Poeameaia Številka RM O,IS
ИдГдшпкпБо^с
Uprava Klagenfurt, Poetfacb 116 / UrednUtvo ▼ Kla^enfurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z doetavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za đonaialce) / Odjavo naročbe
tega Usta sa prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec
štev. 30.
Krainburg, 18. aprila 1942.
Leto 2.
Naš Fiihrer Adolf Hiller bo 53 let star
Peš sel НШег
Pripoveduje Balthasar В i and may e r Iz istoimenske knjige prinašamo в prijaznim dovoljenjem založbe Franz Walter nekaj odlomkov, ki poročajo o FUhrerju kot vojaku v svetovni vojni.
Sonce se je bližalo zenitu, ko sva se Hitler in jaz ponovno odpravila na bojišče "bataljona. Mene je minilo vse veselje. Ko sva zapustila Fromelles, so bučale baterije. Smrt jaha na njihovih granatah. Treska ena za drugo. Na desni in levi strani ceste proti Andersu leže zlomljena drevesa, kljubovalno štrle njih parobki v zrak, v katerem ne vrtinči prah. Kamni in drobci železa brne preko najinih glav. Kreneva vstran, ■poprek čez polje, iaz se komaj premikam... in Hitler priganja naprej, naprej! Ne morem razumeti Hitlerja, ki mimo in hlad-Bokrvho, vtem ko okrog njega divje švigajo tliski, zapušča zaslombo, meni pa vedno «nova zakliče: >Brandmayer, le naprej!« Zdi se, da nima živcev. Strahu in tesnobe Tesnično .ne pozna. Vrnila sva se. Pot se nama je bil globoko udri po zaprašenih licih. Pekoča žeja je nama oeuSila usta in grlo. Bolj padajoč naprej kot hodeč sva dosegla bojno zaklonišče. Ohromujoča utru-jenoet je težka kakor svinec legla na najine pekoče ude. Olajšal sem se s tem, da sem odvrgel čelado in usnjeno blago in na mmyt utrujen sedel na samoetesano skrinjo. ^iiSakovaJ sem, da bo Adolf storil isto, toda , '"očno sem se motil! Se preden sem se raz-eledal, je že sedel pri izhodu, s čelado na Slavi, opasan, in čakal nadaljnjega povelja. *Ti si znorel,« sem jezno vzkliknil. »Kaj pa ti o tem razumeš!« je bil točen odgovor. V uniformi ni bil človek, ampak ogrodje. In vendar se ne da tajiti, da je bil Hitler najboljši peš sel naše skupine. Bil je železne narave, kajti ne morem se spomniti, da bi bil kedaj resno obolel, razen takrat ko je bil dvakrat ranjen. Zanos in zavest Veličine našega naroda sta mu dala neuničljivo moč, da je tudi prevelike telesne napore lažje prenašal.
*
Oppanje in zajemanje vode je bila vealko-dnevna zapoelitev peš selov. Redko kedaj emo slekli plašče. In Hitler je delal ter Opravljal posel, dokler ni zginila zadnja kaplja iz stana. Začetkom decembra sem se zglasil pri pisarju regimenta Amaimu. trosil sem za dopust. Dopust dobim, je rekel, ako lahko dam namestnika. Kaj naj etorim v tem težavnem položaju? 9el sem k Hitlerju in mu pravil o pogojih, ki mi jih je Btavil polkovni feldwebel Amann. Adolf Hitler se nI dolgo premišljal in rekel; »Jaz prevzamem za 14 dni tudi tvojo službo.« ^ntler, ta srčno dober človek, ni mđgel od-^eči. In kako ga je veselilo, da sem jaz
lahko za kratko dobo videl svojo domovmo.
*
Adolf Hitler je bil v zadnjih urah starega kta zelo dobre volje in prav dobro razpoložen. Vtem naa je naš kuhar povabil k prejemanju punša. Izvlekli emo od božiča Ostale medenjake in sladko pecivo ter jih ®fledli poleg punša. Na Hitlerja se ob božiču hihče ni spomnil, jaz sem hotel z njim to-^ariško deliti, toda on je to oblastno odklonil. Le tu pa tam mi je uspelo, da sem sa, če že sploh nisem hotel odnehati, pregovoril, da je sprejel ponujeno. Večinoma 3® bilo to par žlic marmelade. Saj je tudi ®vojo plačo izdal le za nakup marmelade, "^^obačne izdelke, ki jih je prejel, je vselej razdelil med nas, ker ni bil kadilec. Dasi-*^vno sva bila dolgo skupaj, mi vendar ni ЗДадо, da bi bil Hitler "kedaj prejel kak Paket ali sploh kakšno pošto. In tako sem, ба večkrat radovedno vprašal, ali nima ni-*®gar v domovini? Odgovor je bil vednoj




jft'vvv	'' •• '
i ,^^f ;<-44>W ''-'■.'Гч •


J#? .
Pozdrav: iz'KRrntna in Oberkraina
Rojstni dan našega Filhferja je praznik vsega nemškega naroda. Vojna ne dopušča večjih prireditev in se ta dan tudi niso nikdar vršile šunrne slavnosti. Vedno je bil le hvaležen spomin na Fuiirerja, kateremu ta dan še bolj kakor pri drugih prilikah bijejo milijoni src vsega naroda nasproti. Karnten in Oberkrain pozdravljata danes Adolfa Hitlerja. 2ene in mož j#, mlado in staro iz Klagenfur-ta, VUlacha ali Badmannsdorfa, Steina ali St. Veita ali iz katere koli vasi in mesta v Kamtnu in Oberkrainu, vsi ti se v zvestobi in ljubezni spominjajo moža, ki jim je vsem voditelj in pod katerega zaščito se čutijo varne. Z voščili za rojstni dan od to- in onstran Karawank združujemo željo, da bi nam bil Fiihrer še dolgo ohranjen in da bi mogli z njim doživeti še veliko let miru in izgradnje.
ne! Rekel je, da v resnici ne ve, kje so njegovi sorodniki. Bil je tako reven in vendar je lunel z oblastnim možatim nastopom prikriti to svojo revščino.
