Leto VI., Št. 23 „ Jutro* xra, št. 130 a)
Ljubljana, ponedeljek 6. junija 1932
Cena 2 Din
Uprav uištvo; Ljubljana, Knalljer« •lica 6 — Telefon St 8122. 8128, 8124, Si 25, SI 26. loflcIAlD i oddelek: Ljubljana, Selen« bargovs «L — TeL 8492 IB 2492. Fkitruioica Maribor; Aleksandrova centa SI ia — Telefon ti. 2456. Podružnic* Celje: Kocenova ulica
it 1 - Telefon it 190. Podružnici? Jesenice: pri kolodvora it. 5J«.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta St 42. podružnica Trbovlje: v bifi dr. Btmsv
fjartnerja.
Ponedeljska izdaja
Ponedeljska izdaja »Jutra« irhajavsak ponedeljek zjutraj. — Nan>ča em posebej ln velja po pošti preji*-mana 4 Din, po raznašaleih •tavljena 5 Din mesečno.
Uredništvo: LJubljana: Knafljeva o lira 5. Telefon 6t 3122, 3123, 8124. 3123 tn 3124. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Tn-
lefon St 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL & Telefon St 190
Rokopisi m ne vračajo. — Oglas* pn tarif u.
Ministra Pucelj in dr. Kramer o poliffč
položaju o
ni in Sloveniji
Drugi dan ustanovnega zbora banovinske organizacije JRKD za drav
sko banovino — Pomembna govora obeh ministrov
ManiSestacIfa
državne in narodne ideje ter čvrste volje za pozitivno delo
<	LJubljana, 5. junija.
Banovin s ko zborovanje delegatov Jugoslovanske kmečke radikalne demokracije Je sinoči trajalo skoro do polnoči. Covo-Hii so zastopniki skoro vseh srezov, ki so l>Ioi,arjaii na razmer? v svo;'ib okra;;h in ha najnujnejše želje in potrebe prebivalstva. Ministra g. dr. Kramer in g. Pucelj fcta odgovarjala na izrečene želje in predloge ter dajala razna zaželena pojasnila, feo je bila razprava o tajniškem poročilu feaključena, je poročal g. dr. Kalan kot predsednik verifikacijskega odbora, k; so ea tvorili predsedniki vseh sre3k'h organizacij in ki se je bil med razpravo po fevetova.l v sosedni dvorani, o sklepih in Jvredloerih odbora. Prečital je kandidacijsko r sto za banovinski odbor JRKD Po kratki debati je bila lista odobrena in eb-teicm sklenjeno, naj se volitve izvrše z vzklikom. Minister dr. Kramer je nato
zaključil sinočnje zborovanje.
Današnjega nadaljevanja banovinskega zb-^ra oo se poleg sreskih leieg.Mov udeležili tudi številni predstavniki krajevnih organizacij JRKD iz Ljubljane in okolice, tako da je bila velika kazinska dvorana v kateri se je zborovanje vršilo, skoro polna. Predsedovala sta izmenoma ministra gg. dr. Kramer in »Iv. Pucelj, navzoči so bili tudi danes ban dr. Drago Marušič, vsi slovenski senatorji in narodni poslanci. Kot gosta sta prisostvovala današnjemu zborovanju tudi narodna poslanca dr. Ignjat Tolič iz savske Ln Miloš Dragovič iz vardarske banovine. Proti zaključku zborovanja je prispel v dvorano še narodni poslanec in bivši minister dr. Velizar Jankovič, ki se slučajno mudi v Ljubljani in je to priliko porabil, da tudi on pozdravi javne delavce iz vse Slovenije,
Govor ministra Puclja
Ko je minister za trgovino in industrijo 'dr. Albert Kramer ob 10. dopoldne otvoril Zborovanje, je po tonlem pozdravu vseh navzočih podelil besedo ministru za socialno politiko in narodno zdravje gosp. Ivanu Puclju. Od zborovalcev iskreno pozdravljen je minister Pucelj izvajal med drugim:
Politična organizacija, ki Jo ustanavljamo, ima predvsem namen, obraniti našo državo pred vsemi nevarnostmi in jo okrepiti na zunaj in znotraj. Ni človeka,
če mn je Bog dal zdrave možgane, ki ne t)i vedel, da brez močne države ne poedi-nec. še manj pa narod ne more obstojati. Ako ne b| bilo naše svobodne Jugoslavije, bi tudi mi Slovenci ne imeli ne narodnega, re kulturnega, ne socialnega obstoja. Dokaze za to imamo v tistih tisočih, ki so bili pod Avstrijo v zaporih in v tisth tisočih. ki so ostali onstran naših mej.
Dokaze imamo, da se glavna In najbolj strupena agitacija proti naši državi in n?-šemu narodu vodi iz tujih političnih kuhinj. Dokaze za to imamo v zaplenjenih letakih, brošurah in lepakih, ki jih tihotapijo preko naših mej ti neprijatelji i.n ki jih razširjajo od njih plačani izdajalci.
Na žalost imamo tudi doma nesrečnike, ki to akcijo naših najhujših protivnikov podpirajo, deloma vede, največ pa nevede. Med njimi imamo tudi nekatere bivše politike, ki rušijo, kar so sami gradili, in ki žagajo vejo, na kateri sede. Morda delajo to zaradi: svoje človeške prirode ta človeških napak. Nekdo je sangvindk, drugi je zopet drugače ustvarjen. Zato skoro ne morem verjeti, da bi vedoma in hote podpirali tiste, ki širijo »iz svojih kuhinj najbolj neresnične vesti, da bi nas zastrupili.
Take vrste vesta, kakor jih širijo ti iiudje, zavajajo dobre ljudi, nepoučene irilačneže na napačna pota, na dTug.i strani pa s to akcijo najbolj podpirajo naše ■protivniike v inozemstvu. Zato je ta akcija brezvestna in zato se moramo boriti proti taki politiku
Drugod je še hujše kakor pri nas
Slučajna s em na mestu, kjer se zbirajo rodattei o vsej bedi in revščini ne samo •v naši državi tn našem narodu, temveč iz vsega sveta. Kakor znano, imamo mnogo izseljencev v tujini, na Westfalskem, v Franciji, Argentiniji, Ameriki, Kanadi, Belgiji, Holandiji, v Turčiji ln drugod; ž njimi smo stalno v stikih in od njih dobivamo stalno poročila. Vsa ta poročila jasno kažejo, da je povsod po svetu še hujše kakor pri nas, čeprav je tudi pri nas življenje težko. Naj navedem samo en primer: Znano podjetje Siemens ima v 62 državah svoje podružn;ce in tudi v Beogradu Vodja te podružnice je Prus, soli-tiem Nemec, ki je že 10 ali 11 let v tem podjetju. Vodstvo podjetja v Berlinu skliče vsako leto svojih 62 direktorjev na sestanek, da poročajo o svojih poslih An tako je tudi naš Prus odšel v Berlin. Preden je šei, je govoril, da odhajn za vedno, ker hoče priti na boljše mesto in zaslužiti drugod več. čez štiri dni, ko je čoi iv Berlinu poročila iz 62 držav o gospodarskem položaju, pa je prišel nazaj in povedal, kako se je bal, da bi ga res kam drugam ne poslali, ker se je prepričal, da je povsod slabše kakor pri nas.
Svetovna gospodarska kriza ni zgolj kriza ene same države, ampak je splošna. Kljub temu pa nam še nd treba obupa.vati. Če je kmet enkrat premalo pridelal, vendar spomladi zopet zareže brazde in poseje polje. Kaj bi bilo, če bi kmet ne delal tako, če bi ne bil optimist in če bi vsake spomladi ne zoral svojega polja? Prenesimo to vero, ki jo .ima naš pri prosti kmet v boljšo bodočnost, v nas vse, kajti še imamo nekaj, kar lahko obdelamo, ta naj
se zgodi, kar hoče. Če bo vsak prevzel nar se svoje breme, bomo prebrodili tudi to dobo.
Potreba stabilne in trdne politike
Pa pravijo nekateri, da bi se dalo z >iz-premembo režima ustvariti boljše stanje. Vprašam samo, zakaj tega ne store bolj izkušeni ijudje, kakor smo Juge slov en i? če bi z izpremembo režimov lahko olajšali svojo krizo, bi to gotovo Angleži storili sedemkrat. Nemci desetkrat, Američani pa dvajsetkrat. Vendar pa tega ne delajo. Kedar se vse maje, takrat mora biti politika najbolj stabilna in najbolj trdna in, če hočete, tudi najbolj konservativna.
Pribiti moramo jasno in odločno: Kdor širi defetizem, ubija voljo za konstruktivno delo in uničuje kredit drugih ljudi, ta škoduje tudj samemu sebi. Te ljudi dobrohotno svarimo pred posledicami. Zapeljan-ci so stopili na ilegalno pot, na pot zločina. Na žalost sodeluje pri tem tudi del slovenske duhovščine. To moramo tem bolj obžalovati, ker tako postopanje škoduje v prvi vrsti veni in cerkvi. O tem priča zgodovina vseh cerkev ita ver in zlasti dvatisočletna zgodovina katoliške cerkve. Od nekdaj so veljale in še danes veljajo Kristusove besede: Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega!
Zloraba Slovenstva
Vsi starejši ljudje vemo dz izkušnje, da so se domači nasprotniki vedno posluževali tistih gesel, ki so vsakokrat vplivala na množico najbolj sugestivno. Vi veste, kako so nekdaj voditelji bivše SLS izigravali posamezne stanove. Med kmeti so bili samo kmetje, med delavci samo delavci, med meščani samo meščani in najbolj oacijonalni so bili, kadar jim je to kazalo ta kadar ni bilo nevarnosti, da bi jim škodilo Izpred vojne vemo, da je bila tedaj njihova nacijonalna zavest najbolj šibka. Tedaj so se borili samo za vero, danes pa. ko bi jim v Sloveniji nihče ne verjel, da je v nevarnosti vera, danes je v nevarnosti — slovenstvo. Težko je govoriti o tem, ker nerad zaidem na polje demagogije, poudariti pa moram, da sem bil vedno Slovenec in da hočem tudi ostati, ker kaj drugega ne morem biti. M j smo Slovenci in to hočemo tudi ostati. Vprašujejo, zakaj tega ne vpijemo in za.kaj ne sklepamo o tem kakih resolucij, toda, če b.i o tem govorili, potem bi le priznali, da tiči res nekaj v ozadju. Odgovorimo si samo na viprašanje, ali b| brez te države Slovenci imeli, kar danes imamo?
Ali nismo dobili v svoji narodni državi slovenske univerze? Ali nimamo slovenskega Jezika v upravi in v šolah? Naša iskrena želja je, da bi posnemala ta zgled tud| cerkev. Gospodje, ki imajo več moči kakor mi, naj poskušajo narodnemu jeziku tudi tukaj priti do veljave!
Križ čez preteklost
Poleg agitacije proti vmikov, ki jo sami lahko presodite in ocenite, je še včasih med nami, ki smo prišli iz raznih prejšnjih strank v skupno hišo, nekaj malo nerazpoloženja, kar je že naša stara nacijonalna slabost in napaka. Avstrija ;e svoj čas dobro razumela, da more vladati nad devetimi narodi samo, če tudi v praksi sami dzva<ja načelo >Divdde et impera«. že pred vojno je bilo in še danes je tako, da se dve vasi med seboj ne moreta videti, če sta pa blizu dva trga sknnaj, je nesreča še večja. To je še ostanek iz tistih starih časov in tudi med posameznimi stanovi je »lično. Sedaj, ko se iz vseh prejšnjih strank združujemo na skupno delo v novi hiši, Je treba, da se malenkostim izogibamo in da pozabimo na stare
razprtije. Naredimo križ čez preteklost! Pokažimo, da smo Slovenci res Slovenci!
Ne iz strahu, da bi nam kdo kaj vzel, temveč Slovenci po pozitivnem ustvarjanju 'im po vztrajnem delu.
Zborovalci so ponovno prekinjali Izvajanja g. ministra Puclja z živahnim pritrjevanjem in odobravanjem, ko je končal, pa so se mu zahvalili z dolgotrajnim aplavzom.
Govor ministra dr. Kramerja
Po svojem govoru je minister g. Ivan Pucelj prevzel predsedstvo zborovanja in dal besedo ministru za trgovino in industrijo dr. Albertu Kramerju, ki je bil pozdravljen z dolgimi, viharnimi ovacijami. Dr. Kramer je izvajal med drugim:
»Moja naloga ie, da vam predvsem nekoliko predočrm vzroke in posledice ustvarjanja naše nove politične organizacije, ki naj bo v naši dravski banovini kot del celokupne vsedržavne stranke nositeljica nacionalne in državne misli. 6. januar 1929 je bil od vsega naroda pozdravljen kot rešilen akt historičnega pr.mena. Ko je vrhovni voditelj našega naroda, 6in jugoslovenske matere, naš kralj Aleksander (Dolgotrajno viharno vzklika nje: Živel kralj!) vzel nase zgodovinsko odgovornost, da prekine z enim zamahom vse do ta krati. e> strašne politične in strankarske zapletljaje in povede naš narod k moraličnemu in političnemu notranjemu ozdravljenju. Je vse naše ljudstvo instinktivno čutilo, da je ta akt 6. januarja rešil naše državno in nacionalno življenje.
Politika g. Ck, Korošca po 6. januarju
Sledila je doba tako zvane diktature. Nacionalni in napredni elementi v Slovenija smo šestojanuanski režim pozdravili, ali nismo od začetka direktno sodelovali. Po prejšnjih strankarskih opredelitvah je bilo glavno zastopstvo Slovencev v rokaih bivše SLS. Njen šef g. dr. Korošec je pod pezo spoznanja, da on, ki je nekdaj z nami skupaj vodil osvobodilno jugoslovensko akcijo še pod tujim režimom, ne more in ne ®me odreči sodelovanja pri izvajanju novega režima, stopil tudi v šestojanuarsko vlado, in mi, mislim, da se smemo pohvaliti, &mo čutili nacionalno in državno dovolj, da smo smatrali to soodgovornost dr. Korošca za potrebno, pametno in zaslužno stvar. (Klici: Tako je!)
Ko je režim 6. januarja rušil polagoma osnove stare politične opredelitve našega naroda, ko je postavljal glavne temeljne kamne jugoslovenske ideologije in novi jugoslovenski državni program — na vsakem od tistih državnih aktov, ki So slovesno proglašali, da se stari politični sistem nikdar več povrniti ne sme in da je treba državno in narodno edinstvo čuvati vsikdar in proti vsakomur za vsako ceno, je so-podpisan g. dr. Korošec. On je sodeloval tudi pri ukrepih, ki so posameznim delom našega naroda v interesu skupne bodočnosti naložili težke žrtve nacionalne občutljivosti. Z njegovim sodelovanjem so bile izročene zgodovini tudi plemenske zastave: i srbska, pod katero je s slavo ovenčana vojska (Navdušene ovacije vojski) šla na svojo Golgoto in se vračala tudi kot osvo-boditeljica celokupnega našega naroda, i hrvatska i slovenska. Ravno ista trobojka, v katero se sedaj daje isti dr. Korošec zavijati in o kateri njegovi agitatorji govorijo. da je bila ponižana in razžaljena. (Burni klici.)
In po povratku v demokratični režim
Ko je v teku političnega razvoja nastala potreba, da se čim širše vrste politično čutečega naroda pritegnejo k sodelovanju, je vladar pozval tudi nas, od nekdaj nacionalno in jugoslovensko orijentirane ljudi. Mi nismo niti za trenutek premišljali, ali je treba sodelovati z g. Korošcem in njegovimi, temveč smo od vsega početka pristali na idejo, da je treba v novem našem državnem in nacionalnem razvoju strniti vse pozitivne sile, pozabiti na prošlost, likvidirati spore in združiti vse plodne moči. Nobenega izmed nas ni bilo, ki bi rekel, da z dr. Korošcem ne moremo sodelovati. Mi nacionalni ljudje smo pozabili na vse, kar je bilo in imeli smo samo eno veliko misel: da združimo vse, kar je dobre volje in hoče sodelovati pri reševanju socialnih in gospodarskih problemov našega naroda. Tudi g. dr. Korošec je na to pristajal. Toda ko je bilo resnično treba preiti od besed k dejanjem, je v njegovem taboru nad vladala stara zaslepljenost in zagrizenost. Ta gospoda, ki je pri vsej Svoji »demokratičnosti«« in »svobodoljubnosti« veselo uživala blagodati januarskega režima in v njem odločilno Sodelovala, se je v tistem momentu, ko je bilo postavljeno vprašanje povratka k demokratičnemu sistemu, ker se je istočasno s tem postavilo tudi vprašanje Sodelovanja z nacio-
nalnimi elementi v našem narodu, naenkrat spomnila, da je prav za prav branite-ljica demokracije (Burno vzklikanje.) G. dr. Korošec je začel delati težkoče in se umikati v ozadje »iz demokratičnih ozirov* v trenotku, ko je demokracija zopet prihajala do besede.
Novemberski plebiscit
Tako se je zgodilo — ne po naši krivdi in ne po naša volji — da je nastal v Dravski banovini položaj, v katerem smo mi napredni in nacionalni ljudje morali prevzeti nase vso težko odgovornost za nadaljnje izvajanje nacionalne in državne politike med Slovenci. Septembra 1931 smo dobila novo usitavo: dobili smo volilni red, ki ni bil skrpan po starih, v evropskih državah danes večinoma samo teoretično veljavnih demokratičnih načeirh, temveč je imel odkrito tendenco, da omogčj narodu plebiscit o tem, ali želi nadaljevanje in dovršitev politike 6. januarja ali pa povratek v stare pogubne razmere. In narod je 8. novembra dal svoj odgovor. (Burno pritrjevanje.) Mnogo nad absolutno večino celokupnega upravičenega prebivalstva Jugoslavije je dalo pozitiven odgovor in Slovenci v dravski banovini smo doživeli radosten treno-tek, da sta 52 odstotka vseh slovenskih volilcev s Svojim glasovanjem potrdila, da odobravajo Slovenci politiko 6. januarja in izpovedujejo, da je v tej politiki tudi njihova bodočnost in rešitev (Buimo pritrjevanje).
Vpliv svetovne krize na Jugoslavijo
Novoizvoljeni senatorji in posilamci smo prevzeli težko nalogo, da sodelujemo pri reševanju zapletenih problemov, ki so se po nekaj letih prosperitete od vseh strani kopičila na horicontu naše domovine. Katastrofalni dogodki na vseh poljih gospodarskega ir. socialnega življenja se niso ustavili pred našimi mejami. Kmečki produkti, ki so v glavnem držali našo trgovinsko in gospodarsko bilanco, so izgubili svojo vrednost. Cena žita, cene živine, cene vseh ostalih kmečkih pridelkov so padle na nivo, ki ga davne generacije ne pomnijo. Obrt, industrija rn trgovina so pričele zastajati. Naš delavec ni mogel več zaposliti svojih rok Mi smo se trudili in se trudimo, da držimo naš brod v ravnotežju. Mnogi mislijo, da smo pri tem dostikrat nespretni, prepočasni, pTemalo gibčni. Toda če pogledamo v druge države in vidimo, kako vsak dan menjajo Svoje gospodarske predpise, se obdajajo z novimi barijerami, izmišljajo nove kombinacije glede svojega denarja, glede deviznega prometa in kako jim vendarle vse to nič ne pomaga, temveč so gospodarsko in socialno še na slabšem nego smo mi, moramo priznati, da ni vSe najboljše, kar s<) drugi izmislili in da nas je morda naša narodna slabost, da v marsikaterem problemu raj-še čakamo, v mnogih slučajih obvarovala nedogledne nesreče. Naša država je uspela, da očuva polno vrednost Svojega denarja in to je velika stvar. (Burno odobravanje.)
Akcija gospodarskega podiranja
Dočim pa se mi na vseh poljih trudimo, da s svojim delom pripomoremo k omilje-nju splošne krize, v tem odgovorosti polnem času, ko tudi narod navzlic vsemu zlu, ki ga je danes udarilo, vendarle instinktivno čuti, da današnji čas ni primeren za politične eksperimente, v tem času so nasprotniki sedanjega režima prešli k akciji, ki je prekoračila vsako mejo najprimitiv-nejše obzirnosti do lastnega naroda in do lastne države. (Burno odobravanje.) Ko so v drugih državah valute začele prihajati na potresna tla in ko je splošno nezaupanje v denar celo na Angleškem izzvalo katastrofalne dogodke, je naš narodni dinar, ki je tesno vezan z mogočnim francoskim frankom, stal trdno. V naziranju, da dokler gospodarska struktura in bodočnost Jugoslavije nista v nevarnosti, tudi ni sigurnosti za njihove načrte, pa so nasprotniki položili prvo grobokopno lopato na zaupanje v naš denar. Treba se je samo spomniti, kako so najbolj bedaste govorice poplavile naše kraje in kako so gotovi krogi storili vse, da bi narod obupal, da je izgubljeno, kar ima kdo prihranjenega v svojem žepu ali naloženega v hranilnici. Pričelo 6e je širiti ono nesrečno nezaupanje v naš narodni denar, ki je dovedlo do krvavitve
naših najboljših denarnih zavodov, da nekateri izmed njih niso mogli več odgovarjati svojim dolžnostim, ter so m morali zateči pod zaščito zakona.
Toda oni, ki so vso to zločinsko akcija pričeli, ki so jo vodrli, ki so šepetali od ušesa do ušesa, da se nosijo stotine milijonov iz Narodne banke v Francijo in tam skrivajo da vlada ropa državne bla^jne ta odnaša denar v inozemstvo, ti zločinci so samo kopali grob svojim lastnim ljudem Oni so mislili da bodo škodili in unropa-stili državno idejo, pa so upropašoali' svoje lastno ljudstvo. Tudi slovenski ljudje, ki so stalno ra znašali te gorostasne vesti, so prišli do kasnega spoznan ja. bodo morali ni posledicah te svoje zločinske akcije tudi sami hudo trpeti...
