLESU«, na .katerem bodo vsi udeleženci zmagovalci. 28. avgusta se bodo vsi rekreativci lahko pomerili na tradicionalnem maratonu »PO POTEH II. GRUPE ODREDOV«, ki ga organiziramo skupaj z ZZB Mozirje in ZZB Vransko.
Vse člane kolesarskega kluba, vse tiste, ki bi želeli biti naš član vabimo, da se navedenih prireditev udeležijo v čimvečjem številu, kot udeleženci ali kot gledalci.
Vabimo vas, da se včlanite v naše vrste, kar lahko storite vsak ponedeljek od 17h - 19h pri Škapin Silvu in Mariji, Kamnik, Jenkova 2.
TJAŠA
|J|) Kamniški občan
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF-Ureja Svet za informiranje,} predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Janez Balantič, Katarina Cerar, Damjan Gladek, Romana Gr-čar. Dušica Jesenik-Brem-šak, Ivo Pire, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan -Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.