7, oktobra 1916,
Ob osmi uri zjutraj se je stopnjeval ogenj do Se nepoznane izmere. Sest peš selov je teklo v ranih jutranjih urah proti rovom, vsak ima enako povelje v žepu. Eden izmed njih, tako je preudaril poveljnik polka, se bo že prebil skozi točo izstrelkov do namembnega kraja. V presledkih po 5 minut smo zapuščali paroma Le Barque. Vsaki-krat je bilo veliko veselje, kadar smo se zopet sešli в tem ali onim zdravim in nepoškodovanim. »Prostovoljci naprej!« je rekel pribočnik polka. Nihče se ni javil, Jedva da se je kdo upal pokukati z glavo iz luknje, kaj šele,da bi prostovoljno tvegal svoje življenje. Tu stopi Hitler naprej, kakor že tolikokrat. Nikdar utrujeni Hitler in
Schmied se odpi izvita vdrUgič na pot — vrne pa se samo Schmied. Nas vse je globoko pretreslo, ko smo slišali, da je Hitler ranjen — ranjen naš najboljši peš sel in tovariš. Tam zunaj je ležal in se valjal v svoji lastni krvi 8 prestreljeno Ifevo nogo. V polkovni seznam mrtvih in ranjenih so zapisali: »Številka... težko ranjen«. Sami-
tejci so ga prinesli nazaj.
*
O božiču 1931. sem Hitlerja po devetih letih drugič videl po vojni. »Brandmayer, kje pa vedno tlčiš?« je bila njegova prva beseda. Po svoji zunanjosti se je bil zelo spremenil, njegova notrajnoet je pa ostala ista. Kako se vendar na svetu vse spre-njeni! Dve človeški usodi — on je postal veliki vodja milijonskega pokreta jaz pa sem ostal zidar. V. vojni sva. si bila enaka. Staro tovarištvo iz fronte se je prebudilo. V uri najinega svidenja sva bila zopet dva peš sela.
Nas Fiihrer
F, H. Za nas smrtnike bo vedno ostala nerešena uganka tajnosti polno menjavanje genialnih dejstev in velikih vekov zgodovine. Besedo, da možje delajo zgodovino, lahko ovriemo z opozorilom na to, da dvigne čas vedno one može, ki dajo zgodovini njeni smisel, torej da ne osnavljajo samohotno življenja svojih narodov, temveč da služijo višji sili. Toda tudi te verzije ne moremo vedno braniti in zadosti je argumentov, ki jo ovržejo.
Bistvo genija je, da dožene potrebno in vnaprej zasluti pot zgodovine. Genij živi v tistih svetlih višinah življenja, do katerih se more vzpeti le malo izbrancev. Povprečni človek živi v sedanjosti ,in samo ob svojem času ali le za nazaj spozna pravilnost kakšne poti, genij pa sinremi ljudem naprej, začuti Ž# posledice, ki lahko zrase jo po kakem dejanju in z lastnimi sklepi določa, bo li zasluteno pot podpiral ali ji pa delal proti, ako preti od nje nevarnost.
Fiihrer je nekoč sam rekel v nekem govoru, da tudi on sam ob pričetku te vojne ni mogel predvideti vsega njenega obsega, ki ga je med tem zavzela. Mali ljudje bi se sedaj pod temi novimi nalogami zgrudili, ker jim niso dorasli, genialni človek dejanj se jih pa s suvereno preudarnostjo loti,-uvrsti jih v mrežo svojih načrtov in se tako sam dvigne nad svoj izvirni smoter. Ako je bil na videa , zopet za trenutek orodje neke višje volje, se pa sedaj zopet pozluži te sile v tem, da ji izvije nove moči za vzdržanje te borbe.
Talent pa more kot genijev človeški nasprotnik samo toliko časa izpolnjevati kako nalogo, doler poteka ta po urejenih potih, na katerih je temeljila njena izvirna koncepcija, Pod drugače oblikovanimi pogoji bo talent odpovedal. Genij — in to je znak njegove edinstvenosti — ve vsaki položaj odvladati in si tam,, kjer je ni, sam ustvari bazo. Genij je torej samoustvarjalen, talent nasprotno pa ustvarjd naknadno,
Nem4ki narod in z njim skoraj vse človeštvo ve, da nam je v Adolfu Hitlerju dan oni mbž dejanj, ki določa zgodovino sedanjosti in v njeni temeljni smeri tudi zgodovino prihajajočih stoletij. Njegovo genialno in samobitno ustvarjajoče delo je bilo ustvarjenje narodnosocialistične ideje. To je ona sinteza, po kateri je koprnela naša doba, ki ni hotela niti da bi ji vladal čist nacionalizem, niti kakšen enostranski socializem. Na njej je zgrajena nemška politika in že danes se vidi, da bo tudi političnemu življenju drugih narodov vtisnila svoj znak. Izvirno samo nemški državnik je postal Adolf Hitler danes že duhovni voditelj vseh evropskih narodov.