Nora politična propaganda
Vse to pa še nt bilo dovolj. Gospodarelco eubverzivnemu delu se je pridružila politična propaganda. Gospodje, ki so si ves načrt izmislili so si ga sigurno zamislili "*». mo kot taktično sredstvo. Gospod Korošce in njegovi gotovo niso tako nori fcko od pameti m razuma zapuščeni, da'bi mislili da je mogoče resno misliti na ustvaritev "o-rostasmh »načrtov«, ki so se v njihovi, menu razširjali med ljudstvom. Mislili -o le, da bodo s to taktiko preplašili Beojirad m da se bodo po tej lestvi dokopali do~ državne oblasti, da bi mogla bivša SLS v naših krajih definitivno poteptati v zemlio svobodo m demokracijo in vse, kar ie n». prednega m nacionalnega. To fe bi! taktičen načrt. Toda na žalost vidimo, da so ^ fIL	na««^ naroda v nedovoljni
zrelosti besede razumeli tako, kakor so bile od agitatorjev govorjene.
Dogodki v Šenčurju dovolj Jasno pri-ja^ kam vodi ta agitacija. To pa nam tudi imperativno nalaga, da se z vso odločnostjo i>i vso energijo postavimo v hran in da narol zapeljan in zaslepljen od brezrvestnih *po-kulantov in hujskačev. za katerimi se pari obraz starih sovražnikov naše nacionalne ideje, poučimo, naj ne izgubi izpred oei življenjskih svojih interesov, ki so neramr-no zvezani z edinstvom naše velike države. (Burno pritrjevanje.)
Narodni poslanci in senatorji bomo od sedaj naprej, ko smo videli nevarnost dogodkov. ki so se odigrali pred nami, t vso silo in voljo vztrajali na tem, da se uveljavi državna avtoriteta (Dolgotrajno viharno ploskanje) in da se zaslepljenci dovedejo do iz-treznenja in spoznanja, krivci pa v zasluženo kazen. (Burno pritrjevanje.)
Odgovornost dr. Korošca
Kar pa mene kot političnega in narodnega človeka, ki z vso svojo dušo ljubim to svojo ožjo domovino in se z vso dušo zavedam svojega slovenskega porekla, pa tudi svoje jugoslovenske orientacije (Viham i vzkliki: Živel dr. Kramer!)) pri tej stvari boli vglobino duše. je to, da mož, s katerim smo nekoč vodili deklaracijski pokret, da mož, ki je z nami pomagal pri ustvarjanju te jugoslovenske države, da mož. ki ie s svojim pokojnim prijateljem dr. Krekom (Klici: Slava mu!) postavljal geslo narodnega edinstva in popolnega spajanja slovenskega rodu z jugoslovenski m naTo-dom, mož, ki je tudi po 6. januarju pomagal polagati temelje jugoslovenske nacionalne in državne misli, da ta mož v časn, ko njegovi neodgovorni agitatorji razvij'ajo tako agitacijo, namesto da hi se dvignil in t zavesti svoje zsrododvinske odgovornosti javno protestiral ter zaukazal svojim agi-t;itorj'em. naj za božjo ^oljo prenehajo s tu skeiio. ki vodi v pogubo in nesreča! (Burne in viharno pritrjevanje.) Zamerjam dr. Ro'ošc'i to. da s svojo molčečnostjo. žstiTt vemo. da on sam smatra to stvar za oorp. podpira brezvestno akcijo svojih oprod.
Zamerjam tudi to, da ijudje. ki ta v Sto-veniii hočejo zavajali naš narod v iiaibo\i neumn«1 krmbl.iMije. t.odiio po B • >grad i ter se branijo in govore, da so izvrstr.l pa-triotje in da sta vse to kar se dogaja po Sloveniji, napravila Pucelj in dr. Kramer. ki da pošiljata agente provokaterje. bi spravila nje v slabo luč. (Viharno ogorčenje.)
Kako za to podirajočo politično akcijo preže znani sovražniki naše nacionalne eksistence, o tem nas poučujejo vsak dan letaki. ^od kalerih so mnogi ustvarjeni v domačih kovačnicah. mnogi pa prihajajo iz inozemstva.
Minister dr. Kramer je prečival hujslca-joč protidržavni letak, ki so ga širili po Gorenjskem. Zločinska vsebina gorostasne-ga letaka je izzvala silno ogorčenje me 1 zborovalci. Dr. Kramer je nato nadaljeval:
Potreba pozitivne propagande
Nočem nikogar obtoževati brez konkretnih dokazov. One, ki to propagando vpri-zarjajo, je treba udariti z vso silo državne avtoritete. Toda zavedati se moramo, da
Ce ne bomo mi sami prinesli v to akcijo vsega svojega cptimizna in svoje borbenost:, potem nam tudi državna avtoriteta ne more pomagati. Tudi sami moramo biti armada, ki se bije z največjo odločnostjo ra nacionalno bodočnost. Vsaj za trenutke moramo v teh kritičnih časih pozabiti Svoje vsakodnevne skrbi in težave in se vse posvetiti velikemu idejnemu delu. (Odobravanje.)
Zavedamo pa se tudi, da vsaka vlada lahko kai pogreši. Mi nismo bogovi in v nobeni drugi državi nimajo bogov za upravitelje, ker nezmotljivih ljudi ni. Zato tudi ne smemo vzeti tragične vsake male po-greške. Tako se je na primer zgodilo, da so bile izdane pobotnice za najemnino samo v srbohrvatskem jeziku in tudi razni drug; formularji prihajajo brez upoštevanja zakonito zajamčenih pravic našega jezika. Nikdo tega ni želel in ne nameraval in take stvari se dogajajo le po nepazljivosti podrejenih organov. V tej veliki politični organizaciji nihče niti ne misli na to, da bi slovenskemu delu našega naroda odvzel kake pravice in oviral njegov svoboden razvoj. Ce kaj takega opazite, vas prosim, da nas o tem obvestite in bodite prepričani, da se bodo take pogreške takoj odpravile.
Pomen nove stranke za Slovenijo
Dovolite mi še par besed o naši stranki. Tu sta dve stvari Mi gradimo svojo organizacijo kot del vsedržavne velike politične stranke, da tako ustvarimo organizacijo, močno dovolj, da lahko prevzame odgovornost za državne posle in da čvrsto drži državno krmilo v svojih rokah in do kraja izvede novo državno politiko. (Viharno odobravanje.) Pa če tudi bi ne bilo tega povoda, bi se to naše današnje zborovanje moralo vršiti, kajti poleg tega, da smo organizirali slovenske nacionalne sile v vse-državni stranki, organiziram« in ustvarjamo definitivno za naše delovanje tu na slovenskem terenu in likvidiramo v tem zgodovinskem trenotku vse naše nekdanje strankarske razprtije, programske razlike, naše nekdanje razne metode in sisteme. Sestali Smo se. da združimo vse, kar je pozitivnega, kar je za plodno delo navdušenega, za ustvarjajoče delo pripravljenega, v snotno fronto in v eno armado, ki naj v bodoče vodi vso borbo in vSe delo nacionalnih elementov v Sloveniji. (Viharno pritrjevanje.)
Posiv k delu in optimizmu
Kmalu bomo postavljeni pred velike naloge in bližamo se reševanju velikih problemov. Kmalu bo postalo nujno, da dobimo nov zadružni zakon. Pripravljata se zakona o samoupravi občin in banovin.
Demokratizacija Jugoslavije se nadaljuje vedno hitreje. Zgodovina najnovejšega
razvoja marsikatere države jasno priča, da izvirajo največje nevarnosti odtod, če je človek slab v trenotku, ko bi moral biti čvrst in odločen. Prava demokracija je ona, ki ustvarja tako državo, da bo resnično svobodna v svojem notranjem nacionalnem razvoju. To je prava svoboda, to je prava jugoslovenska svoboda, v kateri je tudi v polni meri zagarantirana svoboda Slovencev.
Zato končam s pozivom na delo, s pozivom k onemu optimizmu, ki če mu opeka pade na glavo, pa si misli: morda je tudi to dobro; k onemu optimizmu, ki v najtežjih razmerah ne obupuje, kakor nismo takrat, ko še nismo smeli niti sanjati, da bomo kdaj svobodni. Pozivam vas k sistematičnemu iztrebljenju vseh starih prepirov, k ustvaritvi mogočne armade, ki edina bo sposobna, da se Slovenci uveljavimo kot oni faktor v državni politiki, kakršen zaslužimo biti po svoji zgodovini, po svoji kulturi in po Svojj gospodarski moči in sposobnosti, po svojem navdušenju za našo nacionalno stvar.
Tragična smrt sokolskega delavca
Krško, 5. Junija.
Med javnim nastopom krškega Sokola v Stari vasi pri Vidmu je danes popoldne med izvajanjem članskih prostih vaj zadela srčna kap vrlega starosto in načelnika Sokola na Raki, brata Lada Kraker-ja, učitelja tamošnje osnovne šole. Kljub takojšnji pomoči treh bratov zdravnikov ga ni bilo več mogoče obuditi k življenju.
V znak žalovanja je bila prireditev takoj prekinjena. Pokojni brat Lado je bil star 33 let ter zapušča mlado ženo s komaj 12 dni starim otročičem prvorojencem in neutolažljivo mater, kateri je bil edina opora Slava njegovemu spominu!
Vsem krajevnim organizacijam JRKD v ljubljanski okolici!
Odbor sreske organizacije JRKD za ljubljansko okolico je sklenil, da priredi ob priliki tekme koscev, ki jo aranžira Zveza kmetskih tantov in deklet v nedeljo 12. t-m. v Št. Vidu nad Ljubljano, veliko manifestaeijsko zborovanje JKKD. Na zborovanju bodo govorili zastopniki centralnega odbora nove stranke in poslanci iz Slovenije, Hrvatske ln Srbije. Sresko tajništvo poziva vse organizacije, da skrbijo za čim večjo udeležbo somišljenikov. Podrobnosti slede v posebni okrožnici.
SRESKO TAJNIŠTVO.
7
akljucek zbora
Zborovalci, ki so že med govorom vedno iz nova prekinjali ministra dr. Kramerja z izrazi soglasja in odobravanja, so mu ob zaključku pokazali svojo zahvalo in svoje zaupanje z večminutnimi viharnimi ovacijami. Med tem je prispela mimo Kazine slavnostna povorka ljubljanske sokol-ske župe. Zborovanje je bilo prekinjeno in udeleženci so se z obema ministroma na čelu podali na kazinski balkon, deloma pa na ulico pred Kazino, kjer so navdušeno pozdravljali mogočno sokolsko armado. Tudi sokoLske čete so prirejale gg. ministroma, banu in drugim odličnim predstavnikom velike ovacije.
Po končanem referatu dr. Kramerja 60 s kratkimi nagovori pozdravili zbrane delegate narodni poslanci dr. Velizar Janko-vič. Ignjat Tolič in Miloš Dragovič. Z vzklikam in soglasno je bila nato v banovinski odbor JRKD izvoljena lista, ki jo je v imenu kandidacijskega odseka prečital g. dr. Kalan. V banovinskem odboru so zastopniki vseh slovenskih okrajev, V6eh s<a-nov in vseh poklicev. Enako soglasno so bile odobrene resolucije, ki jih je pripravil na osnovi predlogov raznih sreskih odborov poseben resoluci jski odsek
Z živahnimi ovacijami je bil sprejet predlog g. dr. Kramerja, naj na zborovanju zbrani delegati odpošljejo udanostno brzojavko Nj. V. kralju Aleksandru ter pozdravni brzojavki predsedniku vlade g. dr. Marinkoviču in klubu senatorjev in poslancev. Ko se je v imenu zborovalcev senator g. Ivan Hribar zahvalil ministroma dr. Kramerju in g. Puclju za njuni poročili, je bila ob 13. uri zaključena ustanovna skupščina banovinske organizacije JRKD.
svoj
Na dobro obiskanem sestasiks gostilničarskih zadrug v Krškem se je ©bravssavaf novi trošarinski zakon — Za
noveliranje zakona
Krško, 5. junija.
V petek 3. t. m. so se zbrali člani gosti 1-ničarskih zadrug iz Krškega, Brežic, Novega mesta Kostanjevice, Radeč, Sevnice in Mokronoga na poziv Gostiln.ičarske za-druse v Krškem na anketo v prav obilnem številu. Prišli so tudi tajnik Zveze mariborskih gostil nič ar ski h zadrug g. Peteln, zastopnik Zbornice za TOI iz Ljubljane g. dr. Koče in narodni poslanec g. Dermel. Zadružni predsednik g. Edi Krieger je otvoril zbor in pozdravil vladnega zastopnika g dr. čuša in ostale povabljene zastopnike in udeležence, ki jih je bilo 113.
iPcrosilo o nevesn
trošarinskesn zaksmi
Zatem je tajnik mariborske zveze g. Peteln prav stvarno očrtal hibe novega trošarinskega zakona in posledice tega zakona za gostilničarje in za tujski promet. V dravski banovini, kjer je tujski promet ivse drugače razvit kakor v južnih krajih, se bo gostilniška obrt zelo oškodovala, ako se novi trošarinski zakon ne novelira in prilagodi našim razmeram. Najbolj kvarna je po tem zakonu prosta prodaja vina od producenta nad pet litrov, odnosno 10 •litrov.
V vinorodnih k .'ar. h se v mnogih hišah tajno popiva in pleše brez plačila kakin davščin in brez policijske ure, dočim morajo gostilničarja plačevati visoke takse in druge davščine in držati policijsko uro. Koliko spričo tega odpade na davkih! Skoro vse občine v dravski banovini razen petih so navezane na dohodke trošarin na vino, a te trošarine izpadejo, ker se na ta način skrivaj mnogo več potoči kakor pa po gostilnah. Tudi se s takim brezpravnim točenjem krši vinski zakon in se podpira pijančevanje s pretepi, ker tu ni kontrole, odnosno kontrola tu ni mogoča, zato od novega trošarinskega zakona nimata koristi ne vinogradnik, ne konsument, še manj pa gostilničar, država, banovina in obči na. Mariborska zveza se je z vsem zanimanjem in strokovno podprto trudila, naj se predlogi iz Slovenije pri ustvaritvi novega trošarinskega zakona upoštevajo. Ta zveza je pozvala tudi vse druge gostil-ničarske organizacije po vsej državi, da stavijo svoje predloge, a žal ni bilo odziva Za tak zakon, toi reže globoko v gospodarsko življenje, bi se morala prizadeti pač boij brigati.
Zahte v a vseh je, da se prosta prodaja vina od pet litrov naprej od producenta ukine itn določi na 50 litrov. Ni enako, ako se vino po eni strani prosto prodaja kakor krompir brez vsakih davščin, po drugi strani pa je prodaja vezana na stroge zakonite določbe in velike davščine. S tem se ščiti le en stan v škodo drugega. Gostilničar pač ne more zaradi visokih troša-rinskih taks in drugih davkov konkurirati z onimi, ki ne plačujejo od skrivnega točenja nobenih davkov. Enaka pravica naj bi bila za vse. Zato nas slaba stran novega trošarinskega zakona sili k globokemu razmišljanju. Tajnikovemu poročilu je sledilo veliko odobravanje.
Govor poslanca Drsnila
Poslanec g. Drmel je pojasnil stališče, kako je prišlo do novega trošarinskega zakona spričo težavnega gospodarskega
stanja vinogradnikov. Poudarjal je, da je novi trošarinski zakon v splošnem dober, le .izvaja se še nepravilno, ker še ni izdan pravilnik. Točenje v prostorih vinogradnika na drobno je prepovedano in imajo to pravico samo gostilničarji z obrtnim dovoljenjem. Pozival je gostilničarske zadruge in gostilničarje, naj vse prestopke ovadijo oblastvom.
Delegati in člani gg. Kuritarič, Bučar iz Kostanjevice, VVindischer iz Novega mesta, Pleterskj iz Rajhenburga ln Prijatelj iz Dobriške vasi so živo orisali, kako se je z novim trošarinskim zakonom v vseh vinorodnih kra.iih nasrlo razpaslo skrivno točenje vina. združeno s prekomernim veseljačenjem. godbo, plesi, pretepi, razuzda.njem in zapravljanjem denarja, in koliko trpi na tem splošno gospodarstvo. Tudi če se taki skrivni točile.i naznanijo oblastvenim organom, jim ti ne pridejo na sled, ker se skrivni tcčilci in pivci znajo skrbno skrivati.
Resolucija
Sklenjena je bila resolucija: 1.) Da se je pri sestavi novega trošarinskega zakona narodna skupščina premalo ozirala na življenske interese gostilničarjev. 2.) Zborovalci zavračajo neenakost trošarinskega zakona, ker se od Gostilničarjev zahtevajo visoke davščine, dočim vinogradniki svobodno brez davščine prodajajo in točijo na drobno v.i.no. 3.) Anketa poziva poslance dravske banovine, naj ti vplivajo v narodni skupščini na druge poslance ,in senatorje, da se novi trošarinski zakon novelira ■in da se ukine točka svobodne prodaje vina nad 5 in 10 litrov od vinogradnika in da se določi na najmanj 50 litrov. 4.) Prosimo, da se nova trošarinska taksa odmeri po količini v zadnjem potočenega vina, ne pa na podlagi prejšnjih let, ker je prodaja nazadovala najmanj za 80%; novelira naj se tarifna postavka 62, taksnega zakona s tem, da se zniža vsaka grupa za 60%.
5.)	Vračuna naj se nova trošarinska taksa na dolg državne in banske trošarine od zalog dne 20. aprila 1932 v točilnih kleteh.
6.)	Ugotavljamo, da se zaradi novega trošarinskega zakona kršijo tudi predpisi vinskega zakona, ker se vino svobodno prodaja po vinogradnikih in prekupčevalcih. 7.) Prosimo, da se do noveliranja novega trošarinskega zakona ukinejo gostilničarjem vse takse in davščine, zvezane z obrtjo. 8.) Prosimo, da se izdajajo dovoljenja vinotočev le socialno šibkejšim slojem. 9.) Ako se ne bi našim upravičenim željam ugodilo, bo prisiljena večina gostilničarjev prenehati z obratovanjem.
Po nad dve uri in pol trajajočem zborovanju se je predsednik vsem govornikom zahvalil za stvarna izvajanja z apelom na poslanca g. Drmela, da ee vsestransko zavzame v narodni skupščini za izpolnitev upravičenih zahtev in želja gostilničarjev.
Za časa velesejma stalna razstava blaga za obleke pri tvrdki NOVAK, Ljubljana, Kongresni trg (nasproti nunski cerkvi). Priporočamo neobvezen ogled posebno zunanjim posetnikom sejma.
Zapeka. Dolgoletne izkušnje po bolnicah uče, da uporaba »Franc Jožefove« naravne gTenčice izborno urejuje delovanje črevesja.
Zbor društva „živalca"
Ljubljana, 5. junija.
Na verandi restavracije pri Ncvem svetu se je davi ob desetih zbralo 60 članov društva »živalca« na zborovanje, ki ga je otvoril predsednik g. Krištof in posebej pozdravil predsednika Društva ljubiteljev ptic in Društva akvaristov. Akvaristi so včeraj korporativno pristopili k »živalci«; brez njih je društvo štelo že 288 članov.
Član društva g. Adamčič je predaval o vzreji piščet. Referat je zelo ugajal in so zborovalci izrazili željo, da se objavi. Tajnik g. Inkret je govoril o ciljih in namenih »živalce«. Poudarjal je, da gojitev malih živali ni samo pridobitni posel, temveč tudi srčno razvedrilo. Njegova izvajanja je šolski upravitelj g. Slapšak izpopolnil z izjavo, da gojitev malih živali vsebuje tudi etične in socialne momente ter ni brez pomena za življenje in vzgojo v družini.
G. Kelnarič je pojasnjeval, zakaj kanarčki včasih ne pojo. ter je navajal razne vzroke in v zvezi s tem razložil navodila za najboljšo krmo teh hišnih pevcev. O boleznih ptičev je govoril odbornik gosp. Vidmar, ki se je ostro izrazil proti reznim načinom »zdravljenja«, ki so pegostoma samo mučenje živali.
Predsednik g. Krištof je podal poročilo o poslovanju »živalce«, ki je zelo živahno. S posredovanjem društva je bilo sklenjenih mnogo kupčij. Zdaj se društvo in njega člani intenzivno pripravljajo na razstavo, ki se bo vršila jeseni in bo nekaj posebnega.
član g. Kregar Je govoril Se o zajcih »Rexih«, na kar so bile razdeljene legitimacije.
Po zborovanju so člani društva imeli skupno kosilo, potem pa so si korporativno ogledali razstavo Kmetijske družbe v paviljonu K na velesejmu.
Lepo obiskan zbor učiteljstva iz krškega sreza
Boštanj, 5. juniia
V soboto, 4. L m. ie učiteljstvo krškega sreza zborovalo v osnovni šoli v Boštanju. Zborovanje je bilo izredno lepo obiskano, saj je zborovalo na zboru 9-5 članov. Zborovanje ie otvoril predsednik g. Matija Bre-zovar, šolski upravitelj iz Št. Ruperta, ki je posebej pozdravil sreskega šolskega nadzornika g. Leopolda Levstika in nato podal uvodno poročilo, v katerem ie pojasnil delovanje ljubljanske sekcije JUU.
Posebno pozornost članstva so med drugim vzbudila poročila o Učiteljskem domu, u! injenju zasebnih učiteljišč, znižanje članskih prispevkov in bodočih učnih načrtih. Poudarilo se je zlasti, da ie prav učnim načrtom danes treba posvetiti največ pozornosti in jih dati praktikom v pregled. Za delegata za skupščino v Beogradu ie bil izvoljen g. Matija Brezovar. Simpatično je bil sprejet predlog, da bi učitelji s polnimi službenimi leti prostovoljno stopili v pokoj v prilog učiteljskemu naraščaju. Prav tako ie bil sprejet predlog, da ostanejo na dosedanjih mestih učitelji, dodeljeni v pisarne sreskih šolskih nadzornikov, kar je posebno v obširnem krškem srezu potrebno.