Karel Veliki je osnoval zamisel imperija, ki je pa imel svoj izvor v krščansko-katoli-liški cerkvi, Napoleon, nadaljnji genij za-padnoevropshe zgodovine, je ostal skozi vse svoje življenje drzni a breznačrtnl zavojevalec, ki ni spoznal meja svoje moči in je zato propadel; tudi ni zapustil nobene misli, ki bi mogla biti merodajna za stoletja; Bis-rtiarck je ustvaril veliki Relch, toda ne duhovne podlage mogočne, Idejno krepko oblikovane države. Ne pretiravamo, če označujemo FUhrerja kot utelešenje političnega genija! Ni se izkazal samo kot politični borec, ni bil samo dalekovidnl državnik, , Adolf Hitler je danes tudi genialni voj-^ovodja, napram kateremu ostanejo vel njegovi kronani In nekronani nasprotniki le bledi prividi.
Ponosni smo, da smo otroci tega časa. Srečni smo, da smemo pod Adolf Hitler-. jevim vodstvom sodelovati pri izgradnji ta-kj%a sveta, ki bo Izpolnil hrepenenje tisočletij.
stran 2. — Stey. 30.
KARAWANKEN-BOTE
Sobota, 18. aprila 1942.
Sovjetske skupine so bile uničene
Napad nemških ђо]пШ letal na važno britansko pristanišče Sunderland
Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 16. aprila objavilo:
Na vzhodu je sovražnik napadel na posameznih mestih. Napade smo krvavo odbili.
V srednjem odseku smo uničili neko od njenih zvez odrezano sovjetsko skupino sil, ko so se bili izjalovili vsi predhodni so-wažnikovi poskusi izpadov, pri katerih je imel visoke krvave izgube.
Na severnem frontnem odseku so skupine vojske in orožja pri krajevnih napadih ob izredno težavnih talnih prilikah prido-> bile še dalje na terenu.
Pri zračnih napadih na Murmansk smo dosejgll Številne bombne zadetke na pristaniške naprave in skladiščna poslopja. Neka velika trgovska ladja in dve srednji trgov-
Vrhovno poveljstvo oborožene sile je J5. aprila objavilo:
Na Vzhodu je nadalje popustila napadalna dejavnost sovražnika. Samo na po-edinih mestih je sovražnik napadel s krep-kejšimi silami in bil odbit. Lastna napadalna podjetja so prinesla krajevne uspehe.
Težko topništvo vojske je obstreljevalo vojnovažne naprave v Leningradu, med njimi neko tovarno municije. Opazovali smo vztrajne požare in eksplozije.
Uspešni napadi nemških bojnih letal so bili naperjeni proti pristaniškim napravam in nekemu letališču v Sebastopolu.
V	Severni Afriki živahno obojestransko izvidniško delovanje. Zbirališča avtomobilov in letališča Britancev smo z dobrim uspehom bombardirali.
Podnevi in ponoči smo nadaljevali napade na vojaške naprave in letališča na otoku Malti. Pri tem smo z bombnim zadetkom porušili oddajni stolp oddajne postaje Ri-nella. Nemški lovci so nad Malto in pred severnoafriškim obrežjem sestrelili devet britanskih letal.
V	zrdčhlh bojih nad Kanalom in ob norveški obali smo včeraj sestrelili devet bri-tanskih letal.
Britanski bombniki so v pretekli noči na-
Vrhovno poveljstvo oiborožene sile je dne 14. aprila objavilo :
Na polotoku K 6 r č u in na ozemlju D o-neca razen krajevnih sunkov slabejžih sovražnikovih sil ni bilo bistvenih bojnih dejanj. Nemška bojna letala »o v neki luki kavkaškega obrežja z bombnimi zadetki poškodovala nek veliki sovjetski tanker.
V	srednjem odseku vzhodne fronte smo ob uspešnih lastnih napaidalnih dejanjih zavzeli večje število krajev. Na nekaterih mestih so bili odbiti močnejši, po oklopnjakih podprti sovražnikovi napadi.
V	severnem frontnem odseku je bila obkoljena in uničena neka skupina sovražnih Bil.
V	času od 9. do 13. aprila je bilo na vzhodni fronti odstreljenih 175 sovražnih oklopnjakov.
Kakor je bilo objavljeno že v poeebnem poročilu, so nemške podmornice napadle v Severnem morju nek konvoj, ki Je odplul iz Murmanska, in potopile dve ame-rikaneki prevozni ladji s skupno 12.200 brt; od teh so bila eno poškodovala z bombami že nemška letala. Bojna letala eo iz tega konvoja potopila nek tanker # 4000 brt in poškodovala neko veliko trgovsko ladjo ta-8^0 težko, da jo je treba šteti med izgubljen«.
V	Atlantiku so podmornice potopile 12 sovražnih trgovskih ladij ж skupno 104 tisoč brt. Skoraj vse te ladje, med katerimi se je nahajalo 7 velikih tankerjev, eo bile tprpedirane nepoeredno pred ameriško vzhodno obalo.
. V severni Afriki smo zavrnili min-ke močnih skitpin britanskih sil In v sledečem lastnem sunku prizadejali nasprotniku znatne izgube. Sedem oklopnih bojnih voz in drugo vojno orodje smo uničili In uplenili. V Marmariki smo bonibardiraU
Увг1аж una Pruck! NB.-0»uv«rlui und Drudcent KBrnten GmbH.. Klaffeniurt. - VerlMslelter: Dr.Bmll HeiUan. I HaiiDtsrhrUtLeiter; Frledrlch HorstnuB. Zurzelt JstAnzelKenllflte Nr. 1 gflltl*.
ski ladji so začeli goreti. Opremljajoči lovci so sestrelili sedem sovražnih letal.
V	severni Afriki ni posebnih bojnih dejanj,
V	zračnih bojih nad Rokavskim prelivom in pri sovražnikovih poletih nad nemški zaliv so lovci in mornariško topništvo sestrelili deset britanskih letal.
Bojna letala so ponoči na 16. april napadla važno britansko pristanišče in ladje-delniško mesto Sunderland. Po bombnih zadetkih težkega kalibra smo opazili obsežne požare.
Britanski bombniki so v minuli noči izvršili motilne napade na razne kraje v za-padni Nemčiji. Civilno prebivalstvo je imelo majhne izgube. Neko sovražno letalo je bilo sestreljeno.
padli zapadno Nemčijo. Civilno prebivalstvo je imelo izgube mrtvih in ranjenih. Protiletalsko topništvo in nočni lovci so sestrelili deset izmed napadajočih bombnikov.
Židovski monopol v Orlentn
Rim, 17. aprila, ^sa iz arabskih dežel prihajajoča poročila potrjujejo, da so Angleži uvedli židovsko gospodarsko hegemonijo na Bližnjem vzhodu. Po britanskem naskoku na Irak so Angleži preskrbo dežele popolnoma prepustili Židom in jim dali pravico, da smejo po naravnost smešnih cenah prisilno pokupiti vse iraške proizvode. Da situacijo pravilno pojasnimo, moramo omeniti, da so v židovskih rokah tako koncesije za uvoz in izvoz žita v Siriji In Libanonu kakor tudi gospodarska izmena s Sirijo, Libanonom in Palestino in prevozni monopol med Palestino in Irakom, če še dodamo, da upravljajo žldje gospodarstvo električne razsvetljave v Palestini in Transjor-daniji, koncesije za rudniška ležišča ob Mrtvem morju in poljedelsko kanalizacijo ob jezeru Mule, je vsakomur jasno, kdo je gospodar Vil deželi. Angleži gredo pri tej tradicionalni metodi izkoriščanja sa. tem, da oslabijo»4rabske dežele, ki naj tako postanejo gospodarsko odvisne od Anglije.
britanska zbirališča avtomobilov in neko letališče. Napade na voja&ke naprave na otoku Malti »mo nadaljevali podnevi in ponoči.
Lahka bojna letala eo podnevi z bombami uspeino napadla pristaniSke in oskrbovalne naprave na angleški južni obali in razdejala neko tovarniško napravo. V pretekli noči so skupine težkih nemških bojnih letal z dobrim uspehom bombardirale neko za oskrtio važno luko ob izlivu Hum-bra.	,
Pičlo število britanskih bombnikov je v noči na 14. april poskušalo prileteti nad severnozapadno nemško obrežje. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno.
Pri uspehih sta se posebno o&@kovall podmornici, ki jim poveljujeta Kapltftn-leutnant Hardegen In Oberleutnant zur See Lasten.
Posadka nekega nemškega letala, ki jo tvorijo Oberfeldwebel N i 13 c h, Feldwe-bel Schaefer, Feldwebel Rlchter In Obergefreiter Hartmann so vkljub najmočnejši sovražni obrambi s tal In po lovcih, z veliko korajžo izvršili nek važen nalog nad Sueškim prekopom.
Zlato za Izdelavo konzervnUi škatell
' Nesmisel plutokratične zlate polit&e Je dokazana
Berlin, 17. aprila. Po nekem poročilu časopisa >Philadelphia-Rekord« je šef USA-oboroževalne produkcije, Nelson, najavil ukrepe za uporabo srebra namesto tehnično važnih vojnih kovin. Pri tem je Nelson med drugim rekel: »Lepo bi bilo, ako bi našli kak način uporabe za milijarde našega skritega zlata, na primer namesto pocinkanja konzervnih škatelj za jabolčno marmelado, Itd.«
Te Nelsonove besede z vso jasnostjo dokumentirajo katastrofo svetovno-nazorskeganačela, čigar podlaga je bilo nakopičeno zlato. Kako so zaemehovali
baš stališče narodnega socializma, da je zlato le fikcija. Prav nam so rogaje pred-bacivali, kako ml sploh vladamo kakemu narodu, kako se sploh lotimo kakšnih problemov in jih spremenimo v dejanje, ko nimamo zlata. Sedaj pa, ko se morajo gospodje putokrati potruditi in dognati, da se te kovine ne more rabiti za nobeno stvar, je zlato, ki so ga iztisnili in nakovali iz potu in krvi vseh narodov, ravno zadosti dobro k izdelavi konzervnih škatelj za jabolčno mezgo.
To ni nič drugega, kakor ovrženje in polom njihovega demokratsko - plutokratič-nega svetovnega principa.
300 tasnikarlev |e zborovalo v Benetkah
FUhrer pozdravlja kongrće v Benetkah Španija sprejeta v časnikarsko Unijo —
Benetke, 17. aiprila. Benetke so postale pozorišče za zgodovino in prihodnje oblikovanje tiska pomembnega dogodka. V veliki posvetovalnici doževe palače je v navzočnosti Reichspressechefa dr. Dietrlcha, številnih zastopnikov italijanske vlade, fašistične stranke, podesta in senatorjev mesta Benetk zasedal prvi kongres Unije časnikarskih zvez, ki se ga je udeležilo več kot 300 časnikarjev petnajstih narodov. Ko sta podesta Benetk In zastopnik beneškega tiska pozdravila kongres, je predsednik Unije SA-Obergruppenfllhrer W e i B otvo-rll kongres, čigar vodstvo je izročil, da bi dal vidnega izraza solidarnosti s fašističnimi tovariši, italijanskemu zastopniku v predsedstvu Unije, državnemu svetniku Guglielmotiju. Potem je poslanik Rocco prečita! adreso kraljevskega italijanskega zunanjega ministra grofa Člana, poslanik dr. Schmidt pa brzojavko Relchs-
auBenmlnistra v Ribbentropa.