Po živahnih debatah je referiral sreski šolski nadzornik g. Leopold Levstik, ki je v dve uri trajajočem poročilu izčrpno podal sliko delovanja in metodiškega postopka pri pouku v smislu novodobnih zahtev. Za njegova vsestransko osvetljena in do podrobnosti razumljiva navodila ie bilo učiteljstvo zelo hvaležno in ie izrazilo želio. da bi se poročilo tiskalo. Po zanimivem referatu ie na poziv sreskega šolskega nadzornika učiteljstvo v počastitev Nj. Vel. kralja Aleksandra I. mogočno odpelo državno himno, nakar je bilo uspelo zborovanje zaključeno.
Otroški večer v Delavski zbornici
Ljubljana, 5. Junija.
Delavsko izobraževalno društvo »Svoboda« razvija leto3 prav živahno delavnost; menda nobeno drugo društvo v Ljubljani tako pridno in stalno ne pripravlja kulturnih prireditev kakor to. Snoči je »Svoboda« spet imela prav lep večer, ki je bil namenjen otrekom in na katerega je prišlo lepo število mater, mladine in prav drobnega občinstva, tako da je v dvorani zavladalo prav dobro, domače razpoloženje.
Spored je bil pester in lep. že precej od začetka je vzbudil val navdušenja »otroški jazz«, ki sta ga igrala mali Zcrko in gdč. Vojka Prelovčeva; oba sta v zahvalo prejela cvetje, mali Zorkc in njegova umetnost sta bila med gledalci in poslušalci še prav posebej predmet občudovanja. Izmed deklamatorjev je žela največji uspeh majcena Kovačevičeva Saša, ki je morala svojo prisrčno »Luna, luna, luni-ca«, ponoviti; ona ni samo deklamirala, ona je svojo pesmico naravnost igrala. Veliko odobravanje in občudovanje je zbudil mladi pevec L. K., ki se cbeta razviti v resničnega umetnika, če mu pojde po sreči. Da znajo ti otroci tudi skupno igro, so lepo dokazali z uprizoritvijo Klopčiče-ve dramatske slike »Zima in pomlad«. Večer je občinstvo navdušil in ogrel.
Na ljubljanskem velesejmu ni pesimizma
Ljubljana, 5. junija.
Tudi najboljši poznavalec naših gospodarskih razmer se bo niorda z začudenjem vprašal, kako je mogoče, da se sredi splošnega pesimizma in obupa vrši velesejem v nezmanjšanem obsegu in da kaže prav enako sliko, kakor v drugih ugodnejših letih. Kdor je danes opazoval živahnost na razstavišču, vrvenje in gnečo, ie moral spoznati, da pretiran pesimizem, ki razjeda naše gospodarsko življenje, nikakor ni na mestu. Poset ie bil že včeraj, zlasti pa danes nepričakovano velik, kakor smo ga vajeni iz prejšnjih dobrih let Kamor si pogledal, na sejmišču, v paviljonih in na veseličnem prostoru, povsod se je kar trlo ljudi. Povsod veseli obrazi in jasni pogledi, ki kažejo, da ne gre obupavati, saj je dovolj življenske sile v nas, ki ji moramo le nuditi možnosti, da se izživi, pa se bomo sami izvlekli iz sedanje stagnacije. Naš letošnji velesejem bo vsekakor močan impulz na potu ozdravitve gospodarskih razmer.
2e prvi dan ie pokazal, da kupna moč naše publike ni povsem na tleh, kakor se splošno sodi. Takoj v soboto so bile sklenjene prav znatne kupčije, zlasti v pohištvu in v predmetih za stanovanjsko opremo (v preprogah). Res pa ie tudi, da letošnja mizarska razstava brez dvoma prekaša vse dosedanje slične prireditve, tako po obsegu, kakor tudi po okusnosti in odlični izdelavi razstavljenih predmetov. Naši pohištveni mizarji so nam letos znova pokazali, da korakajo s časom in da se vsako leto izpopolnjujejo. Neki zagrebški posetnik, ki je prepotoval že mnogo sveta in je videl slične razstave na velikih inozemskih prireditvah, se ie izrazil, da bi slovenski pohištveni mizarji lahko svoje izdelke z uspehom razstavili povsod v inozemstvu.
Tudi v najrazJičneiših predmetih za sta- ! novanjsko opremo se vedno bolj uveljavlja
domači izdelek. To ie tem značilnejše, ker je baš v teh predmetih konkurenca prav težavna. Ne gre tu !e za konkurenčno zmožnost v cenah kjer smo bili vedno nižji; mnogo važnejše 'e za uspeh okusna izdelava in pravilna izbera modelov, ki odgovarjajo sodobnemu okusu. Tu vidimo krasne domače izdelke v lestencih, in celo v keramiki, ki smo io vedno uvažali. Razstavljene vidimo na velesejmu krasne in slikovite vaze in slične keramične izdelke, ki iih vsak smatra za uvoženo blago, čeprav so ti izdelki iz Novega mesta.
Tudi ostale panoge industrije kažejo lep napredek. Kakor vsako leto, tako opažamo zlasti tudi na letošnjem velesejmu. da smo se v tem in onem predmetu osamosvojili od uvoza iz inozemstva. Ves paviljon, ki je posvečen tekstilni industriji, vsebuje od prvega do zadnjega kosa le domače izdelke. V paviljonu »G« vidimo med drugim tudi domače električne žarnice »Tesla«, pa tudi naša težka industrija nam je !etos pokazala mnogo izdelkov, zlasti strojev in naprav, ki jih doslej nismo izdelovali
Izredno razveseljiv napredek pa vidimo končno na razstavi izdelkov naših obrtnikov, ki jo je v posebnem paviljonu priredil Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI. V okviru te razstave pekazani izdelki kažejo dejansko višek obrtniške spretnorf in strokovnega znanja. Razstava nam kaže. da tudi naš obrtnik koraka s časom in da se v svojem znanju vsako leto izpopolnjuje.
Polovična vstopnina!
Da omogoči ogled XII. ljubljanskega velesejma prav vsem slojem prebivalstva, »e uprava velesejma sklenila, da zniža vstopnino v ponedeljek, <toe 6. t m. namesto 10 Din na polovico, t j. 5 Din. Naj nihče ne zamudi te ugodne prilike, da si ogleda naS letošnji velesejem. ki Je zares zanimiv ta poučen.
LJUBLJANSKI VELESEJEM
Danes znižana vstopnina na Din
Volilna vlada v Rumuniji
Po neuspeli misiji Tltulesca za sestavo koncentracijske vlade Je kralj poveril mandat za sestavo volilne vlade Vajdi Vojevodu, vocStelja narodne kmetske stranke.
Bukarešta, 5. junija, č. Danes ob 4. popoldne je Titulescu sprejel novinarje in izjavil, da je vrnil mandat za sestavo koncentracijske vlade. Poudarjal ie, da se je v inozemstvu prepričal, da je Rumuniji potrebna v današnjem težkem položaju koncentracijska vlada, v katero bi vstopili obe veliki stranki, caranisti in liberalci, podpirale pa bi jo tudi druge manjše skupine, da bi se tako manifestirala iaka volja odgovornih političnih ljudi ter pomagalo narodu v sedanjem političnem položaju. V teku pogajanj se ie prepričal, da so vse stranke naklonjene taki kombinaciji, samo Duca :n Konstantin Bratianu, voditelja liberalcev, sta ostala nepomirljiva nasprotnika take kombinacije ter izjavila, da more liberalna
stranka sama izvesti državo iz težavnega
položaja, v katerega je zašla.
Ob 4.45 je kralj sprejel voditelja narodne kmečke stranke Vajdo Vojevoda. Avdijenca je trajala pol ure. Ko je Vo.ievod prišel z dvora, je izjavil novinarjem, da mu je kralj poveril mandat za sestavo volilne vlade, v katero bi vstopile vse stranke. Vajda Voje-vod je takoj začel posvetovanja s politiki. Najprej se ie razgovarjal z Duco, nato pa se je sestal glavni odbor narodne-kmečke stranke, kateremu je sporočil, da je dobil mandat za sestavo volilne vlade. Jutri bo padla odločitev, kako bo sestavljena nova vlada, in bo objavljena tudi že lista novih ministrov, ako ne bodo v poslednjem času nastale nove težkoče.
Preprečen atentat
na Mussoliitifa
Rim, 5. junija g. Uradni komunike agencije »Steiani« poroča o pravočasno preprečenem poizkušenem atentatu na italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija. Snoči je službujoči policijski uradnik blizu vladne palače »Venezia« prijel sumljivega tujca, ki je imel švicarski potni list na ime Angela Gallimja. Na policiji se ie izkazalo, da je ta Gallini prav za prav Italijan Angelo Sardelotto, ki je prišel iz inozemstva in se ie že dalje časa sumljivo udejstvoval po Italiji. Potni list je bil ponarejen. Pri njem so našli dva peklenska stroja z zelo nevarnim razstrelivom ter nabit revolver. Pri zaslišanju je priznal, da ie hotel na mestu. kjer so ga aretirali, izvršiti atentat na šefa vlade. Po prvih informacijah gre najbrže za protifašista, ki je že v prejšnjih letih zaradi svojega protifašističnega delovanja obrnil nase pozornost policijskih oblasti.
KAVA
Dnevno sveža pri LEGAT Miklošičeva 28. Specerija, deli-katese, zajtrkovalnica. 239
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 17. dalje strogo obvezen trening, zlasti za naslednje: MIha, Svetič, Jug I. In E., Zemljak, Slamič, Pišek I., Sočan, Zalar, Dolfe, ženica, Uršič, Vr-hovttik, Trajkovič, Starec, Jaačdgaj.
Italija in reparacije
Rim, 5. junija, č. Italijanski tisk objavlja o petkovem Grandijevem govoru obsežna poročila in komentarje. Listi naglaša jo zlasti ona mesta, ki izražajo italijanske zahteve in ekspanzijske težnje. Prvič se je včeraj dogodilo, da je uradna Italija odkrito nastopila s tema zahtevami, ki so. kakor se je izrazil Grandi. pogoj za razvoj italijanske države in katerim se Italija ine more odpovedati.
Milanski »Corriere della Sera« pravi v svojem komenteriu, da je mogoče rešiti reparacijsko vprašanje le na politični osnovi, ne pa v krogu odbora, kjer je postal ta problem igrača strokovnjakov. Edina ovira njegovi rešitvi pa je 6tališče Francije in njenfh trabantov na vzhodu.
Svetovna gospodarska konferenca
Berlin, 5. juija. d. Diplomatska sotrud-nik »Dailv Telegrapha« poroča, da je francoski ministrski predsednik že pred svojim imenovanjem pristal na anglesko-ameriški predlog za sklicanje svetovne gospodarske konference. Konferenca naj bi se vršila v Londonu. S tem bi b:la izpolnjena tudi prvotna pobuda predsednika Hoovra. O določitvi roka za sestanek konference obstojajo še različna naziranja. Po angleškem mnenju bi se mogla konferenca sestati šele po britanski imperijski konferenci v Ottavvi in po septembrskem zasedanju Društva narodov. Glede na to bi se torej svetovna gospodarska konferenca ne sestala pred koncem septembra. »Dailv Tele-graph« je mnenja, da bodo na konferenci zastopane tudi nevtralne evropske drža-ve ter južno-ameriške republike.
Tihotapska afera
v madžarskem parlamentu
Budimpešta, 5. junija č. V kuloarjih madžarskega parlamenta se je odigrala včeraj mučna afera, ki se bo zaključila z dvobojem. Povod aferi je dala interpelacija opozicije, ki vprašuje vlado, če ve, da neki poslanec tihotapi denar iz Madžarske v kneževino Liechtenstein. Informacije za sestavo interpelacije je dal poslanec Adal-bert Kasnv. ki je izjavil, da je tihotapski poslanec rabil ponarejen potni list za svoja potovanja v inozemstvo. Poslanec vladne stranke Julij Lakatos se je čutil zaradi te interpelacije prizadetega in je zahteval, naj Kasnv dokaže svoje trditve Kasnv jo odgovoril .da je v resnici mislil nanj in da ima za svoje trditve verodostojne informacije. Lakatos ga ie mrni! z žalitvijo, češ, da laže in obrekuje Prepir se ie nadaljeval in zakliučil na ta način da ie Lakatos svojega nasprotnika pozval na dvoboj.
Sijajna manifestacija ljubljanske
sokolske župe
2.00 letnica Tyrševega rojstva je bila dostojno proslavljena — Inipozanten sprevod po
ljubljanskih ulicah — Lepo uspele telovadne točke
Ljubljana, 5. junija. Včeraj in danes je Ljubljana spet enkrat 'doživela svoje slovesne dni. Otvoritev velesejma, ki vsako leto na mah izpremeni Jiee življenja in poživi tok vrvenja v našem jnestu in h kateri je tudi včeraj od blizu in tialeč prihitelo mnogo občinstva, gospodarskih interesentov, rojakov in tujcev, so le-Jos zasenčile množice rdečih barv in državnih trobojnie, ki so se včeraj in danes razlile r«o ulicah in zavihrale po hišah: sokolske čete od blizu in daleč so se v naši metropoli sešle na zlet Sokolske ljubljanske fcupe. ki je bil namenjen proslavi stoletnice Rojstva dr. Miroslava Tvrša, ustanovitelja Fokolstva. Po ulicah in trsih, po tramvajih pn lokalih se je tr'o telovadcev v krojih, čla-Jiov in ljudi, naklonienih sokolski misli, in ^o vsem mestu se je razlil en sam val slovesnega razpoloženja, iz katerega ie rasla Jnoena, impozant. manifestacija za učvrstitev iharodne, državne in človečanske ideje.
Spored zletnih prireditev je bil obširen, jvester in lep. Po župnih tekmah, ki so se •včeraj popoldne odigrale na letnem telova-Vlišču Ljubljanskega Sokola, se je snoči ob poldevetih vršila v telovadnici Sokola I. na Taboru slavnostna telovadna akademija, ki je bila nekak intimen, pa velikopotezen uvod k današnji javni telovadbi na zletišču.
V	lepo okrašeni dvorani — nad odrom je -videla Tyrševa slika, obkrožena z našo državno in češkoslovaško trobojnico — se je 7b^alo veliko število narodnega občinstva, domačinov in gostov. med njimi mnogo civilnih. vojaških in sokolskih odličnikov: gg. pomočnik bana dr. Pirkmajer, konzul Češkoslovaške republike inž. Sevčik. divizijo-nar general Ilič, polkovnik Novakovi č načelnik štaba podpolkovnik Sokolovič, starosta gasilske župe Turk. predsednik Notarske zbornice dr. Kuhar, predsednik Maloželezni-ške družbe dr. Fettich. I. podstarosta Sokola kraljevine Jugoslavije Gangl, podstarosta gasilske zveze Turk. predsednik Notar. Ljubljanskega Sokola Kajzelj, Sokola I. inž. Bevc, Sokola IT. dr. gubic. Sokola III. Šap-lja, starosta 5okola IV. Pogačnik, starosta štepanjskega Sokola Slana, savezna načelni-ca Skalarjeva. dr. Murnik in mnogo drugih uglednih sokolskih borcev.
Akademijo je o tvorila Sokolska koračnica. ki jo je zaigral močan, lepo ubran sokolski orkester, nato pa je stopil na <"der starosta ljubljanske župe direktor g. dr. Piperibacher in občinstvo nagovoril 9 slavnostnim govorom, ki ga v kratkih obrisih tu podajamo:
Slavnostni govor o Tyršu
Današnja akademija je nekak uvod k žup-Tiemu zletu v proslavo stoletnice Tyrševe-ga rojstva. Nato je g. dr. Pipenbacher v živih besedah naslikal položaj avstrijskih Slovanov v letih 1R48—1867 in vzdušje, v katerem je rastel Tvrš.
Rimski pesnik Horacij je dejal: »Tesne razmere navadno odkrivajo veleume«. Ta izrek je s svojim življenjem sijajno potrdil dr. Miroslav T>'rš. Ker ie bil šibkega zdravja, je pridno zahajal v telovadnico, da se okrepi. Na univerzi in pozneje se je poleg filozofije in estetike mnogo bavil z zgodovino narodov. Ko je videl, da je nacionalno življenje češkega naroda v veliki nevarnosti. si je nadel nalogo, da bo svoj naroa vzgojil v tistih krepostih, ki so tudi male narode dvignile do tiste telesne, duševne Lti moralne moči, da so lahko uspešno tekmovali z drugimi narodi. S to mislijo je v februarju 1. 1862. ustanovil prvo sokolsko telovadno društvo Praški Sokol, ki mu je bil prvi starosta niegov prijatelj Jindfich Fiig-ner, T:-'rš pa njegov prvi namestnik in prvi načelnik. Sokol je bila in ostala organizacija za vse. ki izvršujejo dolžnosti do sebe in naroda brez ozira na vero, poklic in socialni položaj. Medsebojno spoštovanje, zaupanje in bratska ljubezen so pa tiste vezi, ki člane sokolske družine spajajo v harmonično celoto.
Zgodovina je Tyrša privedla do spoznanja, da št1 noben narod ni propadel brez lastne krivde. Največje socialne tvorbe in največji narodi 90 propadli, ko so popustile v njih moralne vrednosti. Vztrajnost, žilavost, naprednost, neprestano stremljenje po višanju fizične in duševne sile so dvigale tudi najmanjše države do slave in moči.
Kot estetu je Tyršu služila za vzor zlasti riata doba malega heienskega naroda. V Sokratu, Platonu in Aristotelu je Tyrš občudoval duševne velikane najvišjega reda, divil se je veličini helenske umetnosti, visoko je cenil heroizem Epaminonde in visoko čistost in nesebičnost drugih n^mrtnih Grkov.
Ker se je Tvrš po temeljitih zgodovinskih študijih prepričal, da morejo le lepe latno-sti: kreipko telesno zdravje, štedljivost, zmernost, treznost, vztrajnost, odločnost, pogum, nezlomljiva volja, poštenost, nesebičnost, socialna pravičnost in vseobča ljubezen do slehernega poedinca in goreča ljubezen do naroda — privesti zasužnjeni narod k svobodi, je poleg telesni vzgoji posvetil vso pozornost in trud duševnemu zdravju. Zlasti je smatral za nujno podreditev interesov poedinca pod korist celote. Ta del T>'rševe moralne vzgoje je treba posebej poudariti zlasti dandanes, ko se ljudje klanjajo zlatemu bogu in ko so zelo redki oltarji bratoljubja.
Dasi je Tyrš ljubil svoj narod z vso vdanostjo in mu žrtvoval vse svoje življenjske sile, pa ga vendar ni prešinjal noben nacionalni šov rizem. Bil je mnenja, la je bistvo vsega napredka in naloga kulture plemenita medsebojna tekma vseh ljudi in narodov, kdo bo v dobrem najboljši. Kot končri cilj vseh stremljenj in sokolskih dejanj je Tvrš želel in veroval, kakor poje naš pesnik:
Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat' dan, da, koder solnce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag,
le sosed bo mejak. Dt. Miroslav Tyrš, klicar, buditelj in pro-poroditelj svojega naroda, tvorec nove epo-he v zgodovini slovanstva, si je s svojimi deli postavil spomenik, ki je trajnejši od brona, in zgodovina mu bo odkazala častno mesto poleg največjih in najidealnejših mož vseh narodov in časov.
V	prvih dneh julija se bodo zbrali sto-tisoči Tyrševih učencev in oboževateijev iz vseh predelov zemije na IX. vsesokolskera
zletu v sokolski zlati Pragi, da se poklo-
nijo enemu največjih dobrotnikov človeštva. Najučinkovitejši način proslavitve Tyrševe-ga genija pa je: da starši pošljejo svoje ma le v sokolsko telovadnico, da deca in mladina zvesto sprejema njegove nauke in razvije vse tiste svoie zmožnosti in vrline telesa in duha. ki sestavljajo v zvezi z junaštvom naše voiske ono granitno skvle narodnega in državnega edin=tva. ob kateri sc* bodo razbili vsi črni naklepi in ki ;e ne bodo omajali niti naisilnejši naskoki naših zunanjih in notranjih sovražnikov.
Velikemu geniju drja. Miroslava Tyrša neminljiva slava!
Govor staroste g. dr. Pip?nbacherja je občinstvo sprejelo z navdušenim odobravanjem. nato pa se je vršil impozantni telovadni del večera.
Sprevod po mestu
Davi so se že na vse zgodaj nadalievale župne tekme na letnem telovadišču in izkušnje vseh oddelkov Ob enajstih dopoldne pa so se ob Narodnem domu na Blehveiso-vi cesti zbrale sokolske čete, da se formirajo v sprevod po mestu: članice in naraščajnice so se zbrale na vrtu ženske realnt gimnaziie, sokolska konjenica pa v Knaf-ljevi ulici poleg opernega gledališča. Po tivolskem parku in po trotoariih najbližjih ulic se je nabralo ogromno število narodnega občinstva, ki ie potem napravilo šualir po vseh cestah in trgih, po katerih se je pomikal sprevod: po Aleksandrovi. Dunajski cesti. Tavčarjevi ulici. Miklošičevi cesti. Marijinem trgu. Wolfovi ulici. Kongresnem trgu, Šelenburgovj ulici in po Aleksandrovi nazaj do Narodnega doma. Vso pot je občinstvo živahno in navdušeno pozdravljalo sprevod, narodne žene in deklice pa so So-
kole in Sokolice obsipale s cvetjem.
Impozantno revijo sokolske armade so otvorili Sokoli jezdeci. 62 po številu, s štirimi zastavami na čelu. Njim je sledila sodba Sokola I., nato pa so se razvrstili I. podstarosta Sokola kraljevine Jugoslavije, zastopniki saveza dr. Fux, savezna načelni-ca Skalarjeva in Strlekar, zastopnika 9a-veznega tehničnega odbora Slapničarjeva in Rudolf, starosta mariborske župe dr. Gnri-šek. starosta novomeškega Sokola dr. Ma rinček in drugi voditelji Sokolstva. V sprevodu je bilo 445 članov s 24 prapori, okrog 160 naraščajnikov s 4 prapori, okrog 220 članic in okrog 200 ženskega naraščaja. Na Kor.qresnem trgu se je sprevod, ki ga te prebivalstvo vso not viharno pozdravljalo, srečal z bivšim poslancem župnikom Barle-tom in burnega in prisrčnega pozdravljanja mod tem priljubljenim nacionalnim borcem in sokolsko vojsko ni bilo ne konra ne kraja.
Z balkona Kazine, v kater! se baš vršila skupščina banovinske organizacije JRKD, so pozdravili sprevod ministra gg. dr. Kramer in Pucelj, ban g. dr. Marušič, senatorji in poslanci in drugi zborovalci.
Sokoli so visoke predstavnike države obsipali z ovacijami.
Ob križišču Knafljeve in Šelenburgove ulice je bil improviziran posrečen spomenik Tiršu, okrašen s palmami in oleandri. Vsi oddelki in vsi prapori so se tu poklonili velikemu sokolskemu ideologu.
Pri Narodnem domu so se sokolske čete razšle, da se popoldne v še večjih množicah zbero na letnem telovadišču, vsa Ljubljana pa ie ostala pod vtisom mogočnega pohoda, ki je podal revijo živih, zdravih borbenih sil, ki so narodu, državi in kralju vsak čas na raipolago.
Javna telovadba in tekme
Telovadila akademija
Telovadni del akademije je otvorila deca sokolskega društva Ljubljana II. Živahno skladbo br. Staniča na slovenske narodne motive je prav zadovoljivo podalo 8 dečkov in deklic. Za njimi je prikorakalo na oder 8 krepkih fantov iz žirov, ki so na štetje vzorno izvajali sestave boksa br. Oblaka. Zlasti je ugajala zadnja sestava, ko so si stale dvojice tesno nasproti in se je bliskovito menjaval napad z obrambo, da si im°l vtis resnične borbe, žirovci so želi zasluženo priznanje.
Sledil je nastop vrste Ljubljanskega Sokola ,ki so jo sestavljali bratje Šumi, Gre-gorka, Zupančič Neli, Flego, inž. Kavčič in Antosiewicz. Mojstrsko so nam pokazali naj hujše vaje na konju na šir z ročaji. Publika je vsakega posebej nagradila z obilnim aplavzom, vihar aplavza je pa izzvala krasna sestava br. Gregorke. Nadaljna točka sporeda je bila »Dvanajstorica«, telovadna skladba po uverturi iz operete »Orfej v podzemlju«, ki jo je sestavil br. Keber. Skladba je prav lepa, le nekoliko preobložena z gibi glede na hitri tempo. Zaradi tega je tudi nje izvedba po 6 naraščajnikih in 6 naraščajnicah Sokola Ljubljana II. glede na točnost gibov in skladnost nekoliko trpela. Bila pa je to krasna točka, ki jo je publika pohvalila z burnim aplavzom. Naraščajniki Sokola I. Tabor so nato izvedli »šestorico«, dobro skladbo, polno krepkih, izdatnih gibov, ki zahtevajo od telovadca ne le moč in spretnost, ampak v veliki meri tudi gibčnost. Taborski naraščajniki so bili tej hudi nalogi kos, zato tudi gledalci niso štedili s priznanjem. Prvi del sporeda so zaključile naraščajnice Sokola I. Tabor z »Ritmičnim valčkom« br. Očenaška, ki ga je predelala s. Tratarjeva. Mehko kompozicijo nežnih gibov ob prilegajoči se glasbi so predvajale taborske naraščajnice izvrstno. še bi gledal — pa je bil že konec.
Po kratkem odmoru je prikorakala na oder pod vodstvom br. Porente desetoriea članov: bratje Gregorka, Zupančič Neli, Vadnov, Flego, inž. Kavčič, Ant.osiewicz (vsi od Ljubljanskega Sokola), Sket (Sokol I.), Frohlich in Robek (Ljubljana II) in čad (Domžale). Z vrhunškimi vajami na bradlji so vzbudili občudovanje gledalcev.
Sledil je nastop naraščajnic Ljubljanskega Sokola, ki so izvedle »Dvanajstorico«, sestavo s. Majde Slapničarjeve. Z glasbo lepo ujemajoča se skladba, kateri se pozna dr. Murnikova šola, je bila precizno izvedena. članice Sokola I. Tabor so nato izvajale prav lepo »Devetorico« s. Anuške Ju-gove, ki je polna dramatičnih momentov in drž v izredno težavnih položajih. Sledeča točka — vaje članov na drogu — je morala žal odpasti zaradi defekta na drogu. Članice Ljubljanskega Sokola (9) so kot naslednjo točko res brezhibno izvedle kompozicijo br. inž. černeta na »Pesem pomladi« iz zbirke Mendelssohnovih »Pesmi brez besed«. Skladba nadarjenega dr. Murnikovega učenca je v izredno finem skladu gibov z glasbo, vendar učinkuje nekoliko monotono. Ploskanje po tej točki je bilo gromovito. Zaključek večera je bil »Telovadni ples« na Men-delssohnov Scherzo e-mol, op. 16, ki ga je sestavil br. dr. Murnik. Murnik se v svojih kompozicijah nikdar ne izčrpa, vedno pokaže še kake nove možnosti izražanja. Skladba je izrazito ritmična, polna življenja, razgibanosti v prostoru in močnih sočnih gibov. Do popolne veljave seveda pride le pri izvedbi tako prvovrstnih telovadcev, kakor jih najdeš v vrstah Ljubljanskega Sokola, ki je postavil na oder 16 svojih najboljših članov. Publika je sprejela novo Murnikovo delo z viharnim navdušenjem.
Ves spored akademije je bil odličen in je zapustil v gledalcih globok vtis.
Rezultati župnih tekem
Župne tekme, ki so pričele v soboto dopoldne, so s« nadaljevale in dokončale v nedeljo zjutraj. Udeležba je bila zadovoljiva, članov je tekmovalo okrog 100, članic okrog 80, moškega naraščaja okrog 50 in ženskega ravno toliko. Tudi uspehi 60 brli dobri, zlasti pri ženskem naraščaju, kjer je zmagovalna vrsta dosegla 98 odst., najboljša naraščajnica pa 100 odstotkov dosegljivih točk. V naslednjem priobčujemo uspehe vrst in uspehe prvih desetih posameznikov, odnosno posameznic.
Člani.
Tekma je obsegala: Proste vaje. drog, bradlja, krogi, konj na šir z ročaji, skok
45.75,
426.50, 379.—, 366.50;
ob palici, met krogle, tek na 100 m in plezanje. Dosegljivih točk je bilo za vrsto 570, za posameznika 90.
Višji oddelek: 1. Cad Ivan, Domžale, Srednji oddelek vrste:
1.	Sokol I. Tabor,
2.	Ljubljanski Sokol
3.	Ljubljana IL
posamezniki:
1.	br. Sket Boris, Sokol I. Tabor 86.50,
2.	» Megušar Maks, Sokol I. Tabor 79.25,
3.	» Robek Edo, Ljubljana II. 775, 4 » Berce Gorazd, Ljubljanski Sokol	7150,
5.	» Pavlica Miro, Sokol I. Tabor 70 25.
6.	» Hojkar Viktor, Sokol I. Tabor 75,
7.	» Malnarič Ivan, Ljub. Sokol 6") 50,
8.	» Acitosiewicz M., Ljubljana IV. 6S.75
9.	» Berčič Joža, Ljub. Sokol	65 25, 10 » Rebernik Drago, Ljubljana II. 61 —;
Nižji oddelek, vr«te:
1 Sokol I. Tabor
2. Vič
3	2iri
4	Ljubljansk' 5<.ko"
5.	Loška dolina
6.	Ribnica
7.	Kočevje
8.	Dcmžale
448.50,
443—. 440.7 >, 425 75 401.10, 388.75, 365.50, 334.25; posamezniki:
1.	br. Ciuha Vinko, V3č	88.75,
2.	» Jordan Vilibald, Sokol I. Tabor 83.—,
3.	» Poljanšek, 2iri	80.25,
4.	» Pip Tone, Ljubljana IL	79.50, » Valentinčič Jože. Ljub. Sokol 79.50,
5.	» Čurda Hugo, Sokol I. Tabor 77.—,
6.	» Janežič Milan, Loška dolina 76.25,
7.	» Bogataj Darko. Kočevje	76.—,
8.	d Perko Nane, Ježica	75.75,
9.	» Bencina Miloš, Loška dolina 75.25, 10. » Zajec Franc, Žiri	73.—.
Članice.
Tekma je obsegaila: Proste vaje, bradlja, konj vzdolž brez ročajev, met žoge s pentljo v višjem oddelku, met krogle 4 kg v srednjem in nižjem oddelku, skok v daljino v višjem in srednjem, skok v višino v nižjem oddelku in tek na 60 m.
Doseglijivih točk je bilo za vrsto 390, za posameznice 60.
Višji oddelek; posameznice:
1.	s. Podpac Manta in
» Tratar Vlada, obe Sokol I. T. 51.—,
2.	» Gruden Boga, Ljubljana IL 42.50,
3.	» Goršič Pepca, Ljubljana II. 39.50,
4.	» Longyka Anica, Ljubljana II. 37.25,
5.	» Marvin Ida, Ljubljana IL 35.25,
6.	» Košak Davorina, Ljubljana II. 29.—;
Srednji oddelek; vr«te:
L Ljubi ionski Sokol	298.25,
2.	Sokol" I. — Tabor	263.75,
3.	Litija — Šmartno	212.25; posameznice:
1.	s. Velikonja Mija, Ljub. Sokol 51.75,
2.	» Strmecki Mira, Sokol I. Tabor 49.50,
3.	» Koretič Pavla, Ljub. Sokol 47.25,
4.	» Krotka j a Tatjana, Sokol I. T. rn
» Medica Lidija, Ljub. Sokol 44.75,
5.	» Jenko Darka, Litija-Šmartno 43.25,
6.	» Senekovič Andreja, Ljub. Sokol 42.25.
7.	» Gajšek Mira, Ljub. Sokol in
■» Kosec Cirila, Sokol I. Tabor 40.75.
8.	» Tič Jelena, Litija-Šmartno in
» Sesek Štefi, Dev. Mar. v Polju 40.25,
9.	» Potokar Tinka, Litija Šmartno in
» Senekovič Milena. Ljub. Sokol 38.—, 10. •» Vrhove Ivana, Sokol I. Tabor 35.50;
Nižji oddelek; vrste:
1. Kočevje	344.—,
posameznice:
1.	s. Žuig Ana, Ribnica	56.—,
2.	» Rovan Pepca, Kočevje	55.50,
3.	» Bogataj Mirni, Kočevje	54.75,
4.	» Hatič Lenka, Kočevje	54.—,
5.	» Šupelj Angela, Domžale	53.25,
6.	» Rutar Marica, Kočevje io
» Senekovič Olga, Ljub. Sokol	53.—,
7.	» Batič Ivanka, Kočevje	51.75,
8.	» Bregair Zofija, Višnja gora	51-50,
9.	» Gostisa Mici, Gorenji Logatec 51.—, 10. » Januš Ivanka, Domžale in
» Vatzek Vida, Kočevje	50.50.
Moški naraščaj. Tekma je obsegala: Proste vaje, krogi v gugu, konj na šir z ročaji, skok ▼ višino, met krogle 5 kg in tek na 60 m.
Dosegliivih točk za vrsto 390, za posameznika 60 točk.
Tekma vi«t:
1. Ljubljanski Sokol	356-50,
Z Ljubljanski SokoI	336.75,
3.	Ljubljana IL	287.-—,
4.	Kočevje '	282.75,
5.	Sokol I. — Tabor	274.—,
6.	Ljubljana IV	258.—,
7.	Ribnica.
Tekma posameznikov:
1.	Šega Polde, Ljubljanski Sokol 58.25,
2.	\Vildman Oto, Ljubdjanski Sokol 57.50,
3.	Grobler Alfred. Ljubljanski Sokol in Pustišek Drago, Ljubljanski Sokol 57.25,
4.	Oražen Franc, Ljubljanski Sokol 57.—,
5.	Prohaska Jože. Ljubljana II. 55.25,
6.	Skrbinsek Miloš. Ljubljanski Sokol 55.—,
7.	Muzlovič Janez. Ljubljanski Sokol 54.25.
8.	Drnovšek Bogdan. Ljub. Sokol 53.50,
9.	Kosec Metod. Sokol I. Tabor 53.25. 10. Uršič Franc. Ljubljana IV.	51.—.
Ženski naraščaj. Tekma je obsegala: Proste vaje. drog, konj vzdolž brez ročajev, met žoge s pentljo in tek na 60 m.
Dosegljivih točk je bilo za vrsto 330, za posameznico 50. Tekma vrst:
L Ljubljanski Sokol	326.—,
2.	Ljubljanski Sokol	294.—,
3.	Sokol I. Tabor	245.—,
4.	Ljubljana IV.	227.—,
5.	Litija-Šmartno	177.—.
Tekma posameznic:
1.	Bradaška Sanda, Ljubljanski Sokol 50.—,
2.	Vazzaz Jelica,	»	49.75,
3.	Pustišek Ruža,	»	49.50,
4.	Pustišek Marta.	»	in Lajovic Maca, » 49.—,
5.	Hočevar Mira	»	in Rupnik Lidija, » 48.75,
6.	Babinek Marija,	»	48.25, 7- Vrezec Vida. » 47.—,
8.	Poljane Vanda. Sokol I. Tabor 45.75,
9.	Pretner Vera. Ljubljanski Sokol in lTrbas Reni, Sokol I. — Tabor 44.—,
10. Kuhelj Greta. Ljubljanski Sokol 43.25.
Javna telovadba na zletišču
Kljub nesigurnemu vremenu, ki je vse dopoldne pripravljalo skrbi župnemu tehničnemu odboru, se je popoldne nebo vendar usmililo telovadcev in telovadk. Nastalo je krasno solnčno popoldne, ki ie omogočilo javni nastop. Že takoj po 15. so se pričele zgrinjati na telovadišču množice občinstva in sokolstva. Udeležba obiskovalcev se ceni nad 5000. Telovadišče je bilo okusno okrašeno z državnimi trobojnicami. Na severni strani je bila postavljena tribuna, na kateri se ie zbralo najodličnejše občinstvo.
Javni telovadbi so prisostvovali med drugimi minister g. Pucelj, ban dravske banovine g. dr. Marušič, podban g. dr. Pirkmajer, župan dr. Puc, zastopnik dravske divizije polkovnik Ljuba Novakovič, brigadni general Pekič, načelnik štaba dravske divizije podpolkovnik Sokolovič, komandant kolesarskega bataljona podpolkovnik Jaklič in drugi, med njimi tudi odlični sokolski funkcijonarji.
Javno telovadbo, ki sta jo vodila župni načelnik brat Lojze Vrhovec in načelnica sestra Silva Boltavzarjeva, je otvorila ob 16.15 moška deca (nad 500) z izredno živahno igro »Črni mož«, ki je pri občinstvu
napravila veselo razpoloženje. Takoj po moški deci je prikorakala na telovadišče ženska deca (nad 600). ki ie prav posrečeno izvedla pravljični nastop. Vse telovadišče je oživelo, sai nam je mladina pokazala veselje in rajanje v prirodi v najlepšem letnem času. pomladi. Vesel ž;vžav se je razlegal po telovadišču. Občinstvo je navdušeno pozdravljalo odhajajočo mladino. Kar naenkrat je završalo med občinstvom. Na zahodni strani telovadišča so se pojavili naši zagoreli naraščajniki pod vodstvom svojih vodnikov, nakar so ob zvokih koračnice prikorakali na telovadišče burno pozdravljeni ter po lepem razstopu začeli izvajati proste vaje za vsesokolski zlet v Pragi. Naraščajniki. 234 po številu, so prosto vaje izvedli sigurno, skladno in ob zelo dobrem kritju. Komaj so naraščajniki zapustili telovadišče so že prikorakale na telovadišče iz vzhodne strani naraščajnice (240), ki so prav tako izvedle praške proste vaje prav dobro, skladno in gracijozno. Burno pozdravljeni od občinstva je prikorakalo na telovadišče 38 starejših bratov, med njimi 73!etni brat Crček iz Kočevja, ki so tri proste vaje s palicami izvedli prav strumno in skladno. Naj bi bili ti starejši bratje za vzgled vsem onim mladim, ki se jim vidi sokolska telovadba odveč, ali pa ne utegnejo priti tedensko dvakrat v telovadnico. Največje zanimanje pa je vladalo za šta-fetni tek na 400 m X 300 m X 200 m X 100 m, pri katerem so sodelovali člani Ljubljanskega Sokola, Sokola I, Sokola II in Zg. Šiške. Po ostri borbi si je priborila zmago nad ostalimi štafetami štafeta Ljubljanskega Sokola.
Po štafetnem teku je prišlo na telovadišče 336 članic, ki so proste vaje za praški izlet izvedle skoro brezhibno. Izvedba je bila pri tolikšnem številu prav vzorna, enako kritje, za kar zaslužijo vrle članice vse priznanje. Navdušen aplavz občinstva je nagradil telovadke pri odhodu s telovadišča, ki se pa ni polegel, ker so pričeli korakati na telovadišče člani, same zagorele in krepke postave. Po lepem razstopu je na pozdrav župnega načelnika zaoril krepki sokolski »Zdravo« iz 450 sokolskih grl, kar je dvignilo ponoven orkan pozdravov pri ob-' činstvu. Zletne proste vaje za Prago so člani izvedli: prvo vajo in drugo prav skladno in strumno, dočim je bil prehod pri tretji nekoliko neskladen, kar pa so telovadci pri temu sledečih gibih takoj popravili, tako d.a so proste vaje naposled bile v skladu dokončane. Ob navdušenem odobravanju so^ telovadci ob zvokih sokolske koračnice zapustili telovadišče, s čimer ie bila javna telovadba zaključena.
Zlet ljubljanske sokolske župe je pokazal, da se v župnih društvih dela kljub raznim oviram, zlasti glede telovadnih prostorov. Zupna javna telovadba ie pokazala, da ima župa odličen telovadni materijal, ki bo ob vztrajnem delu dosegel še lepše uspehe. Vsa župna prireditev je bila najdo-stojneiša manifestacija državne in jugoslovenske misli in lepa proslava stoletnice rojstva nesmrtnega ustanovitelja slovanskega sokolstva brata dr. Miroslava Tyrša.
živahna ljubljanska nedelja
V znamenju sokolskih svečanosti, velesejma In drugih prireditev — Kljub velikemu prometu ni bilo večjih
nesreč
Ljubljana, 5. junija. Pesimisti so prerokovali za nedeljo dež in so imeli delno prav: vsaj ponoči je lilo kakor iz škafa in prav do 10. zjutraj se ni hotelo zjasniti. Potem pa smo dobili solnce in ko so korakale sokolske čete po Ljubljani, je bil najlepši dan. Vse ulice so bile ves dan živahne, saj smo imeli nešteto prireditev, ki so privabile v Ljubljano velike množice podeželanov. — Največ dotoka Ljubljani sta dala seveda zlet ljubljanske sokolske župe in velesejem. Izletnikov pa je bilo danes spričo tolikih prireditev v Ljubljani gotovo prav malo.
Prav živahno je bilo okrog 10. ure na Kongresnem trgu, kjer so se zbrali
ljubljanski srednješolci in učiteljščnHd obojega spola pod vodstvom svojim profesorjev, da poslušajo govor prosvetnega ministra g. dr. Ko-jiča, ki je govoril po radiu mladini, kako je treba po duševnem skrbeti tudi za telesno zdravje. Zvočnik, ki je omogočil da se je slišal govor po vsem Kongresnem trgu, kjer je bilo poleg mladine tudi mnogo drugega občinstva, je bil nameščen v poslopju kina Matice. Vsa srednješolska mladina je pred govorom defilirala pred univerzo, na katere balkonu so bili zbrani zastopniki prosvetnih oblastev in ravnatelji srednješolskih zavodov. Po govoru je oddelek godbe dravske divizije odigral narodno himno, ki so jo vsi poslušali odkritih glav. Nastop srednješolske mladine je bil uvod v pone-deljsko javno telovadbo in tekmo srednješolcev, ki bo ob 16. na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola.
Okrog pol 10. je bila na banski upravi lepa slovesnost.
Izročeno je bilo odlikovanje trgovca g. Robertu Kolinami red sv. Save III. stopnje. Mali svečanosti je prisostvovalo poleg ministra za soc. pol. in nar. zdravje g. Puclja, bana dr. Maru-šiča in senatorja Hribarja več banovinskih uradnikov in sorodnikov prijateljev in znancev odlikovanca. G. Kolmana, ki je prejel visoki red od Nj. Vel. kralja za svoje zasluge na gospodarskem, socialnem in prosvetnem polju, je pozdravil najprej g. ban, nakar ga je nagovoril minister g. Pucelj in mu obenem izročil odlikovanje. Naposled je povzel besedo še senator g. Hribar. K visokemu odlikovanju g. Kolmanu iskreno čestitamo!
Kljub ogromnemu prometu po ljubljanskih ulicah je današnji dan potekel
popolnoma mirno, skoro brez vsake večje nezgode. Reševalna postaja je sicer intervenirala v enem primeru, vendar se ni pripetila v mestu. V ljubljansko bolnico so pripeljali več ponesrečencev. Zanimivo je pa, da so bile vse to
žrtve kolesarskih nezgod.