f
Po trodnevnem zborovanju je kongres s slavnostnim zasedanjem bleščeče Izzvenel. Med navdušenimi manifestacijami so sprejeli Španijo kot člana v Unijo. Vodja japonske deputaclje, poslanik Sakuma je v svojem nagovoru poudaril, da je japonski tisk navi^hnjen po istem duhu sodoživel beneško aaeedanje. Relchspressechef dr. Dietrich je prinesel kongresu pozdrave Fiih-rerja, ki želi Uniji njenim velikim nalogam in ciljem odgovarjajoč nadaljnji razvoj. Razglasitev teh Flihrerjevih pozdravnih besed jQ kongres navdušeno sprejel in stoje poelušal. Manifestacije so se Se stopnjevale po takoj izvršeni italijanski prevedbi.
Potem je Reichspresselelter Dietrich podal bilanco ben^kega zasedanja, ki je postal fanal novega časa za tisk.
Predsednik Unije SA-Obergruppenflihrer W e i 13 je nato prečital kongresovo brzojavko FUhrerju, v kateri je Izrekel zahvalo za kongresu poslano poslanico.
Berlin, 17. aprila. Izjalovi jen je Crippsove akcije v Indiji je kakor znano imelo za posledico v Angliji in Združenih državah globoko razočaranje. Radi tega se je Churchill videl primoranega, da tudi v spodnji hiši zavzame stališče k indijskemu problemu. Stari hinavec, ki si potihem mane roke, ker se je njegov tekmec Cripps vrnil s praznimi rokami Iz Novega Delhija, je v spodnji hiši komaj mogel zakriti to veselje z lepimi frazami.
Churchill je izvajal, da je Cripps — ne Churchill — doživel grozno razočaranje, spodnja hiša pa naj počaka, dokler se vrne. S tem se premeteni slepar že v prikritih besedah distancira od svojega tekmeca. Churchill je storil to še v jasnejši obliki v neki brzojavki, ki jo je poslal Crippeu, v kateri govori o tem, da se njegove — Crippsove — nade niso izpolnile. Krvavo roganje je zvenelo iz teh pripomb prekanjenega lažnivca in tako prav jasno čutimo, kakšno veselje občuti, da je ta neprijetni kritičar doživel poraz, ki, kakor takoj cinično podčrta, ni njegov,
V ostalem je Churchill poskušal, da se v svojem govoru tudi v drugih točkah izogne odgovornosti. Priznal je izgubo nosilca letal »Hermesa« in križarke »Dorsetshire« in »Cornewall«, da bi pa neprijetne kritikarje odvrnil, je dal zanimivo priznanje: »Smem reči, da je popolnoma nemogoče dati vsem ladjam, ki eo na morju, trajno letalsko zaščito.«
II Z^CMO ČASA I
FUhrer je najstarejšemu nekdanjem članu vojne mornarice, nadinženirju Paulu Brauseru v Aachenu Izrekel k njegovemu 100. rojstnemu dnevu v nekem pismu svoje najboljše želje in pozdrave.
Po nalogu Feldmarschalla Manner« C h e i m a je Generalleutnant Talveda izročil Reichsmarschallu Hermannu G6ringu najvišji finski red, veliki križ finskega križa svobode. Hkrat je bil podeljen veliki križ finskega križa svobode Grofiadmiralu R e a d e r u.
Italijanekl prestolonaslednik Umbeito Je v tor^k prevzel vrhovno poveljstvo armad y srednji in južni Italiji in na otokih, pridr-žavši si vrhovno poveljstvo pehotnega orožja In vse naloge, ki jih je doslej vršil na področju inšpekcije.
Neka italijandta podmornica, ki ]e ope« rirala pod poveljstvom korvetnega kapitana Emilia Olivieri-ja v Atlantiku, je sporočila, da je potopila dve ladji in tri tankerje ■ skupno 48.000 brt ladijskega prostora.
Finska je v pretekli jeseni priredila veliko zbiranje volne za vo;^o. Iz zbrane volne so izdelali 600.000 metrov blaga za oboroženo silo.
Poročila iz Vichyja pravijo, da sta mar« šal Petain in Pierre Laval sklenila preosnovati vlado. Nova francoska vlada, ki ji bo predvidoma šef Pierre Laval in v kateri bo admiral Darlan poveljnik oborožene sile, bo baje v kratkem stopila pred javnost.
Kakor poročajo iz Teherana, se je iran« ska vlada vdala britanskemu izsiljevanju in prekinila diplomatske odnošaje z Japonsko. Japonsko poslaništvo bo v teku tega tedna zapustilo iransko glavno mesto.
Ceeandii glavni stan je v ponedeljek popoldne objavil, da so japonske čete po osemdnevni generalni ofenzivi in s tem popolnem uničenju sovražnih glavnih sil, dne 11. aprila popolnoma zasedle polotok Bataan.
Egiptovski nacionalisti so izvršili štiri atentate na osebnosti v Kairu in sicer na hišo ministrskega predsednika Nahas paše, ki pa je bil odsoten, na zunanjega ministra Makram Ebaid pašo, ki je bil ranjen, na hišo britanskega poslanika in ono generala
Wavella, kjer ao revnot«ko kekor v lUAi
ministrskega predsednika, ženo privezali na posteljo. Več mož straže je prišlo ob življenje.
Po poročilh o mnodtvenih aretacijah v Egiptu se sedaj doznava, da je celo kralj Faruk v Abdin-palači pod vojaškim varstvom. Nedavno vsled angleškega pritiska vladar ni mogel prisostvovati tradicionalni božji službi.