Huda nesreča se je pripetila opoldne na cesti iz Kovora nad Kranjem proti Tržiču. Na kolesu se ja peljal 23 letni posestnikov sin Ciril Zupan iz Kovora, na nekem ovinku so mu pa nasproti privozili trije kolesarji. Vsi štirje so trčili skupaj in padli na tla. Nesreča je hotela, da je Zupan v loku odletel v obcestni jarek in s hudimi notranjimi poškodbami-in z rano na glavi skoro nezavesten obležal. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico, kjer so ugotovili, da so Zupanove poškodbe zelo resne.
Popoldne se je vršila kolesarska dirka nekega društva na Črnučah, pri kateri se je pa ponesrečil okrog 5. popoldne mizarski pomočnik Mirko Lokar, stanujoč v Jerne-jevi ulici v Ljubljani.
Padel je s kolesom vred in se občutno pobil. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnico.
Tretja žrtev kolesarske nezgode, oziroma, dveh sirovih pasantov, je bil 32 letni delavec Valentin Prestopnik iz Most. Popoldne okrog pol 5. se je peljal po Stari poti mireč* ženske bolnice, vozil pa je na levi strani ceste. Dva pasanta, ki sta bila očividno vinjena, sta ga hotela ustaviti; ker se pa ni pustil,
sta ga pahnila s kolesa.
Pri padcu si je Prestopnik občutno poškodoval desno roko in se je moral zateči v bolnico. Julija Kolenčeva, 20 letna služkinja iz Ljubljane, je v soboto popoldne tako neprevidno sekala drva, da si je odsekala kazalec leve roke. Mirko Lužar, 19 letni tesar iz Vodic pri Kamniku je moral v bolnico, ker ga je neki sodelavec po nesreči med delom vsekal v levo roko.
Ob priliki velesejma obiščite
A vtomat-buffet »DAJ — DAM«
na Aleksandrovi cesti, palača »Viktoria«
Javna telovadba in tekma sreunješoicev. Danes v ponedeljek ob 16. bo javna telovadba dijakov in dijakinj vseh ljubljanskih srednjih m učiteljskih šol pod vodstvom telovadnih učiteljev. Prireditev te vrste to letos prvič. Telovadba se bo izvajala na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola. Vršile se bodo proste vaje, lahkoatletske vaje, vaje na orodju, igre in tekma v odbojki med najboljšima moštvoma ljubljanskih srednjih šol. Za tekmo je pripravila banska uprava posebno darilo. Pri prireditvi bo svi-rala vojaška godba. Vstopnice za sedeže po 5 Din, za stojišča po 2 Din, se dobe do danes opoldne na vseh srednjih in učiteljskih šolah, popoldne pred prireditvijo pa pri blagajni telovadišča.
DOGODKI FO ŠIRNEM SVETU
Konjske dirke v Epsomn
Prizor z derbyja v Epsomu, M slovi kot klasično angleško dirkališče za mednarodne
konjske dirke
Pamet - nesreča
Umetni požiralnik
Znani kirurg prof. Sauerbruch je govoril te dni na nekem predavanju o kirurgičnem obravnavanju požiralniških izboklin (diver-tiklov), ki labko postanejo nevarne, če predrejo pljuča aH kakšno bronhije in povzročijo pljučni absces. Pocient s tem zlom ne more požirati nobenih tekočin, ker mu uidejo v pljuča in povzročijo hude napade kašlja.
Da izključi požiranje, je uporabil profesor Sauerbruch umeten požiraLnik, ki leži pod kožo. V enem primeru pa je dosegel skozi hrbet divertikel m ga prevezal. Dosegel je na ta način v več primerih popolno ozdravljenje.
Dunikovski — goljuf
V aferi poljskega inženjerja Dunikovske-ga, ki je skušal v Parizu proizvajati umetno zlato, je nastopil nepričakovan preobrat. Mož je bil postavljen pred alternativo, da končnoveljavno pokaže, kaj zna in dokaže, da s svojimi dosedanjimi poskusi ni vodil svojih kapitalističnih podpornikov za nos. Do zadnjega je Dunikovski obljubljal, da bo dokazal, da res zna pridobivati zlato. Ko pa je napočil odločilni trenutek, je izjavil, da se je z obljubo prenaglil, ker je del radioaktivne snovi, ki bi mu bila morala služiti pri poskusu, izpuhtel. Zdaj bedo podporniki posadili Dunikovskega na zatožno klop in ga prisilili, da se bo zagovarjal zaradi goljufije.
balonski voz japonskega cesarja
O zdravljenju golšavosfi
Ob priliki higienske razstave državne šolske poliklinike v Petrinji na
zagrebškem velesejmu
Ljubljana, 4. junija.
Golšavost je razširjena tudi med našim ljudstvom in trpi zaradi nje po ocenitvi strokovnjakov okrog pol milijona ljudi. Zaradi tega je naše zdravniško društvo na svojem zborovanju že leta 1929. razpravljalo o ukrepih proti tej bolezni. Zaključki teh razprav so bili predloženi ministrstvu socialne politike in narodnega zdravja in se je priporočalo zdravljenje golšavosti z minimalnimi količinami joda. ki velja že od nekdaj za najboljše sredstvo proti tej bolezni. V Švici, Avstriji in po delih severne Italije kjer je golšavost zelo razširjena, se že dolga leta meša jod s kuhinjsko soljo, da bi tako vsak človek med hrano dobil dovoljno količino joda, ki bi preprečila odnosno izlečila golšavost.
Kar se tiče zdravljenja z jodom, je to pri nas posebno lahko, ker deluje že nekaj let v Sisku vrelec naravne mineralne vode (Sisaška mineralna voda), ki vsebuje jod v dovoljni količini za pobijanje in zdravljenje golšavosti. Voda je bila'v to svrho preizkušena najprej na medicinski kliniki v Zagrebu po prof. dr. Radončiču, potem pa v banovinski bolnišnici v Sisku. Uspehi zdravljenja s to vodo so bili tako dobri, da je ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja dobilo predlog, naj se to vodo uporablja tudi pri pobijanju golšavosti med šolsko mladino. Da bi se pod enotnim in najstrožjim znanstvenim nadzorstvom izvedli poizkusi s to vodo, je bil osnovan odbor za pobijanje golšavosti, ki je stavil svoje predloge ministrstvu ter dosegel, da je ministrstvo odredilo higijenskim zavodom in šolskim poliklinikam, naj preizkusijo sisaško mineralno vodo.
Lani v jeseni se je s tem začelo na vseh šolah v področju šolske poliklinike v Petrinji ter je bilo v 15 šolah pregledano 1700 šolarjev. Ugotovilo se je. da je med njimi 607 golšavih, kar predstavlja 35.8 odstotkov. Po nekaterih šolah pa je bil odstotek še večji in se je na podlagi izkušenj medicinske klinike v Zagrebu m banovin-ske bolnišnice v Sisku začelo z uporabljanjem sisaške mineralne vode. Izkazal se je pri 42 odstotkih golšave dece popolen, pri 51 odst. precejšen uspeh in samo pri 7 odst. je bilo zdravljenje brezuspešno. S tem je dokazan prav dober uspeh zdravljenja golšavosti s to mineralno vodo. To le-čenje se uvaja tudi po drugih krajih naše države, tako na pr. v Sloveniji, Bosni in Južni Srbiji ter v Zagrebu na nekaterih srednjih in ljudskih šolah. Medicinska klinika je v svoji ambulanci uvedla tudi zdravljenje za odrasle.
Zdravljenje je potrebno že zaradi tega, ker kazi golša vrat ter ovira tudi dihanje in krvni obtok, ko pritiska na dihalne organe in tlači tudi krvne posode v vratu. Golša lahko znižuje tudi duševne sposobnosti ter privede mnogo ljudi do kreteniz-ma in oglušenja. V splošnem pa zmanjšuje telesno odpornost in so tako golšave osebe podvržene raznim boleznim.
Podjetnosti veleindustrijslca senatorja g. Petra Tesliča v Sisku moramo biti hvaležni, ker je po njegovi inicijativi otvorjen vrelec zdravilne mineralne vode v Sisku, ki nam nudi tako dobro sredstvo za pobijanje golšavosti. V Sisku je otvorjeno toči moderno urejeno kopališče, kjer se s pomočjo izborne mineralne vode zdravijo po-leg golšavosti tudi razne druge bolezni.
ko viseč preži na hrano, če se plen (po-
stranica, mala ribica) dotakne ene ščeti-nic, ki moli iz vsakega mešička, švignejo naglo iz dotičneprt in h sosednih mešičkov nitkaste cevke na plen, ga ovijejo, a poleg tega ga ohromi z omenjeno ostro tekočino.
Ta lovec, ki je podoben zvezdici, se imenuje trdoživ (hydra vulsaris). Obleka j« rjava, zelena ali pa sivobela, kar je pač odvisno od okolice, v kateri živi. Giblje se razmerno hitro v vodi. Ce se iz kateregakoli vzroka odtrga ena ali več lovk, ma te hitro zopet zrasejo. Tudi če se truplo samo prepolovi, nastaneta dve novi trupli. Ko ga vzamemo iz vode; se pretvori v neznatno brezoblično kepico. Trdoživ je dvo-spolen. Množi se s jajčki ali pa z brstSJL Jajčka preneso sušo in mraz, bmtfiS p« aei oddvojijo, «m dobe lovke in postanejo -Samostojni. Kakor vidimo, je pri roda dobro poskrbela, da ohrani rod trdoživov, zaradi česar jih tucf. tako imenujemo.
Takega lovca sem dobil v ribogojnico a rastlinami vred. Opazil sem namreč, da so ribe zbegane, da tiče prestrašene v kotičkih. Ena izmed njih pa se navadno m ganila Tako ribo sem vzel v roko in jo, drže3 roko v vodi ribogojnice, pregledoval in obračal. Ko sem jo izpustil, je ozdravljena, odplavala. Imel sem tudi manjše ribice, ki so ležale pod gladino s trebuhom navzgoe, Ko sem jih obračal v roki, so odplavala. Zagonetka. Nekega dne sem sedel in opazoval ribe v ribogojnici, ko vidim živalco 10 milimetrov v premeru, ki se pomika proti večji rdeČopeTki. Kakor zamaknjen.-* je ostala riba na mestu in ko se je živalca nalepila na njeno truplo, se riba ni ganila, kakor da bi bila ohromela. Trdoživ jo je z ožigalkami -skoro omamil. Hitro sem namočil žepni robe«, položil ribo nanj in jo pokril do polovice z rogljem, da se ne bi premetavala. Zapomnil sem si mesto, kamor je trdoživ sedeL Odstranil sem ga z nožkom celega in ribica je po tej operaciji, ki ni trajala več kakor 10 sekund, veselo plavala v vodi. Od tedaj je bii mir v ribogojnici.
Kakor vidimo, utegnejo trdoživi povzročiti škodo in ugonobiti zarod in manjš® ribice, odrasli eksemplarji pa tudi večje, zaradi česar moramo rastline, ki jih prinesemo domov, dobro oprati s slano vodo... Toliko o trdoživu.
Ker je želeti, da dobdjo male ribice tn zarod tudi živo hrano, je neobhodno, da si pokličemo v spomin prirodopis ži valstva. Na poslednjih straneh nekje najdemo nad-pis »Močelke« (Infusoria). Močelke so mikroskopske živalice, ki se nahajajo v stoječih in počasi tekočih vodah. Solnčna toplota jih stvarja s pomočjo protoplszme. Denimo seno v posodo, ki jo napolnimo z vodo in postavimo na solnce. Ne bo dolgo trajalo, kakih 3—4 dni, ko bomo opazili skozi pocečalno steklo, da mrgoli voda od živalic, od močelk. S steklenim korcem zajamemo iz posode in izpraznimo vsebino v ribogojnico, v kateri je najmlajši ribji zarod. S tako hrano, kombinirano z najdrobnejšim piscidinom, postanejo ribice krepke in lepo uspevajo.	O. S.
Vodovod rz stekla
V neki vasi pri Jablonicah na Češkem so zadeli delavci, ki so kopali cesto, na temelj zidu z obzidanim vodovodom iz stekla. Posrečilo se jim je izkopati 53 cm dolgo stekleno cev, ki je bila na eni strari tako razširjena, da se je dala spojiti z drugo cevjo. Cevi so ležale 80 do 100 cm pod zemljo in so bile skrbno zadelane. Odkri-telji sodijo, da izvira ta vodovod iz prve polovice 19. stoletja ko je bila v bližini Jablonic steklarna.
Joseph Caiflaux je imel v Parizu sijajno predavanje o vzrokih 6edanje krize. Vneto je pozival človeštvo, naj »uk'ene znanstveni napredek«, ki je vsega kriv. Stro-Bcovnjalci hočejo v svojih delavnicah človeštvo rešiti dednega prekletstva, »dela v
totu obraza« in očitujejo pri tem same '<ige namene. Hočejo, da bi se otreslo jpodjarmljeno človeštvo težke tlake, jo na-V ožilo jeklenim strojem in si potem oddah-!T:lo_ A njih Ijudomiile težrceje obrodijo ivedno !e prekletstvo sodobne racionalizirane težke industrije Milijoni delavcev ;so brez posla in oblegajo pomožne blagaj-'re, kjer beračijo za revne podpore.
Georges Duhamel zastopa v »Družinskem prepiru« isto sodbo, ko pravi, da so krivi nesreče samo izumitelji. S svojimi izumi hočejo izboljšati tehniko, da bi nam olajšali življenje, a niso v stanu zajeziti tehnični napredek. Na letošnjih razstavah odlikovan najboljši avtomobil ee mora čez leto dni spremeniti v staro škatlo. Današnji najboljši radio-aparat bo jutri dober kvečjemu z.a malo razvajene zamorce po . kookujah. Duhamel celo predlaga, naj bi država prepovedala izumiteljem v teku petih let po izumu izkoriščati prijavljene patente. Samo na ta način bi bilo mogoče vsaj nekoliko zajeziti in pomiriti naše vi-
harno življenje. Zal pa je ta ljudomila j o-nuidba popolnoma neizvedljiva. Kdo bi bil v stanu zajeziti neutrudljive izumitelje! Težko je izpeljati iz zagate zavoženo vprego. Človeštvo bi se moralo dosti poprej zmeniti za posledice v sivi davnini pričetega razvoja. Zakaj je molče gledalo, kako se igra benediktinski menih Sehvvarz z ogljem, solitrom in žveplom ter vliva bronaste topiče! Zakaj je sprejelo še poprej po Prometeju ukraden ogenj? Mar mi vedel Jupiter, čemu ga je zaplenil! Zakaj je slavilo nespametno človeštvo od Ajshi-la in do sedaj Herkuia, ki je otei prvega izumitelja in tatu zaslužene kazni? Kaj je s tem dosegel? Čim so za silo ozdravile Promet e j eve rane od kljunov Jupitrovih orlov, je takoj šel na delo in zgradil Dev-kalionu barko. Mar ni bilo to prvo nogi av je v zgodovina svetovnega oboroževanja, imperializma in davkov, ki tiščijo zdaj davkoplačevalce? Zdaj je že prepozno zahtevati prisilne srajce za znastvenike ki okove za izumitelje, človeštvo se bi moralo zmeniti za dedno gorje, ki ga prinaša pamet, dosti prej. Obesiti bi moralo neusmiljeno in takoj že prvo opico, ki je pričela s palico otepati orehe, ker je vi de'a, ■da na ta način več opravi kakor z golo roko.
Tatvine v tiskarni norveških bankovcev
Policija v Oslu je aretirala predstojnika
za nadzorovanje bankovcev Norveške banke, Soelberga. Sumijo namreč, da je mož v zvezi s tatvino, ki se je nedavno primerila v zavodu. Soelberg je namreč pregledoval bankovce, ki jih je banka odtegnila Uz prometa ter izločil takšne, ki so bili še ;porabni. V svežnjih pa jih je nadomestil s ikoščki papirja, nakar so 3vežnje pometali \v peč. kjer so zgoreli. Porabne bankovce, ^ki jih je zadržal zase, je potem spravljal ;zopet v promet. Gre baje samo za znesek Snekaj tisoč norveških kron, toda v načelu
V New Yorku so aretirali kapitana Fritza Dugnesnea, ki je baje 1. 1916. vtihotapil na angleški parnik Tennvson bombo, ki je povzročila potopitev parnika. V neki angleški vojni knjigi je označen Dugnesnea tudi za morilca angleškega feldmaršala Kitcher er-ja, češ da je prav tako povzročli potopitev angleške vojne ladje Hampshire.
Južni tečaj na platna
Y Parizu 6e mudi znani raziskovalec jutž-nega tečaja Lincoln Ellsworth, ki je povedal francoskim novinarjem, da pripravlja za prihodnje leto odpravo rta južrni tečaj, :ki pa ne bo imela zgolj raziskovalnega značaja. Ellswort,h se je pogodil z ameriškimi filmskimi podjetji, da bo filma! 2900 milj antarktičnega sveta. Kakor predlani in lani poveljnik Bvrd, si je tudi Ellsvvorfih izbral za izhodišče Roosovo morje, svoj akcijski rad;j pa bo raztegnil po potrebi do \VeddeIsovega morja, ki ga ni od 'eta 1S40. videlo še" nobeno človeško oko. V seotembru 1933 upa Ellsvorth, da se bo odpravi posrečilo doseči Kitov zaliv. E-Us-worth, ki ga bo na tej odpravi spremlja«! rrani letalec Bert B-ilchen. si je za podjetje nabavil filmsko kamero, ki bo napravila vsakih de.set sekund avtomatičen posnetek.
se je le pregrešil zoper določbe in s tem izgubil zaupanje ter bo moral delati pokoro.
Kitsefienerjev »morilec"
polnomasten, polemendo-lec, trapi st in razne druge specialitete. JULIJ ZUPAN, trgovina LJUBLJANA, Sv. Petra ces*-1 8r>.
Japonske železniške tvornice OJ Mahi ao zgradile za japonsko cesarsko dvojico eleganten salonski voz, ki je ves iz jekla lo iz lesa japonskih cipres
Novo poslopje ameriškega poslaništva v Pariza
Pariški poslanik Zedinjemh držav E je prošli teden v skromni svečanosti položni temeljni kamen za poslopje novega poslaništva ameriških Zedčmjenih držav v P.v nizu. Ceremonija je bila povsem tiha ra-radi žalovanja po umorjenem predse dniiku Doumerju. Poleg poslanika Edgeja je bil navzoč ameriški general Pershing jn nekaj članov ameriške kolonije v Parizu. Pershing je imel pomemben govor, v katerem je izvajal, da želi. naj bi novo poslopje ameriškega poslaništva na francoskih tleh še bolj utrdilo prisrčne odnošaje med Francijo in Ameriko.
Profesorjeva usoda
Profesor Spiridion Vukadinovič, redni profesor za nemški jezik in književnost na univerzi v Krakovu je bil odstavljen iz službe, ker je ob stoletnici Goethejeve smrti imel v Weimaru predavanje o »Goetheju in slovanstvu«. Napravil pa je napako, da je premalo upošteval poljske elemente teme, ki si jo je bil izbral za svoje predavanje, v katerem je odmeril preveč prostora Rusom in Cehom. Prosvetni minister v Varšavi je zategadelj odredil, da se ima odstaviti, kar se je tudi zgodilo.
Dr. Emanuel Nobel
nečak ustanovitelja Nobelovih nagrad, je umrl v starosti 72 let. Do revolucije je živel kot ravnatelj velikega ruskega Nobelovega petrolejskega trusta.
Iz akvaristove torbe
O sovražnikih ribic tn mrčelkah.
V bajerjih in počasi tekočih vodah prebiva v goščavi vodnih rastlin, zlasti pa pod povodno lečo, čuden lovec, kateremu je podelila priroda kar 6—12 rok ali lovk, s katerimi grabi plen. Ali ni mu dala samo lovk, temveč je lovke same oborožila . z neštetimi mešički, v katerih sta nitkasta cevka in neka jedka tekočina. Pri odprtini mešička pa moli v vodo ščetinasta tipalka. Zaradi jedke tekočine v mešičku imenujemo vso napravo »ožigalko«. Tako oborožene lovke so nameščene okoli ustne odprtine telesca, ki ni nič drugega kakor dvoplastni meh. To trupelce ne presega 2 cm v premeru.
Opisan lovec visi na vodnih rastlinah, vendar se ne drži z eno svojih lovk, temveč z zadnjim ploščatim delom telesa. Ta-
Smrt nečaka Nobela
©ranko Sodnik:
V peklu
Vso noč je ogromna kotlina bljuvala ■ogenj. Kakor izstradani volkovi so nad nagimi glavami tulili šrapneli in rili v hrib •za vasjo.
Če sovražnik spozna, da strelja previsoko, smo izgubljeni. Če pade ta peklenski ■ogenj na nas, nas sam bog ne reši.
Ta zavest nas je grizla. Vedeli s-mo, da Tk> po nas, če ne pride ukaz, naj se umaknemo. Toda tega ukaza ni hotelo biti. Kakor bi nas bili pozabili.
Vas, kjer je stala naša stotoija, je bila skoro razbita. Le nekaj hiš je še ostalo celih. Tam smo čakali odrešenja ali smrti.
Pred dobrim mesecem, ko smo prišli tja, je bila fronta še daleč. Tako daleč, da se nam še sanjalo ni, da bomo tako kmalu v nevarnosti. Toda naše čete so bile že slabe, izmučene. Dan za dnem je prihajalo tuljenje bliže in nekega dne je prišel ukaz, naj prebivalstvo vas izprazni. Drugi dan cmo videli dolgo vrsto voz, ki so se počasi odmikali in izginjali za hribom.