Kakor javlja japonski glavni stan po nekem poročilu Domeja, je bilo v bojih v Indijskem oceanu do 9. aprila potopljenih ali poškodovanih 50 trgovskih in 5 vojnih ladij in uničenih 120 letal.
Lahko si predstavljamo, da te izjave pre-mierja nikakor niso pripravne, omiliti šok, ki je popadel britansko javnost spričo ladijskih izgub in udarcev v vzhodni Aziji in v Indijskem oceanu. Churchill je radi tega nazvestil, da »hoče poiskati priliko, da bo spodnji hiši poročal o sedanjem poteku vojne« — vsekakor le v tajnem zasedanju, kakor vedno, kadar je Churchillu kaj neprijetno.
Kot resumž tega nadvse slabega Chur-chillovega govora, ki ni prinesel nič drugega, kakor sama priznanja novih občutnih neuspehov za nekoč tako ponosni Albion, ostane grenko spoznanje, da gre z Anglijo navzdpl.
In zato je tudi Churchill kategorično odklonil preiskovalno komisijo za vzroke, ki so privedli do porazov na Singapurju in Malaji, kakor vedno, kadar hočejo malo natančneje pogledati na prste nJemu in njegovim metodam.
PreloUlev procesa v Rlomn
Francoski državni glasnik z dne 14. aprila objavlja zakon, ki sta ga podpisala nado-mestujoči n:iinistr8ki predsednik general Darlan in pravosodni minister Barthelemy; po tem zakonu se do nadaljnjega ustavlja , proces v Riomu proti krivcem poraza. Vrhovno sodišče je dobilo po tem zakonu nalog, da preiskavo dopolni tako, da se izslede in presodijo vse odgovornosti, ki so dovedle od miru do vojne. S tem je hkrati postavljeno vprašanje, kdo Je odgovoren za gojq*
Leningrad pod težkim ognjem
Sovražnikovi napadi na vzbodn popuščalo
Zopet le bilo polopllenih 120.000 brl
Od 9. do 13. aprila }e bilo sestreli enlb 175 sovletsklb oklopniakov
Debala v spodnji hiši o porazu \ Indlii
Izlalovljenl Cripps nI več tekmec - Cripps preti Indi]i


y. — Bfay ^
I rtsdridi Horsimannt
Fiihrer - njegova volja in njegova pot
Mall koloTodja' * Kot delavec т Wienu - Utiindien * Gefreitei* svetovne vojne # Voditelj narodnosocialisticne stranke • Kancelar Reicha # Državnik in vojskovodja
življenje ASoIfa Hitlerja oibsega hkrati W znamenite odstavke nemške zgodovine: kot mladenič je т svoji domovini v Oet-marki preživel vznemirjenosti časa pred svetovno vojno z njihovimi številnimi poli-tiinjml, kulturelnimi in gospodarskimi pojavi zahajajočega veka. V svetovni vojni ga najdemo kot priprostega vojaka v strelskih jarkih in na polju lijakov ha Francoskem, dokler se Al v povojnem času sam pokazal v politiki in ustvaril narodno socialistični pokret, da je v letu 1933. s pre-Veeimom oblagti zaključil dobo liberalizma in odprl vrata nove epohe nemške zgodovine.
Nemški razkol
Ko je bil Fiihrer rojen, dne 20. aprila 1889. še ni poteklo četrt stoletja, odkar ee je bila omočila na bojišču borba med Avstrijo in Prusijo za premoč v Nemčiji.
Med bojnim grmenjem nemško-francoske vojne so bili izklicali piiiskega kralja za nemškega cesarja. Ustroj avstro-ogrske monarhije s številnimi zvezami z mnogimi narodi je onemogočil pristop Habsburža-nov v nemško zvezo držav, in tako so našli rešitev, ki jo označujemo ' kot »malo-nemško«.
2e kot deček je občutil Adolf Hitler ta razkol med svojo domovino in veliko nemško očetnjavo, ki ni bil povzročen po krvi, ampak zgolj po dinastičnih vidikih. To- in onstran mej so prebivali Nemci, ki so spadali skupaj, in ki bi se morali enkrat — ako naj obdrži zgodovina svoj smisel — združiti v skupni VelikonemškI državi. Zt7 pouk iz zgodovine mu je dal potrebno znanje in sposoben učitelj je zbujal v njem čut, da je doumel zgodovino ne le glede njenega poteka, ampak jo je znal tudi nalagati in rabiti.
Brannaa, Leonding fn Ubi ■■ i
Fiihrer sam označuje v svoji knjigi »Mein Kampf« (Moj boj) kot pomembno naključje usode, da je bil rojen ravno ▼ m^u Braunau am Inn,.kjer eo т letih napoleonske lasedbt ustrelili knji-garja Johan^eea Palma, ker ee je branil izdati pisca spisa »Nemčija v svojem najglobljem ponižanju«. Tako je bil kar . potegnjen v boj, ki je imel za cilj ponarotjitl ^emce. » V tem po žarkih nemškega Ши-čeništva pozlačenemu mestecu ob Innu, bavarskem po krvi, avstrijskem po dr&avi.
so stanovali ob koncu stoletja moji starši; moj oče kot za svoje dolžnosti vnet državni uradnik, mati, izčrpajoča se v gospodinjstvu in predvsem nam otrokom vdana v večno enaki ljubeči skrbi... 2e čez nekaj časa pozneje je oče prišel v L i n z in tam končno bil tudi upokojen. V bližini gomje-avstrijskega trga Lambacha si je kupil posestvo in se tako vrnil v krožnem toku dolgega, z delom bogatega življenja zopet k začetku svojih prednikov. V tem času so se pač oblikovali pri meni prvi ideali. Pogosto divjanje na planem, dolga pot do šole in zlasti moje občevanje z izredno ko-renjaškimi mladiči, ki je mater včasih navdajalo z bridko skrbjo, so iz mene napravili vse kaj drugega kakor zapečkarja.c
Adolf Hitler je bil 10 let star, ko se je njegova rodbina preselila v Leonding pri Linzu. Ko je bil oče umrl, se je mati s svojimi otroci v letu 1903 preselila v L i n z.