Nekaj družin pa je vzlic ukazu ostalo v vasi Trdoglavi gališki kmetje, ki nikakor niso hoteli zapustiti doma. Čepeli so v svojih kočah :n ves dan jih ni bilo na iz-pregled. Le včasih se je kje pokazal umazan otrok plašnih oči itn se naglo skril, če-je le od daleč zagledal vojaka.
Na te otroke sem moral misliti, ko so
nad nami tulili šrapneli. Nase in na tovariše sem skoro pozabil.
Z jutrom je vendar prišel ukaz, naj vas izpraznimo in se umaknemo za hrib. Novo življenje je vstalo v nas, ko smo ga čuli. Pred cerkvijo z razstreljenim zvonikom smo se jeli zbirati in se pripravljati za odhod.
Tedaj je od nekod počasi prikorakal umazan kmet, v kožuh oblečen, čeprav smo bili sredi poletja. Nekam plašno je prišel pred našo vrsto in nas jel ogledovati.
»Kaj odhajate?«
Nemo kimanje. Malce hitreje je odšel.
Stotnik je že hotel dati znamenje za odhod, ko je stopil k njemu poročnik in ga vprašal, kaj bo s kmeti, ki so ostali v vasi.
»Če hočejo biti na vsak način pobiti, naj ostanejo. Vlekli jih ne bomo s seboj.«
»Pa bi bilo vendar prav, če jih ne bi kar tako pustili...«
»Dobro, pol ure še lahko počakamo. Če se dotlej zbero in pripravijo, jih lahko vzamemo s seboj. Kdo jih obvesti?«
Javilo se nas je kakih deset. Šli smo od hiše do hiše, trkali in klicali. Vrata so se odpirala, pokazal se je prestrašen obraz.
»Pripravite se za beg. Odhajamo. Če nočete biti v plen topov, pojdite.«
Vrata so se zapirala. Jadikovanje žena in vekanje otrok nam je odgovarjalo.
V koči na koncu vasi je stanovala vdova z dvema otrokoma. Ksr je bilo bolj da-
leč, sem krenil sam tja.
»Mati, oditi bo treba. Rusi bodo dames razstrelili vas.«
Preplašeno je pogledala. Kakor ne bi razumela .kaj ji pripovedujem, je zmedeno rajecljala:
»Kam?«
»Z nami. Pripravite se.«
Ne da bi se zame še kaj zmenila, je pograbila otroka, ki je še spaL
»Kje imate drugega?«
»Na vasi je. Pri kumu.«
Otrok se je jel počasi oblačiti, ona pa je stikala po kotih in zbirala vse, kar ji je prišlo pod roko.
»Obrnite se mati!«
Za trenutek je streljanje prenehalo in začul sem trobentača, ki je že trobil za odhod.
»Hitro, hitro, naši že odhajajo.«
Pomagl sem ji zavezati cuk), ki si jo je s težavo oprtala na hrbet. Potem je prijela otroka za roko in šli smo. Široko so za nami zevala odprta vrata.
Ko »mo prišli pred cerkev, se je pravkar odpravljala poslednja straža. Drugi so že vsi odšli. Videl sem jih že precej daleč.
»Dohiteti jih moramo,« sem rekel starki. »Dajte mi oulo, da bomo hitreje prišli naprej.«
Šele čez dobre četrt ure smo četo dohiteli Spredaj so šli begunci in se plašno ozirali na vojake, ki so jim sledili. Pisana
vrsta umazanih oblek, vmes nekaj konj in živine.
Starka je stisnila otroka k sebi.
»Aljoša, stopiva naprej, da poiščeva Nikolaja. Pri kumu Grigoriju je.«
Za culo se še zmenila ni, da sem jo moral nesti za njo.
Nenadno pa sem videl, da je vzdrhtela.
Skočila je naprej in zgrabila za roko kmeta, ki je korakal zunaj vrste in poganjal okleščeno kobilo.
»Kje je Nikiška?« je kriknila.
Starec jo je začudeno pogledal.
»I, saj se je snoči vrnil domov.. .«
Starka je prebledela kakor zid.
Tuljenje iz daljave je postajalo čedalje strašnejše. Grmenje je napolnilo ozračje. Streli so padali vse niže, objeli so vas, da so zagorele strehe.
»Nikiška je doma. Na senu j« spal,« je dahnila starka iz sebe, da sem njene besede bolj slutil kakor čuL
Obstala je kakor prikovana m spustila otroka, ki je začudeno strmel vanjo. Roke so ji kakor mrtve omahnile in obvisele.
»Nikiška je doma...«
Trznila je, kakor bi se bila pravkar zbudila v življenje. Obrnila se je in preden sem jo mogel zadržati, je zbežala nazaj proti vasi.
Hotel sem skočiti za njo, toda trobentač je spet poklical. Počasi sem jel stopati naprej in se neprestano oziTal proti vasi.
Nenadno pa 6em zagledal, kako se je iz-
vil izmed gorečih hiš majhen otok m s« čedalje bolj bližal.
Nikiška. Začul sem mater, ki ga je št daljave klicala, :n mu hitela naproti.
Tedaj pa je otrok padel. Bog ve, kaj so mu je primerilo. Dolgo ni vstal. Ko se j« naposled pobral m šepal dalje, je bila skoraj že mati pri njem.
Od daleč so tulili šrapneli.
Malo pod hribom sta se dobila. Sklonila se ie k otroku in ga vzela v naročje. Počasi se je obrnila in se jela vračati.
Nedaleč od nje je udarila granata ki razrila cesto.
»Hitita!« sem zakričal.
Ni me čula. Neprestano je poljubljala rešenega otroka in šla počasnih korakov po poti.
»Hitita!« sem ponovil, to pot tako glasno, da me je čula. Prestrašeno se je ozrla m pogledala na hrib, kjer sem čakal. Pospešila je korake, kakor bi jo bil prevzel nenaden strah.
Tuljenje je prihaja'0 čedalje bliže.
Sam ne vem, zakaj sem takrat rzdrhtel. Hotel sem skočiti k njima; videl sem, da že spet pešata.
Tedaj pa je nekaj strašnega pretrgalo nebo Obstal sem kakor prikovan.
»Vrzita se na tla!« sem krikniL
Toda bilo je že prepozno. Udarilo j« ra razneslo cesto.
Ko se je prah razkadil, ni bilo videti ne matere ne otroka..,
Jugoslavija: Francija lil (1:1)
Včeraj je naša nogometna reprezentanca pred 10.000 gledalci slavila zasluženo zmago nad francosko — Oba gola za Jugoslavijo je zabil Glišovič — Veliko navdušenje športnega Beograda
Beograd, 5. Junija.
Na igrišču BSK se je vršilo danes tretje toficijelno srečanje med francosko in jugoslovensko nogometno reprezentanco, in sicer prvič na beograjskih tleh. Tekma je doživela rekorden poset Igrišče BSK, ki je bilo sedaj renovirano in je v vseh ozirili najmodernejše opremljeno, ima za 10.000 gledalcev
prostora, je bilo do zadnjega kotička nabito.
Okoli igrišča ie ostalo še najmanj tri do štiri tisoč ljudi, ki jih zaradi pomanjkanja prostora niso pustili na igrišče. Vreme je b:lo zelo ugodno, posebno ker ni bilo vroče. Med publiko je bil zbran najuglednejši beograjski svet. Med ostalimi smo opazili ministra dvora g. Boška Jeftiča, francoskega poslanika g. Naggiara s celokupnim osobjem poslaništva, predsednika Fife g. Rimeta in nekoliko francoskih novinarjev, ki so posebej zaradi te tekme prišli v Beograd. Med občinstvom je vladalo za tekmo ogromno zanimanje.
Nastop moštev.
Točno ob 17. so prišli na igrišče francoski igralci, v modrih dresih, na katerih so nosili na prsih francoskega petelina. Godba je zaigrala marseijezo. Igrišče je okrašeno s francoskimi in jugoslovanskimi državnimi zastavami. Občinstvo je stoje poslušalo francosko državno himno, nato pa izbruhnilo v en sam gromovit: Vive la France! Takoj za francoskim moštvom je nastopila naša reprezentanca, burno pozdravljena od številnih navijačev. Godba je zaigrala »Bože pravde«, nato pa so bile sredi igrišča po kratkem pozdravu izmenjane zastavice, šopki cvetja in več pokalov. Takoj nato je dal češkoslovaški sodnik Cejnar znamenje za pričetek.
TOK igra
Igro so pričeli Francozi, toda naši so iim kmalu odvzeli žogo ter ustvarili že v prvi minuti strahovito gnečo pred francoskimi vrati, kjer je končno razčistil situacijo odlični Tassin. Nato so se polastili žoge Fran-
j«
eozi v silnem napadu prenesli igro na naša vrata, kjer so že v 2. min. plasirali svoj prvi goL 1:0 za F. Strel je bil plasiran in neubranljiv iz 20 m daljave, tako da Spasič ni mogel ničesar pomagati. Igra je v nadaljnjem tekla dovolj zanimivo. Naši in francoski igralci so pokazali vrsto lepih kombinacij, toda rezultata ni utegnila spremeniti nobena enaistorica. Posebno odlikovala sta se v teh akcijah oba vratarja, posebno Spasič, ki se je pokazal kot čuvarja prve vrste. Igra se nadaljuje fair. V 20. min. nastane pred francoskim golom gneča, iz katere daje Zečevič lepo žogo Glišoviču, ki jo v 21. min. sigurno pretvori v prvi gol za Jugoslavijo. 1:1. Igra se vleče nato precej monotono in konča po prvi polovici z neodločenim rezultatom.
Po odmoru postaja igra živahnejša. Francozi so deloma popustili in opaža se, da je inicijativa na naši strani, ker se večinoma igra na francoski polovici. Naši napadajo odlično, toda francoski branilci, med njimi njihov kapetan Chardar brani odlično. Če bi bil naš napad nekoliko odločnejši v napadu in ne bi bil imel izrazito slabega dneva, bi bil rezultat gotovo vse drugačen. V 17. min. se ponudi Glišoviču krasna prilika ki jo izrabi in zabije drugi gol za Jugoslavijo. 2:1 za J. Po tem dogodku, je postala igra precej ostrejša, tako da jo je moral sodnik večkrat prekinievati. V tej formi je šlo do konca. Pet minut pred koncem so se naši popolnoma umaknili v obrambo ter z zadnjimi napori rešili častno zmago 2:1 za naše barve.
Po končani tekmi ie množica prodrla policijski kordon, polomila ograje in v divjem navdušenju odnesla vse naše igralce na ramenih z igrišča.
Kako so Igrali...
Jugoslavija je nastopila v naslednji postavi: Spasič, Zagorac, Tošič, Arseniievič, Premrl. Marušič, Tirnanič, Glišovič, Miloše-vič, Giller, Zečevič.
V našem moštvu so bili najboljši, Zečevič
i
IS®
10>
srečanje Ilirije
aritiora
Ljubljanska Ilirija je včeraj namesto prvenstvene tekme odigrala s SK Mariborom prijateljsko tekmo, ki jo je s 4; 3 odločila v svojo korist — Slaba režija, slaba
igra in slab odmev
Maribor, 5. Junija.
V nadaljnjem prvenstvenem tekmovanju za državno prvenstvo bi morala danes slediti v Mariboru tekma med SK Maribor in SK Ilirija. Za to tekmo je vladalo pri nas veliko zanimanje. Toda v dopoldanskih. urah se je raznesla vest, da Ilirija ne bo nastopila. Ob 11.30 pa so Hirijani vendar prispeli v Maribor. Ker je tudi vreme odločilo v škodo kopališča na Mariborskem otoku, se je zbralo na igrišču SK Maribor impozantno število občinstva do 1800.
Kmalu po nastopu mladine SK Maribora in SK Rapida, ki se je končal z zmago SK Maribora 3 : 2, se je nenadoma raznesla vest, da sodnika ni. SK Maribor je hotel igrati na vsak način prvenstveno tekmo, Hirijani pa prijateljsko tekmo, ker bi po pravilih ne bi smel soditi prvenstvene tekme mariborski sodnik. Navzoči predsednik LNP Rybar je posredoval, tcda končno je ostalo pri tem, da se je odigrala samo prijateljska tekma. SK Mariboru ni preostalo ničesar drugega, kakor da je pristal na prijateljsko tekmo, kar se je pozneje bridko maščevalo.
Ko je odigrala rezerva Maribora prvenstveno tekmo s prvim moštvom Rapida, ki se je končala z rezultatom 8 : 5 (4 : 2) v prid Rapida, so se točno ob 17.45 pojavili Hirijani v pcstavi: Jakšič, Strehovec, Br-glez, Belak, Dekleva, žitnik, Ilovar, Grin-tal, Svetič, Doberlet in Pfeifer. Nato se je pojavil SK Maribor v postavi: Koren, Ber-toncelj L, štepic, Konič, Kirbiš, Prevolnik, Dušan, Hreščak, Bertoncelj II., Konič in Privršek.
SK Ilirija : SK Maribor 4:3 (1:2)
Ko sta že obe mcštvi nastopili na igrišču, ni bilo nobenega sodnika, ki bi sodil vsaj prijateljski tekmi. Oba navzoča sa-vezna sodnika Vesnaver in Jančič sta odločno odklonila sojenje, naposled pa se je vendar posrečilo funkcionarjem, da so pridobili s. s. Berganta, ki je igral v pred-tekmi levo krilo. Igra je bila na povprečni višini, toda ponašanje nekaterih igralcev gostov je bilo vzrok, da je bila tekma vseskozi burna, polna dramatičnih spopadov. Reči moramo, da je bila današnja tekma takšna, kakršne v Mariboru še nismo videli. Gostje so bili nedisciplinirani in so neprestano prigovarjali sodniku, tako da je v drugem polčasu prišel celo iz koncepta, izg ubil živce in delal napako za napa-ko.
Ilirija je imela najmočnejšo oporo v vratarju Jakšiču, ki je bil nesporno junak dneva.
Poleg njega se je dobro uveljavil Ber-glez in deloma cbe krili. Notranji trio je Mariborčane precej prekašal glede dela v polju, pred golom pa ni bil toliko nevaren kot domači. Povezanost med poedinimi deli je bila v moštvu bolj čista kot pri mariborskem.
Maribor je povsem zadovoljil v ožji obrambi. Sicer je imel Bertoncelj n. smolo z indirektno udeležbo pri dveh gclih, vendar se je obramba v celoti držala prav dobro. Krilci so popolnoma zadovoljili samo v defenzivi. Napad ni bil kompaktna enota
in posebno obe krili sta igrali pod običajno formo. Mariborčani so zaostajali za gosti v startu, pokrivanju in tudi običajnega elana niso pokazali. Zato pa so bili skrajno požrtvovalni in bi bili zaslužili vsaj neodločen rezultat.
Gole so zabili v 19. min. Bertoncelj, v 20. Pfeifer in v 30. Pepček, da se je polčas končal z 2 : 1 za Maribor. V 2. min drugega polčasa je izenačil Ilovar in v 11. min tudi on zvišal na 3 : 2. V 20. min je Berboncelj zopet izravnal rezultat 3 : 3. V 36, min. je Doberlet realiziral enajstmetrovko proti Mariboru in postavil končni rezultat 4 : 3. V zadnji minuti je Maribor
zastreljal enajstmetrovko.
*
Op. ur.: Komaj so se v vseh štirih skupinah pričele prve državne prvenstvene tekme, se je že pokazalo, da bodo termini za številna srečanja, ki so bila za vsako skupino izžrebana za ves potek širše konkurence, zelo gibljivi in po vsej priliki precej drugi kot jih je določil žreb. Današnja nedelja je bila zaradi reprezentančne tekme s Francijo okrnjena na štiri tekme, in sicer tri v vojvodinski in eno v severni ali zagrebški skupini. V slednji sta se srečala ljubljanska Ilirija in SK Maribor na igrišču Maribora.
Ta tekma, ki je bila po včerajšnjih časopisnih vesteh odgodena, pa je bila danes vendar odigrana kot prijateljska, meče prav posebno luč na razmere v JNS. Kakor smo izvedeli,. je dobila Ilirija v teku sobote pozitivna in negativna obvestila o njeni prošnji za odgoditev. Brez ozira na to, ali so bili razlogi za odgoditev tehtni ali ne in brez ozira na to, da je Ilirija skoraj gotovo v lastnem interesu napela vse sile, da izposluje vsaj še 7 dni časa za izpopolnitev in rekonvalescenco svoje enaj-storice, smatramo, da je postopanje save-za pri reševanju sličnih zadev — kljub preobloženosti z delom zaradi gostovanja francoske reprezentance — vse premalo avtoritativno in morda celo pod vplivi, ki v takšnem forumu ne bi smeli priti do izraza. Res je sicer, da taka-le »manj važna« prvenstvena tekma v provinci — če se igra ali ne — ne more povzročiti nobene katastrofe v nizu tekem za državnega prvaka, toda zdi se nam, da bi moral -ti JNS v »vseh svojih sklepih ravno pot in reševati prošnje ali pritožbe svojih klubov z enakim in enkratnim pravilom. Po njegovih sklepih o današnji tekmi med Ilirijo in Mariborom je to nekoliko dvomljivo!
Ostale nogometne tekme.
TEKMA ZA DRŽAVNO PRVENSTVO
Sombor: Bask (Beograd) : Slavija 5:2
(3:0).
Vel. Bečkerek: Vojvodina (Novi Sad) : Obilic 6:1.
Šabac: Mačva : Bačka (Subotica) 4:1. •
Zagreb: Željezniear : Viktorija 3 : 2 (0 : 1), Hašk : Gradjanski 1 : 1 (1 : 0).
Dunaj: Hakoah : Vienna 3 : 2 (1 : 0), WAC : Nicholson 2 : 2 (2 : 1). Admira : Wacker 3 : 2 (1 : 2), Rapid : FAC 4 : 2 (2 : 2).
Praga: Slavia : Bohemians 0 : 0, Vikto-
na levem krilo m Spasič v vratih. Prav tako so bili prav dobri Premrl, Tošič in Marušič po odmoru. Srednji napadalec Miloševič je bil pod vsako kritiko: Tudi Tirnanič na desnem krilu je bil relativno precej šibek. Po odmoru je igralo naše moštvo izredno požrtvovalno, posebno Zagorac, ki mu je uspele, da je razčistil nekoliko zelo nevarnih situacij. Marušič iz Hajduka in Premrl iz Viktorije sta z velikim uspehom razdirala akcijo francoskega napada.
Francozi so imeli v svojem moštvu nekatere prvorazredne igralce, med njimi najboljšega v kapetanu levem branilcu Char-darju iz Cettea, dalje v levem krilu Korbu iz Mulhoussea in vratarju Tassinu iz Ra-cinga.
Izjave francoskega kapetana ln g. Rimeta.
Pred tekmo je imel vaš dopisnik priliko govoriti s francoskim kapetanom Charda-rom, ki mu je med drugim izjavil, da mu je zelo drago, da more prvič igrati pred beograjskim občinstvom. Dostavil je, da mu je vseeno, ali bo njegovo moštvo tekmo dobilo ali izgubilo, temveč prosi samo, da se preko »Jutra« naglasi, da bodo ostali francoskim igralcem dnevi njihovega bivanja med jugoslovenskim narodom po vseh krajih, koder jih je vodila pot v Beograd, v nepozabnem spominu.
Med odmorom je govoril vaš dopisnik s predsednikom FIFE g. Rimetom. ki je izjavil, da ne more podati končnoveljavne sodbe pred koncem igre. Pristavil pa je takoj, da je naše levo krilo Zečevič prvorazredna moč, ki bi delala čast najboljšim klubom na svetu. Prav tako pohvalno se je izjavil tudi o vratarju.
Po končani igri je vaš dopisnik ponovno poiskal g. Rimeta zaradi končne sodbe o poteku igre. Predsednik FIFE je izjavil, da ga tekma ni zadovoljila in da je doseženi rezultat več ali manj srečen. Ne more reči, da bi bil kdo boljši ali slabši, prizna pa, da je rezultat 2:1 kot uspeh drugega polčasa popolnoma stvaren.
ria-žižkov : Kladno 3 : 0 (1 : 0), Sparta Teplitzer FC 0 : 0. Zadnja tekma je bila v 11 min. drugega polčasa zaradi naliva prekinjena.
Kodanj: Berlin : Danska 4 t 3 (1 : 0).
Amsterdam: Ajax : WC Enschede 3 : 1 (0 : 1). Finale za drž. prvenstvo.
Bonn: /Capadna Nemčija. : Luksemburska 6 : 0 (2 : 0).
Leipzig: Severna Nemčija : Južna Nemčija 2 : 1 (1 : 1). Finale za zvezna pokal.
Budimpešta: Ferencztvaroš : Hungaria 1 : 1, Ujpest : Bocskay 6 : 6, Kispest : »11« i : 1, Nemzeti : Attila 0 : 0, Vasas : So-mogv 2:0.
Tenis
III. kolo državnega prvenstva
ATK (Split) : Ilirija 4 : 3.
Ljubljana, 5. junija.
Danes popoldne se je vršilo na prostorih Ilirije III. kolo državnega prvenstva. Srečala sta se Akademski tenis klub iz Splita in SK Ilirija. Bil je zelo vroč popoldan, kar je znatno vplivalo na tekmovalce. Borba je bila docela izenačena ter izredno napeta. Slučaj je hotel, da je šele zadnja točka odločila o končnem izidu in ni čuda, da so bili igralci kakor tudi precej številna publika izredno nervozni.
Najzanimivejša igra, je bil double dr. Gri-sogono-žekan : Truden-Kmet. Prvi del sta Hirijana že vodila s 4:0, nakar sta Split-čana izenačila. Domačina sta ponovno dosegla vodstvo, toda gosta sta bila izredno žilava borca in je šele pri stanju 10:10 ili-rijanski par zaporedoma dobil dva game in s tem set. V naslednjih dveh setih je bila borba dramatična, posebno v odločilnem tretjem setu. Gosta sta vodila že 5:1 in sta imela dvakrat match-ball, vendar sta Hirijana postavila stanje na 5:4, morala sta pa kljub temu prepustiti zmago bolj vztrajnima Splitčanoma.
Sam potek tekmovanja je bil prav zanimiv. Najpreje je Šivic pridobil Iliriji prvo točko. ATK je po Zanku izenačil in dosegel po Girometti vodstvo. Truden je postavil stanje na 2 : 2, vendar je najbolj® igralec gostov Zekan premagal Kmeta in ATK je vodil s 3 : 2. Odločitev sta prinesla oba doubla. Šivic-Gorup sta stanje ponovno izenačila in je torej odločila šele zadnja igra.
Od zmagovalcev je zlasti ugajal Zekan in pa double Zekan-dr. Grisogono. Skoro vsi igralci ATK so delali izredno mnogo napak pri serviranju in izgubili mnogo točk zaradi double foulov. Pri Iliriji sta se posebno odlikovala Šivic in Truden. Poslednji je imel v doublu radi nesiguinnosti svojega partnerja zelo težko 6taiišče.
Rezultati: single: Šivic (I) : Camlv (ATK) 6 : 0, 6 : 1; Žanko (ATK) : dr. Koželj (I) 6 : 2, 3 : 6, 6 : 2; Girometta (ATK 1 : Gorup (I) 3 : 6, 6 : 2, 6:4; Truden (I) : dr. Grisogono (ATK) 6 : 0, 6 : 1; Zekan (ATK) : Kmet (I) 6 : 2. 6 : 4; double: Šivic-Gorup : Camly-Žanko 6 : 3, 6 : 1; dr. Grisogono-Zekan : Truden- Kmet 10 : 12, 7 : 5, 6 : 4.
Lahka atletika
Lahkoatletsko prvenstvo moštev v Mariboru.
V Mariboru se je včeraj vršilo lahkoatletsko prvenstvo moštev, na katerem pa so nastopili samo atleti železničarja, ki so dosegli 19.113.21 točk. Podrobni rezultati na prvih mestih so bili naslednji:
100 m: Stanko 12.1; 200 m: Venuttl 24.9, 400 m: Gradec 57.2, 800 m: Vertnik
2 : 13. 1500 m: Podpečan 4 : 38.1, 6000 m:
Podpečan 17 : 11.4, 10.000 m: Podpečan 36 : 27, krogla: Rak 10.59, disk: Rak 32.57, kladivo: Rak: 3.15, skok v daljino: Stanko 6.01, troskok: Stanko 11.92, skok v višino: Maks 1 : 53, štafeta 4X100 m:
49.8 (Venutti, Rak, Starejšina, Pavlin.j *
Lahkoatletsko prvenstvo moštev v Zagrebu. Na včerajšnjem lahkoatletskem prvenstvu moštev v Zagrebu se je vršila glavna borba med atleti Haška in Concor-die. DefinitivnI rezultati (brez teka v štafeti) so bili naslednji: Hašk 65.016.26, Conoordia 58.810.77, Maraton 16.596.32 i® Makabi 10.422.06. Malo je upanja, da bi Concordia dosegla Hašk.
Kolesarstvo
Kolesarske dirke Primorja.
Kolesarska sekcija ASK Primorja je priredila včeraj popoldne kolesarske dirke v treh skupinah, in sicer: glavno dirko iz Ljubljane v Lukovico in nazaj (km 50), ju-niorsko (30 km) in dirko za težko skupino (30 km). Ker se je pa istočasno vršila tudi zvezdna vožnja »Triglavskega pododbora«, se je tudi pri popoldanskih dirkah prijavilo večje število naših kolesarjev raznih kolesarskih klubov. Zelo ostra borba se je pričakovala v glavni skupini, katero so sestavljali sami naši priznani vozači, kot n. pr. Rozman, Valant, Abulnar, Prodan in Za-noškar. Kot prva je startala glavna skupina ob 15.15, ki je štela šest vozačev; za njimi
so šli juniorji ob 15.21 (12 vozačev), nato pa težka skupina ob 15.25 (8 vozačev). Vse skupine so vozile skoraj vso pot strnjeno. Kljub temu, da ni bila cesta v posebno dobrem stanju, je bil dosežen tudi prav dober tempo, pri čemer se mora posebno pohvaliti vrle fante v težki skupini, ki so vozili ne glede na težja kolesa skoraj najboljšo povprečno hitrost. Tako je n. pr. vozač težke skupine Lampič prišel nad eno minuto pred prvim juniorjem. Seveda je to posebnost pripisovati dejstvu, da je vozač ubežal v Domžalah skozi spuščene železniške za-tvornice, medtem ko je morala vsa ostala skupina čakati skoraj štiri minute na vlak.
Doseženi rezultati posameznih skupin so bili naslednji:
Glavna skupina: 1. Rozman (koL bat.), 1:41:09, 2. Abulnar F. (Hirija) 1:43:59, 3. Valant (Zarja, Jesenice) eno kolesno dolžino, 4. Prodan E. (Hermes) 1:44:05, 5. Zanoškar 1:45. Ker je prišlo pri tej skupini med Abulnarjem in Valantom do spora zaradi zapiranja poti 100 metrov pred ciljem, je njim plasman neodločen in bo o stvari razpravljal Savez.)
Juniorska skupina: 1. Kesič K. (Hermes) 1:04:30, 2. KačiC J. (Hermes) 1:04:35, 3. Avbelj V. (Hirija) 1:04:40, 4. Dežman (Primorje) 1:04:47, 5. Kesič Fr. (Hermes) 1:04:52, 6. Hrešč (Hermes), 7. Tobec (Sava), 8. Bertoncelj (Zarja, Jesenice).
Težka skupina: Lampič (Hirija) 59:15, 2. Zadnikar Al. (Hirija) 1:01:40, 3. Brazda Er. (Sava) 1:03:25, 4. Svetej Iv. (Sava), 5. Drofenik (Hermes).
Mariborska nedelja
številne prireditve — Gasilski praznik — Lepa narodna
svečanost v št. Ilju — Poizkus samomora
o
Maribor, Z. »unija.
Zjutraj je vreme slabo kazalo in se je tudi ves dopoldan solzilo, kmalu opoldne se je pa nebo z'asnilo in ie bilo prijazno in solnčr.o necle'jsko popoldne. To je bilo zlasti
razveseljivo za prireditelje raznih nastopov
Sn vrtnih veselic, ki so bile najavljene za današnjo nedeljo p>pildne Dopoldanski nastop mariborske srednješolske mladine se je izjalovil. Na letnem telovadišču Sokola Matice se je zbrah mnoao občinstva, da bi prisostvovalo nastopu mladine, katerega pa ni bilo. Radijski prenos je bil namreč tako slab, da ie bilo mladini n*>mogcFf> nastopiti s prostimi vajami. Pa tudi deževje je motilo. Današnja nedelja je biia *udi praznik naših gasilcev. JGZ je priredila v Mariboru včeraj ln danes zvezni tečaj, ki se ga je udeležilo lepo število delegatov posameznih žup in društev. Tečaj je bil praktičen in teoretičen. Prisostvovali so mu tudi številni funkcionarji zveze. Na tečaju, ki je obsegal prikazovanje službe v teoriji in praksi, so predavali znani strokovnjaki in organizatorji našega gasilstva.
Največjo pozornost so vzbudile nočne vaje,
ki so jih priredili mariborski gasilci' pol vodstvom g. Volleria v soboto zvečer na Trgu svobode. Tu se je zbrala množica ljudi in motrila ves potek vaj. Vaje so pokazale vzorno disciplina	*
Narodna odbrana, pevski zbor Glasbene
Matice in mnogo drugih Mariborčanov in prijateljev naše meje je pa opoldne odhitelo v obmejni St lij, kjer sta
združena odbora Sokola in CMD priredila narodno slavje z uprizoritvijo Fh>-žgarjevega >Divje?a lovca«. Kolikor jih j« ostalo doma. so odšli popoldne na športno igrišče Maribora, kjer se ie vršila borba med Ilirijo iz Ljubljane in Mariborom, o kateri poročamo na drugem mestu. V soboto zvečer so imeli tudi mariborski Nemci svoj praznik. »Mannergesangsvesrein« je obhajal
851etnieo svojega obstoja. V Unionu je društvo priredilo veHk cert
Policija
je aretirala osem oseb zaradi besafooffe. Pijanosti in kalienja nočnega mfru, nih je bilo tudi nad 30 prijav, in to po večini zaradi razgrajanja in pijanosti.
Davi okrog 3. je 281etni Ferdinand P_, po rodu iz Gorice
r samomorilnem namenu skočil skozi okm
prvega nadstropja gostilne >Rože<. Obležal je na pločniku r. lahkimi poškodbami. Iskal je pomoči na reševalni postaji. Ker pa ni hotel povedati svojega imena, so samomorilnega kandidata odpravili na policijo. Tam je izpovedal, da je včeraj popoldne popival pri Treh ribnikih z nekimi ženskami, ki so mu pobrale ves denar. Ostal je brez sredstev in se ni mogel vrniti v Italijo. Ker ga je bilo sram beračiti, se je rajši odločil za samomor.
Narodno gledališče
Drama
Ponedeljek, 6.: Produkcija gojencev operne šole državnega konservatorija. Izven.
Torek, 7.: Produkcija gojencev operne šole državnega konservatorija. Izven.
Ljubljanska opera. V sredo, 8. t m. bo pel odlični naš tenorist Josip Rijavec prelepo tenorsko partijo Rudolfa v Pucinijevi operi »Boheme«. Ker bo to edino gostovanje odličnega rojaka, še prav posebno opozarjamo na to operno predstavo. Predstava bo izven abonmaja.
Opera
Ponedeljek, 6.: Zaprto Torek, 7.: Zaprto.
Sreda, 8.: Boheme. Gostovanje Josipa Rijavca. Izven.
Drevi bo v ljubljanskem dramskem gledališču U. produkcija operne šole z naslednjim sporedom: Humperdink: Janko m Metka (scena iz H. dejanja); izvajali bodo Ru-dolfova Vida, Sokova Dragica, Kristanova Anica; pri klavirju dr. Švara); 2) D'Albert: Nižava (scena iz I. dejanja; izvajala bosta Švigelj Cveto in Mlekuševa Marjela; pri klavirju Neffat Anton); 3) Weber: Čarostre-lec (scena iz II. dejanja; izvajali bosta Olu-
pova Mara, Sokova Dragica}: Čajkovski: Evgenij Oniegin (L slika LL dejanja, Svigel Cveto in Mlekuševa Marjela); 5) D'Albert: Nižava (scena iz H dejanja, Izvajala bosta Verbičeva Milena in Petrovčič Tone); $ Čajkovski: Evgenij Oniegin (zadnja slika« izvajala bosta švigelj Cveto in Arko Her-ta); 7) Werther (izvajala bosta Verbičeva Milena in Sokova Dragica). 4. in 6. točko bo spremljal kapelnlk Neffat, 5. m 7. kapei-nik dr. Švara. Prodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. Cene globoko znižane. Tam se dobi tudi podrobni spored. Jutri v torek bo IJI. poslednja produkcija operne šole.
Zlato se vrača iz Amerike
London, 4. junija. Iz Newyorka so odpeljali te dni v Eropo nov velik tovor zlata, katerega vrednost cenijo na 22 milijonov frankov. Od tega je 9.8 milijonov frankov zlata določeno za Francijo, 6 za Švico, 3.5 za Nizozemsko, prav toliko za Belgijo, 1 milijon frankov zlata pa za Anglijo. Včerajšnja izguba zlata je bila za Ameriko največja, odkar se je v zadnjem času pričelo prevažanje zlata iz Newyorka v Evropo. Ta zlati bok pa ne bo prenehal. Kakor poročajo, so za ves mesec že določeni parniki, ki bodo v New-yorku prevzeli tovore zlata, namenjene ▼ Evropo.
+
Po dolgem hudem trpljenju je zatisnil danes svoje trudne oči, previden s tolažili sv. vere, naš predobri, nad vse skrbni oče, stari oče, tast, svak in stric, gospod
šircelj Josip
revident-revizor juž. žel. v pok. in hišni
posestnik
K zadnjemu počitku ga spremimo v torek 7. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti, Jenkova ulica 15, na pokopališče k Sv. Križu.
Počivaj v miru!
Ljubijana-Trbovlje, dne 5. junija 1932.
Žalujoče rodbine: tfircelj, Koman, inž. Hamrla
>JUTB50Nr^kmedeI3sKa izdaja
Ponedeljek, 6. junija 1932
ŽENA V SODOBNEM SVETU
Nova mati
IV.
Prvi pogoj materinstva je, da to osrečuje mater in otroka. Zato pa je treba, da je materinstvo ne samo nekaj prostovoljnega, temveč tudi nekaj radovoijnega. nekaj. kar mater dviga duševno ter daje njenemu življenju novo vsebino. V prilikah, kakršne so danes ne samo v materijalnem. temveč tudi v socijalnem pogledu, je le -malo žen. ki bi jih lahko brezpogojno osrečevalo dejstvo, da so matere, zakaj mati, ki naj se veseli svojega otroka, mora biti »zagotovljena, da bo otrok lahko usoeval '•duševno in telesno, da ne bo ne njej ne '■drugim v breme. Toda mati. ki je ves dan <7 doma za zaslužkom, mora dajati otroka v oskrbo tuiim ljudem, ki stnre zanj samo toliko, kolikor dobe nlačila Mati. ki v najboljšem primeru lahko plačuje služkinjo. katera je često sama potrebni vzgoje, mati. ki ji je otrok zaradi preobremenitve z delom in s preštevilno družino samo vir novih skrbi. mati. ki ve. da ji s porodniškim dopustom prevzame delovno •mesto nekdo drugi — take matere občutijo otroka često bolj za breme kakor srečo.
V razmerah, kakršne so danes po vsem svetu, se ta položaj žene matere gotovo ne bo izpremenil, zato je dolžnost vsake ■žene. da stremi za izboljšanjem, kajti s tem dela za bodočnost svojega otroka. Šele kadar bodo družabne razmere take. da bo žena v resn;ci srvobodna. ko bo dosegla resnično socijalno in ekonomsko enakopravnost. šele takrat se bo lahko vsaka mati veselila svojega prirodnega poslanstva. ki ga bo vršila prostovoljno, iz lastnega nag;ba. iz naravnega hrepenenja po otroku. Tako prostovoljno materinstvo ie eden najvišjih- smotrov ženine osvobodilne borbe, je eden onih temeljev, ki more dati življenju novo. všjo vrednost. Prostovoljno materinstvo je prvi pogoj, da se bo omejilo število zapuščenih otrok, ki padejo v breme občinam, otrok, ki jiim prezgodnja preobremenitev z delom zastruplja dušo in telo. otrok, ki jim manjkajo vsi prvi pogoji za srečna detinska leta, zakaj mati sama bo nauč la družbo više ceniti človeško živlienje, ki je danes tako brez vrednosti kakor ni bilo še nikdar Toda to bo šele tedaj, ko materinstvo ne bo posledica nevednosti in naključja. temveč plod resničnega hrepenenja, poglobljenega s čutom odgovornosti. Materina ljubezen, ki jo danes često za-more skrbi, bo ožarjala življenje vsakega otroka, vsaj bo ta zaželen in dobro došel. Otrok bo v resnici najlepši cvet ljubezni, ki mu bo dajala moč in pogum, da bo premagoval ovire in težave v življenju.
Nova mati pa ne bo imela smisla le za lfls+ne otroke, temveč njena potencirana 7možno.st materinske ljubezni jo bo dvignila nad individualno materinstvo, ki je za današnjo meščansko mater tako značilno in ki daje njenemu smislu za svojo družino tt svoje otroke močno ego:stično obeležje. Toda temu se ne moremo čuditi, ker v današnjem individualistično usmerjenem svetu vpliva v tem smislu vzgoja in tradicija. Nova mati, ki jo bo vodil čut odgovornosti. »e bo zavedala, da njen otrok ni le njena individualna last, temveč da je tudi član socijalne skupnosti kakor otroci drugih mater. Ta zavest bo dvignila ženo preko vezi krvne pripadnosti, kajti zavedala se bo. da s tem, če dela za zaščito in prospeh vseh otrok, dela tudi za svojega lastnega otroka. Ne bo se bala, da bo njen otrok prikrajšan, če objameta njena ljubezen in skrb tudi tujega otroka, ker bo ■njena osvobojena duša dovolj bogata, da
bo izžarevala svoje bogastvo tndi na druge, da ne bo okrnjevala v obožavanju samo lastnega mesa in krvi.
Da se bo to novo materinstvo uresničilo je potrebno, da žena zavestno dela na uresničenju pogojev. Zavedati se mora svoje naloge, ki ji pripada pri preoblikovanju človeške družbe.
Udejstvovanje angleških žen v političnih strankah
Dočim so se angleške žene prvotno udej-stvovale najrajši v karitativnem delu po delavskih naselbinah, tako imenovanih settle-mentih, se danes vedno bolj pridružujejo delu političnih strank. Značilno je, da imata najmočnejši ženski sekciji delavska tn konservativna stranka. Njuno poglavitno delo je pridobivanje novih članov in denarnih sredstev za stranko s prireditvami. Obe struji sta popolnoma odvisni od svoje stranke.
Nasprotno tema dvema sekcijama so si pa pripadnice liberalne stranke ohranile svojo lastno organizacijo, ki je v finančnem pogledu popolnoma neodvisna od stranke, s katero ima samo praktične stike. V vsakem volilnem okrožju so čisto samostojne organizacije liberalnih žen, toda voditeljice odsekov so obenem članice odsekov stranke. Program imajo seveda skupen, o važnejših vprašanjih imaio tudi skupna posvetovania in enotno stališče. Imajo pa svoje lastno glasilo. ki izhaja enkrat na mesec.
Edino v škotskem delu Angleške so tudi liberalne ženske resignirale na lastno organizacijo in se priključile skupni stranki, ki je pa s tem izgubila mnogo ženskih pristašev.
Mnogo je pa še ženskih društev, ki so popolnoma nevtralna, to se pravi, da ne gredo v boj za določene strankine programe, temveč agitirajo za uresničenje ženske enakopravnosti v splošnem.
Taka društva imajo pravico do obstoja samo v prehodnem smislu, po krajevnih potrebah in razmerah, kajti žene, ki so politično zrele, si osvoje določen svetoven nazor. odnosno program gotove stranke, v kateri se izkušaio tudi uveljaviti. Seveda ie to večkrat hudo za žene, ker po večini tudi moški še niso zreli za sodelovanje.
»Biološka tragedija žene«
Pred desetletji, ko si je žena utirala pot v intelektualne poklice, so mnogi dvomili, da bo v svojih sposobnostih dosezala v poklicnem delu moža. Po večini so utemeljevali svoje dvome s posebnostmi fiziološkega ustroja ženskega telesa in z njegovimi prirodnimi funkcijami, zaradi katerih za ženo ni primerno niti težje fizično, niti napornejše duševno delo. Posebno za zadnje so ji odrekali nekateri vsako spo-s< bnost, kajti glede manuelnega dela je žena dokazala svojo zmožnost, ker je bila v to prisiljena spričo gospodarskega razvoja, ki je šel preko razmotrivanj in ugotovitev raznih biologe v in moralistov ter pritegnil žene v tvornice in delavnice.
Hujša je bila borba za duševno delo. Tedaj pa je prišla svetovna vojna, moške so mobilizirali, nevarnost je bila, da bo marsikako obratovanje popolnoma zastalo. žene so dobile priložnost, da se izkažejo. Porabili so jih povsod, ne samo za fizična dela, temveč tudi po pisarnah, po laboratorijih, kot zdravnice, profesorice. Nihče ni več govoril o biološki obremenjene sti žene. V mnogih državah so dobile žene po vojni kot priznanje vse državljanske pravice. Tudi v izvrševanju teh so se po večini bolje izkazale, kakor je bilo pri-
čapovati spričo njihove privzgojene pasivnosti za javno življenje. To je priznalo mnego resnično naprednih državnikov. Naj omenim samo Masaryka, ki je rekel ob neki priliki: »Res, mnogo smo ustvarili, odkar smo samostojni, toda priznati moram, da gre pri tem uspehu veliko hvale ženam, ki so nam bile požrtvovalne in sposobne sodelavke.«
Toda zadnia leta so se razmere temeljito izpremenile. Naraščajoča gospodarska kriza povzroča brezposelnost, ki je vsak dan hujša. In žrtev brezposelnosti ie pred '/sem žena. Zopet so se pojavili glasovi o biološki obremenjenosti žene, katere naravna naloga sta materinstvo in gospodinjstvo. Oni. ki to naglašajo, nič ne vprašajo, ali ima žena sploh možnost vršiti svoje materinsko zvanje, če še sama nima od česa živeti brez službe. In gospodinjstvo! Koliko mladih mož, godnih za zakon. pa dobi danes tako službo, da bi mogli preživljati družino brez ženinega zaslužka ali dote.