„Moral bi študirati"
Oče se je bil iz lastne moči z žilavo pridnostjo povzdignil in povzpel do državnega uradnika. »Ponos samotvorca ga je napotil, da je hotel spraviti tudi svojega sina v enak, po možnosti seveda višji življenjski položaj.« Dečko pa je bil drugačnega mišljenja. Hotel je postati umetni sli-kar. »Umetni slikar, ne, dokler sem jaz živ, nikoli!« Tega svojega naziranja nista spremenila ne oče ne sin in tako je najprej ostalo pri obojestranskih načrtih dotlej, dokler ni usoda predpisala druge smeri, ki je nihče ni mogel slutiti.
S trinajstim letom starosti je Adolf Hitler izgubil svojega očeta. Mati se je sicer čutila dolžno, da bi svojega dečka pripravljala za uradniško kariero, vendar je neka težka bolezen pripomogla do tega, da se je razbil ta načrt. Šolanje se je moralo. za eno leto prekiniti in zdravnik je svetoval materi, naj svojega fanta pozneje na noben način ne da v kakšno pisarno. »Cesar sem si tako dolgo na tihem želel, za kar sem se vedno boril, to se je s tem dogodkom naenkrat samo od sebe uresničilo.«
Pa tudi ti načrti so bili iznenada prekrižani, ko je dve leti pozneje umrla mati. le-letni mladenič je bil prisiljen poprijeti se poklica, da ai preskrbi sredstev za golo življenje. »S kovčegom, obleko in perilom v rokah, z neomejno voljo v srcu, sem se takrat peljal v Wien. Nadejal sem se, da bom tudi jaz izsilil od usode to, kar je uspelo očetu pred petdesetimi leti; tudi jaz sem hotel postati »nekdo«, seveda — na noben način ne uradnik.«
Leta ačenla in trpllenla v Wleno
v Wienu se je pričelo pet let bridke bede; bila so PR to hkrati leta pomembnih političnih spoznanj.
Videlo se je prav kmalu, da je risarski talent prekašal slikarskega, in da je imel posebno nagnjenje do vseh področij arhitekture. Mladi Hitler tudi ni bil sprejet v Blikamko akademijo, ampak na podlagi rlift), ki jih prinesel в seboj, bo ga nakazali na etavbarsko šolo akademije. Eksa-minatorji pa niso mogli zapopaati, da še doslej hi bil obiskoval niti kakšne stavbar-eke šole, niti ni bil drugače deležen kakšnega pouka v stavbarstvu. »V nekaj dneh sem sedaj tudi sam vedel, da bom nekoč postal stavbenik.«
mm
mm
Ч '

ШША
Razpoložljiva sredstva pa niso zadostovala, da bi obiskoval predhodno potrebne šole. Vendar je pa tako ostro obrnil pozornost na ta cilj, da se je odločil zlomiti vse odpore. »Kar se mi je takrat, zdela trdota usode, to blagrujera danes kot modrost previdnosti. Ker me je vzela boginja stiske v
svoje naročje in me večkrat hotela zlomiti, je naraščala volja do odpora, in končno je zmagala volja.
Oni dobi ee imani zahvaliti, da sem poeta! trd in da sem lahko t^. In da me je odtrgala od puKloeti udobnega življenja, ker je materinega ljubljenčka potegnila iz mehkega perja in mu dala gmpo dtrb za noto mater, ker je upirajoče^ se vryla v svet bede in revščine In mu talko dala spomati one, ' za katere bi ee pozneje moral boriti.«
Dve veliki narodni nevarnosll
Adolf Hitler je bil prisiljen, da si je moral zaslužiti svoj kruh najprej kot pomožni delavec, potem kot mali slikar. Spoznaval je lakoto. Vendar je premagal to zunanjo
stisko in se skušal izobraziti po knjigah, obiskoval je opero — čeprav se je moral zadovoljiti tudi s stojiščem — in našel razvedrila in odpočitka v stavbarstvu. Fiihror sam priznava v svoji knjigi »Mein Kampf«, da si je takrat ustvaril temelje znanja, ia katerega še danes črpa in da se mu je takrat izoblikovala svetovna slika in svetovno naziranje, »ki sta graniten temelj mojega točasnega ravnanja«.
Zevajoča socialna nasprotstva v Wienu, v mestu Feakov, so se mu prikazala od naj-groznejše strani in aipoznaval je vzroke, ki morajo prej ali slej povzročiti pogin. Na eni strani množica visokih častnikov, državnih uradnikov, umetnikov in učenjakov, na drugi brezštevilna množica takih, ki so brez posla in brez strehe. Adolf Hitler je pripadal kmalu k tistim, ki gledajo to slika iz perspektive onih, ki je usoda po vsej priliki izbrala za revščino.