Razmerno najhuje v tem pogledu je v Nemčiji. Tam je skoro izključena možnost, da bi mlad človek dobil službo. V kolikor nameščajo mlajše moči, delajo to samo zaradi tega, ker jih lahko slabše plačajo, žena je imela še do nedavnega razmerno največ pravic v Nemčiji, ki ji pa danes prav malo pomagajo Odkrito in z vso ve-hemenco nastopa proti ženinemu poklicnemu udejstvovanju zlasti najmočnejša stranka v Nemčiji, tako zvani narodni socijaiisti in njih voditelj Hitler je napisal v debeli knjigi nekak »ideološki« program sedanjosti in bodočnosti svoje stranke. V tem delu posebno napada žensko gibanje ter nastopa zlasti proti poklicnemu udejstvovanju žene. Tudi on utemeljuje sveja izvajanja s prirodnim poklicem žene, s fizičnim ustrojem itd. Torej zopet »biološka tragedija žene!« Najbolj čudno pa je to. da ima Hitler tudi med ženami zelo mnogo somišljenk, zlasti med mladino. Toda če pomislimo, da mlajša ženska generacija sploh nima upanja na službo, je razumljivo, da se v svojem obupnem položaju c prijemlje obljub ljudi, ki napovedujejo s svojo zmago boljšo bodočnost za državo tudi v gospodarskem oogledu, bodočnost, ki bo mogočila ženi zopet brezskrbno življenje v družini, četudi ji bo odrekala možnost javnega udejstvovanja. Ker danes žene po večini še davno niso tako zrele, da bi znale oceniti vrednost gospodarske samostojnosti, je umevno, da se oprijemljejo Hitlerjevih obljub kot rešilne bilke. Ker jim manjka socijološkega spoznanja še bolj kakor moškim, se tudi ne vprašajo, ali je možno, da en sam človek (ali pa tudi več) ustavi tek razvoja in ga po svoje pre-okrene.
Tako je nastopila za prosretljeno ženo
po vsem svetu nova faza, katero žena tem huje občuti v onih državah, kjer je imela več pravic, kakor na primer v Nemčiji. Tam imajo žene dovolj dela, da zavračajo napade, ki prihajajo od vseh strani, žal, tudi od ženskih. O tem nam pričajo članki v vseh nemških ženskih listih, bodisi strokovnih kakor tudi feminističnih.
Posebno hudo borbo vodi glasilo nemških učiteljic, ki združuje učiteljice vseh kategorij. Kot strokovno glasilo nam posebno jasno predočuje borbo pripadnic pedagoških poklicev za svoj cbstanek. Iz njega se posebno jasno razvidi, kako se poslužujejo danes vseh argumentov, da ženi odrekajo pravico do poklicnega dela. Med temi argumenti je zlasti biološka obremenjenost žene, na podlagi katere zanikajo nekateri zdravniki možnost enake sposobnosti v udejstvovanju. Ena zadnjih številk glasila učiteljic navaja te argumente s
temeljitimi protiizjavami nekaterih na- i vpogled v borbo za ženske pravice do de-prednih zdravnikov. Članek daje žalosten I la ter v borbo za eksistenco vobče.
Wf©Ihl@BII ILIiHM
Tehnični del rubrike urejuje »vtoiehaieiu oddelek Vacnum OU Cempanr. d. i.
Gostota avtomobilskega prometa
Pred kratkim smo prinesli članek o razvoju avtomobilizma v posameznih državah m pregled o stanju avtomobilske produkcije. Gotovo bo
zanimivo, ako te številke primerjamo še s številom prebivalcev vsaj v važnejših državah, da bo na ta način slika avtomobilskega razvoja popolnejša.
Zedinjene držvae so seveda tudi tukaj <na prvem mestu. V teh pride namreč po 1 avtomobil na 4.75 preb:va!ca. Na Francoskem je razmerje 1 : 24. na Angleškem 1 : 27, v Nemčiji 1 : 05. v Avstraliji 1:11, x Kanadi 1 : 7.8, v Španiji 1 : 125. v Italiji 1 : 145 na Japonskem 1 : 630. v CSR 1 : 159. v Rusiji 1 : 2300. na Irskem 1 : 59. <v Rumuniji 1 : 460, na Finskem 1 : 07. na Poljskem 1 : 900. v Avstriji 1 : 233. na Madžarskem 1 : 4^0. na Turškem 1 : 2130. v Bolgariji 1 : 15S0. a v naši državi prihaja 1 avtomobil na 810 prebivalcev. Najslabše je v Kini, kjer pride 1 avto na 14 tisoč prebivalcev.
V začetku t. 1. je bilo na vsem svetu *za 0.3 odst. manj avtomobilov kakor pa ■v začetku lanskega leta. To je prvič v razvoju avtomobilizma, da imamo opraviti z nazadovanjem; ta sicer ni znaten, vendar je pomemben tedaj, ako pom slimo, da je <motorrzacija v nekaterih državah še zelo potrebna in bi se moralo število avtomobilov samo množiti. Razen tega ne smemo pozabiti tudi na to, da so avtomobili bili že lansko leto cenejši kljub temu. da je •njihova konstnuke ja v mnogem izboljšana. Na ta način je avtomobilska industrija, ki igra v svetovnem gospodarstvu veliko vlogo in ki prehranja na tisoče rn tisoče ljudi, občutila posledice splošnega gospodarskega zastoja.
Ameriški traktorji v Rusiji.. Ameriške tovarne so dobavile v lamskem letu ruski vladi 2.3.442 traktorjev v vrednosti 25.6 milijona dolarjev. To je nekaj več kakor pa leta 1030., ko so Američani dobavili Rusiji 22.839 traktorjev v vrednosti 29.9 milijona dolarjev.
Izvoz avstrijskih vozil. Izvor avtomobilov rz Avstrije je napram lanskemu letu precej nazadoval. V prvih dveh mesecih t. 1. se je izvozilo 24 osebnih m 5 tovornih avtomobilov 'n 47 motornih koles. Nasprotno se je uvozilo v Avstrijo 83 osebnih in 4 tovorni avtomobili in 78 mo-tociklov.
Izvozna bilanca Italije. Lansko leto so italijanske tovarne izvozile vsega sku<paj 11.942 osebnih avtomobilov, a v Italijo se je uvozilo 1281 avtomobilov. Italijanski izvoz je šel v glavnem na Francosko, v Švico, v Nemčijo in v Rusijo.
Avtomobili na tračnicah. Z avtoamo-bili na tračnicah se delajo v zadnjem času mnogi poizkusi in v nekaterih državah so že uvedena taka vozila, posebno tam, kjer se železnica zaradi manjše frekvence ne rantira. V USA preizkušajo sedaj
omnibus na tračnicah, ki je dosegel s 40 potniki hitrost 90 km na uro. Bolj hitro pa je tako vozilo, ki :ma 4 Bugattijeve motorje in s katerim se sedaj vrše poskusi. To vozilo je baje doseglo hitrost 200 km na uro.
Avtomobili v Hertinu. V Berl nu je sedaj v nro-metu 40.000 osebnih, 15.000 tovornih. 0000 taksijskih avtomobilov, 700 omni-busov. 25.000 večjih tn 20.000 malih motornih koles.
Svetovni rekord je hotel potolči, kakor smo že pred kratkim javili, francoski inženjer Sfapp, ki je konstru-ral za to posebni dirkalni avtomobil. Sedaj javljajo francoski časopisi, da je avtomobil pri prvih poizkusih na plaži La Baule zaradi požara uplinjača zgorel.
Angleški Tourist Tronhv se bo vršil 6. t. m. na otoku Manu. Za to veliko mednarodno prireditev so se do sedaj prijavili med drugimi tuid nasledni; znani ,-oizači: domačimi Nott, Woods. Dodson. T vreli-Smith. Hunt, Longman, Davenport in Mek lor. Italijana Ghersi Ln Taruffi im Dunaj-čan ^teinfellner.
Finski Grand Prix se je vršil prod kratkim v bližini glavnega mesta Helsing-forsa na krožr.em dirkališču. Celotno se je moralo prevoziti nekaj nad 50 km in je v avtomobilski dirki zmagal Šved NVidengren na Mercedes Benziu, ki je dosegel povprečno hitrost 101.5 km na uro. Razen tega je bila prirejena dirka za motorna kolesa, na kateri je odnesel glavno zmago Guonar Kalen na motornem kolesu Hirsquarna.
Proti prometnim nesrečam. PariSko prometno redarstvo je izdalo nalog, da 5>e na armaturno desko prič vrsti mala tafob-ca, na kateri bo zabeleženo, koliko -nesreč je do sedaj zakrivil šofer avtomobila. NJa ta način hočejo prisiliti v-r>zače, da krajo večino pred očmi statistiko nesreče, ki no jih sami zakrivili.
Holandski Tourist Trophy bo letos 2i. t m. Za prireditev vlada veliko ZBTLKTMk-nje. Največ prijav je seveda domačih, bajti tudi tuji vozači se bo^e pse-v&iijtSi
FrancofM Gvsud se. priredi letos 3. julija.
Mednarodna alpska vožnja je razpisana za čas 28. julija do 3. avgusta.
Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo
z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franc Jožefove grenčice«, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, stopnjuje izločevanje seči, pokrepi presna vi janje in posveži kri. »Franc Jožefova grenčica« ee dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Pri slabi prebavi, slabokrvnosti. sfcrajBa-nju, bledici, obolelosti žlez, izpuščajih na. koži, tvorih uravnava »Franc Jožefova voda« izborno toli važno delovanje črevesja. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežnejši otroci dobro preneso »Franc Jožefo\ o vodo«. »Franc Jožefoma grenčica« se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
ILeJkSS
Vsaki beseda 50 par; u dajanje nat»k>va ali za Šifro pa 3 Din. (1)
Več šivilj
wretnih in dobro izurjenih sprejmem za šivanje oblek Refiektiram le na prvovrstne moči. Služba je stalna. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	20-223-1
Voditeljico
veščo pletilne stroke, iščem za. večji pletilni o-brat. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju-tra« pod »Voditeljica«.
20225-1
Učenko
» primerno izobrazbo sprejmem v modno trgovino. — Ponudbe pod »Ljubljana« na oglasni oddelek Jutra.
20208-1
Pek. poslovodjo
i nekaj kavcije. išf^m. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	20.147 1
Učenko
pridno in pošu-no spremnem takoj v trg^ino na deželi Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	20373-1
Gospodična
vešča nekoliko šivanja tn s 15.000 Din kavcije, ki se pa lahko krije s hrnnilno knjižico, dobi nameščenje v ga anterijski trgovini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nameščenje«.
20495-1
Natakarico
solidno, marljivo, išče kavarna »Zagreb«. Petrinja. Prtfočiti fotografijo.
20480-1
Vajenca
ia trgovino mešanega bla ga sprejmem v Ljubljani Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	20655-1
Raznašaica
mladega fanta, vajenega na kolesu, sprejmem takoj za čez poletje. Plača po docrovoru. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 20663-1
Frizersko vajenko
»prejmem. Ponndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro
j Vsaka beseda 50 par; ] za dsjenje naslova afi
j za šiIro p« 3 Din. (2)
Vrtnar
oženjem, brez otrok, z večletno samostojno prakso v cvetličnih in zelenjadnih kulturah, želi stalno službo Naslov pri podruž. »Jutra« v Mariboru pod šifro »100«
Kurjač
vajen -vseh kurjav, iSč.e službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Kurjač«.	20569-2
Kdor išče mesu* potnika, plača ta vaako besedo 50 pstr; ta dajanje naslova ali sa šifro 3 Din. — Kdor sprejema potnike, plača besedo po 1 Dinj za dajanj« naslova ah za šifro p« 5 Din. (5)
Potnika
z-a prodajo šivalnih strojev ln koles sprejmemo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra? pod »Plača in provizija«. 17487-5
»Vajenka«.
20874-1
Prodajalka
mešane stroke, zmožna pisarniških del in blagajne, vajuna tndi gostilne, išče nameščenje. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj ali pozneje 1932«.	20129-2
Mesarski pomočnik
želi službo v prometnem kraju. Vstopi lahko takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	20098-2
Prodajalka
* sedemletno pra.kso iSče nameščenja v trgovini z mešanim blagom. "Gre najraje na deželo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod šifro »Pridna in poštena«.	20-105-2
Samostoj. kuharica
z letnimi spričevali išče mesto takoj. Marija Deuč-man, jezdarska 8, Mari bor.	20437-2
Pekovski pomočnik
mlad. trezen in zanesljiv, išče službo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 20440-2
Šofer-ključavničar
išče mesto. Ponudbe pod »Trezen in zanesljiv« na podružnico »Jutra« v Mariboru.	19139-2
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, želi preme-niti službo v svrho priuka nemščine. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 20506-2
Mlada strojepiska
brezposelna, želi zaposlitve Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nujna pomoč 60«. 20660-2
Kdor išče zaslužka, plača za vsako besedo ■50 par; ta naslov ali šifro 3 Din. — Kdor nudi iaWuiefc, pa za vsako besedo 1 Din. za dajani« naslov« ali ia šifro pa 5 Din. (3)
Šivilja
se po nizki ceni priporoča cenj. damam za izdelavo obl»'k, kostumov in plaščev Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	20690-3
Prodom
Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za da janj« naslov« ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; na dajanj« naslov« ali sa šifro pa 3 Din. (6)
Sandale 119 Din
damske, proti gotovini. — »Tempo«, Gledališka ul. 4 (nasproti opere).	114
Športni voziček
dobro ohranjen prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	20577-6
Opalograf
prodani ali zamenjam za moško kolo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 20369-6
Otroški voziček
s košaro (Korbwagen), skoro nov, ugodno prodam. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«.
20699-6
Foto-aparate
in vse fotopotrebščine kn-pi5 pod najugodnejšimi pogoji v foto trgovini A. Smuc, Marijin trg št. 8 — vogaj Wolfove ulice St. 1.
304-6
Šivalni stroj
in popolnoma novo kolo zelo poceni naprodaj : Miklošičeva cesta 7/m (vhod poleg Delavske pekarne)	20613-6
{Prehrana
Kdor a « d i prehran« plača za vsak« besedo 1 Din; kdor išče prebrano pa za besedo 50 par; za dajanje naslova ali šifro 3 Din. oairoro« 6 Din. (14) Tfgvrski cgisa 1 ^Sa
Dijaka
dobrega telovadca in vaditelja sprejmem čez počitnice na popolno oskrbo. Ponudbe s priporočili Sokola na oglasni oddelek »Jutra« pod »Orodni telovadec 200« 20245-14
Avto, moto
Vsaka beseda 1 Din; z« dajanj« naslova aii za šifro pa 5 Din. (10)
Motorno kolo
znamke Peugeot 2 Mi HP, v brezhibnem stanju prodam za 4600 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 19289-10
Lahek avto
v dobrem stanju in z izvrstnim motorjem poceni proda Inženjerska pisarna »Unitas«, Šelenburgova 7/1 20629-10
/J
Vsaka beseda 1 Din; ia dajanj« naslov« ali 1» Sfro p« 5 Din. (lg)
Furnir
potrebujete, ako hočete izdelati moderno pohištvo. Naj vas ne skrbi, kje bi ga dobili. Oglejte si zalogo v domači tovarni Ivan Zakotnlk. Ljubljana. Kobaridska ulica 45.	20562—12
iKupinif-
Oglasa trg. enačaj«
.S!
janj« naslov« ali u šifro 5 Dia. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; ia dajanje naslova alt za iifro pa 3 Din. (T)
Otroški tricikelj
kupim. Ponudbe pod šifro »Tricikelj« na oglas, oddelek »Jutra«.'	20608-7
Dinamo motor
3—5 HP za enosmerni tok, kupim. Sv. Petra cesta št. 5, Ljubljana (dvorišče).
V nojem
Vik)
z obširnim zemljiščem prodam ali oddam v najem pod lelo ugodnim* pogoji Pripravno za upokojenca ali letoviščarja. Naslov v oglasnem oddefku »Jutra«.
20265-20
Hišo na Ježici
ali v bližini, s 5 ali 6 sobami, kupim. Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Cena in opis hiše«.	20473-20
Pekarna
na prodaj pri farni cerkvi, edina v kraju, in 7 johov travnikov, njiv in gozdov. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 20329-20
Stanovanje
odda
Vsaka beseda l Din: aa dajanj« auktrt «9 i« Šifro pa 5 Din. (17)
Trgovinski lokal
takoj oddam v najem v breakonkurenčni hribovski fari, občina z 2000 ljudmi, kjer sta samo dve trgovini, in je druga oddaljena nad 2 uri — vsaka v drugi fari Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	20497-17
Vsaka besed« 1 Dta: sa dajanj« naslova al aa iifro pa 6 Dan. (20.)
Stanovanje
2 sob in kuhinje oddam takoj ali s 1. avgustom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	20567-21
Stanovanje
2 sob. kuhinje in pnitiklTU oddam na Glmcah, cesta I M.. 2a.	20610-21
Vsaka beseda 1 Du»: u dajanj« naslov« ali aa Sitro p« S Dia. (19)
Gostilniške in
trgovske lokale
ter poleg spadajoče priliki ;ne ter stanovanja v centru večjega mesta takoj oddam. Ponudbe pod »Prometna točka« na ogl. oddelek »Jutra«. 20135-19
Za sezijo
oddam 6 sob in kuhinjo v Stari fužini ob Bohinjskem jezeru, z opremo ali brez nje. po ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
20516-21
Stanovanje
2 sob, knhinje in pritiklin, za 400 Din takoj oddam v Zg. Šiški, 205, polep Gasilskega doma. 20652-21
Posest
Vsaka beseda 1 Din: a« dajanj« naslova aa sa Mir« pa 5 Dia. (20)
Večjo hišo
v Ljubljani prodam v dobrem stanju. Mesečno nese Din 4500. Vprašati v ogl. oddelku »Jutra«. 20535-20
V centm
prodam štiristanovanjsko bi-šo pod ugodnimi pogoji. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Center 15/57«. 20657-20
Stanovanja
Vsaka beseda 60 par: aa dajanj« omIov« al x« fcfro 8 Din. (2t*)
Dvosob. stanovanje
s kopalnico, v bližini opere iščem 8 1. avgustom. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »4444«.	20324-21/a
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami, v -okolici Ljubljane, pri Dev. M. v Polju ali St. Vidn iščem za takoj'. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna stranka«. 20319-31/a
Sobo in kuhinjo
ali večjo sobo i štedilnikom išče mati z odrasl m sinom, celi dan odsotna, po zmerni ceni. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mat; ln sin«.	20460-21a
Enosob. stanovanje
najraj« pri sv. Jakobu — išče starejša gospa. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Udobno 20«.
205S8-21/a
Stanovanje
tri- ali štirisobno, s pritiklinami, kopalnico in plinom, eve>nt. centralno kurjavo, iščem e 1. avgustom. N3«lov v oglasnem oddelku »Jutra«.	20260-21/a
Stanovanje
2 sob, kabineta, kopalnice
in pritiklin išče mirna stranka za avgust al: september Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mir 50«. 20500-21/a
Stanovanje
1—2 sob m vseh pritiklin išče mirna tričlanska družina. ponudbe na ogla-s. oddelek »Jutra« pod značko »Sp. šiška-Bežigrad«.
20619-31/a
m^mm
■^■BBBCBBMNBBSBbES
Vsaka beseda SO par; aa dajanja mrini« aii
aa 4rtro S Din. (23)
Sobo
le^>o opremljeno, z ali brez hrane oddam blizu Tabora Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	20666-23
Sobo
s posebnim vhodom in 2 posteljama oddam boljSim osebam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 20681-33
Lepo sobo
opremljeno — s parketom, elektriko in poseb. vhodom oddam s 15. junijem v Streliški ulicd 34/1, desno.
20718-33
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam Ulica na grad štev. 9.
200>3>£S
Sobo
s posebnim vhodom takoj oddam na Staram trm 26.
20519-23
Veliko prazno sobo
s posebnim vhodom oddam takoj na Sv. Petra cesti št. 2/II d-esno. £0636-23
Opremljeno sobo
oddam 2 oseibama ob Mladinskem domu i, Kodelje-vo.	20709-33
Vsaka beseda 1 Dia; za -lajanje naslova ar
za šifro p» S Pa. (29)
Mizarji!
Kdor misli Kupiti priročen in praktičen stroj, naj obišče le tvrdko Pete: Angelo, Ljubljana, Dvora kova 6 (Gospodarska zveza). — Zahtevajte ponudbo ai! brezplačen obisk inže-njerja.	129-29
Pisalne stroje
rabljem«, v zajamčeno dobrem stanju nudi v veliki izbiri Ludv. Baraga, Ljubljana, Sel-enburgova ul. 6.
2038ST-29
I Vsaka beseda 1 Din: j ta dajanje naslova ali
za šifro pa o Din. (37)
Telefon 2059
PREMOG stiha drva
POGAČNIK Bohoričeva olica št S
Javna dražba
Dne 11. junija t. 1. ob 10. uri se bo prodalo na javni dražbi v Javnih skladiščih Ljubljana, Dunajoka cesta št. 33: ca 11 kubičnih metrov hrastovih
plohov t«r es» 11 kr*> bičnih metrov hra. stovih friz. 20336-39
Zavarc valuta v Liubljeni
S?e zastop^^k« ▼ sledečih občinah; Slovenjgrad-ee Gornji grad Monirje Šoštanj Moravč« Mokronog Preval j« Ptuj Kočevj«
Slovenska Bistrica
Št. Janž
Velike Lašče
Vransfco
Litija
Žužemberk
Stična
Lu kovica
Trojane
Kostanjevica ot> trki Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod štfro „ ZAVAKOVALJil ZASTOPXIR" 7235
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ooa
Telečja pečenka
po 8»— do 10.— Din kilogram se bo prodajala v ponedeljek 6. in v torek 7« t. m. popoldne od 2. ure naprej v mestni klavnici ljubljanski.
Stavbeno £a pohištveno mizarstvo
Simon Praprotnik
LJUBLJANA, Jenkova ulica št. 7
izdeluje vsakovrstno pohištvo, stavbna dela, razne oprave za lokale in urade po solidnih cenah in kvalitetni izvršitvi. V zalogi hladilniki!
TOVARNA POHIŠTVA
Andrej Kregar in sinova
tO
oz
ŠT. VID - VI2MARJE
nudi za časa velesejma v paviljonu E moderno pohištvo: spalnice, jedilnice, gosposka sobe itd. Cene znatno znižane. Priznano solidno delo in večletna garancija. Poset tud! ob nedeljah v zalogi nasproti kolodvora.
Urejuje Davorin ftavijen. Izdaja aa konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno dL d. kot Ciskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Aiojz Novak. Vsi e Ljubliani.