Kot pomožni In dovolj često kot prilt^ž-nostni delavec je spoznal vse učinke ščuva jočega marksizma; kajti marksizem In židovstvo sta bili dve glavni osnovni črti dobe prčd svetovno vojno. Hoteli so ga prisiliti, da bi postal član rdečega delavskega društva in mu pretili, da ga vržejo sicer a odra. Moral je skupno stavkati in pretrpeti Izprtja In je bil potegnjen kar v sredo »socialnega vprašanja« ter Iz tega spoznal, da je židovstvo obvladalo marksizem In da je ta na svoji strani tiral razredni boj do najskrajnejšega razmrcvarenja nemškega naroda. Na narodno in socialno vprašanje je gledal raz drugačnega vidika kot oni »nacionalisti« in »socialisti«, ki nikdar niso mogli najti sestava, na katerem bi si bili lahko podali roke delavci z roko in delavci z glavo.
Svetovna volna le Izbruhnila
V zadnjih letih svojega bivanja v Wienu ee je Adolf Hitler ndejstvoval kot mali eli&ar In Bkvareilet. A aprilu 1012. leta ee mu je fspolnila njegova goreča želja; prišel je v MUnchen. Sicer Je bil tudi tam njegov zaslužek še vedno pičel, vendar mu je bilo možno, da je nadaljeval svoj zasebni študij, da bi vendar dosegel cilj, ki si ga je bil postavil. »Poleg mojega poklicnega dela je (Nadaljevanje na strani 4.)

Iz Fuhrer|eTega птЦепја
K. našim slikam; Zgoraj na desni; Fiihrer ob zemljevidu v razgovoru z Reichs-marschallom Goringom iti Feldmarachallom Keitelom — Zgoraj na levi; Hiša staršev Adolf a Hitlerja v Leondingu pri Linzu,— V sredi; Fiihrer z Hermannom Goringoot v Fiihrerjevem glavnem stanu — Spodaj na levi; V stanu leta 1916 (■^ = Adoli Hitler) — Spodaj na desni: Fiihrer si z dvema tovarišema z itonte, Reiahsleiterjein Aman-nom in Ernstom Schmiedom, ogleda at9h iz leta 1916.
Bilder Archiv (2) Presse Hoffmann (3) Klischee NS.-Gauvprlag (4).
.I"'i "'I#'
тг




f. • ■ "■; *ч -f-^.' лт-
' .4:
'	1*»«''•4-,i>'' '-f .V*-,¥**'\	.tiff
"'VV'T^y 1 \ ■ f ■ ^ Л, W
^.'.•••••'V\i w .-.n •• f "*. -w-i-i-niR' V ^^
Ađiđ/t -.-.i-viAt^' •■' C ' 1	Mp%ki
HM. "V»» * i	.Vv„.,	* \SSSm


.'A ' #1::'
Stran I. — StCT. 30.
KARAWANKEN-BOTE
SoWe, 18. ургПа 1942.
tudi tukaj za mene imel največ privlačnosti študij političnih dnevnih dogodkov, med temi zlasti zunanjepolitičnih dogajanj.«
Nato je izbruhnila vojna, ki je prinesla najodločilnejfia leta njegovega življenja.
Adolf Hitler se je takoj prostovoljno javil k rezervnemu peSpelku 16 (polku List), s katerim je dne 10. oktobra 1914. odrinil na bojišče.
Filhrer se je boril v Flandemu, na Mar-ni in na Sommi kot navadni mušketir — pozneje je postal Grefreiter — doživel je pozicijsko vojno, ležal je sam v blatu in moral pretrpeti vsa pomanjkanja, kakor so to storili milijoni njegovih tovarišev. Občutil je pa tudi na lastnem telesu pogreške, ki jih je napravilo vodstvo. In ki so ne le otežkočevali življenje priprostih vojakov, ampak so tisoče stali življeije. Vtem ko se je vojak tam zunaj na fronti še vsak dan upiral premoči sovražnikov in orožij, pa vlada ni podvzela ničesar, da bi nastopila proti razkrajajočemu počenjanju židovstva v domovini. Stavke municijskih delavcev so povzročile, da je postalo tesno za municijo, kar je ne samo preprečilo napad fronte, ampak vrhtega še znatno ctežkočilo obrambo. Iz teh pogreškov takratnega vojskinega vodstva se je Filhrer učil, da danes vojaku na fronti da vse, kar potrebuje za napad in, kakor sedaj pozimi, za obrambo.
Kot eden Izmed prvih od polka je bil Adolf Hitler odlikovan z železnim križem. Dne 7. oktobra 1916. je bil ranjen v bitki ob Sommi pri Le Barque, kjef mu je drobec granate raztrgal desno stegno. Komaj pa je bil odpuščen iz lazareta v Beelitzu in der Mark, že je spomladi 1917. vložil prošnjo na svoj polk; »Pred dvema dnevoma sem bil izpuščen iz lazareta, pokorno prosim, da me takoj vpokličete, rad bi zopet prišel k polku. Nočem ostati v MUnchenu, ako so moji tovariši pred sovražnikom.«
Po drugih odlikovanjih in polkovi pohvali je dne 4. avgusta 1918. leta prejel železni križ I. razreda za posebno hrabrost v boju za predmostje pri Montdidieru. Predlog polkovnega poveljnika pravi;
»Hitler je od vsega začetka pri polku In ee je sijajno obnesel v vseh bitkah, ki se jih je bil udeležil. Kot peš sel je bil tako v po-zicijsKi ka!%)r premični vojni vzor hladnokrvnosti in poguma ter vedno prostovoljno pripravljen v najtežavnejših položajih ob največji smrtni nevarnosti spraviti poročila skozi. Ko so bile v težavnih borbenih položajih porušene vse zveze, je Sla Hitlerjevemu neugnanemu in požrtvovalnemu delovanju hvala, da so mogla kljub vsem težavam prodreti važna poročila... Smatram, da Hitler popolnoma zasluži' odlikovanje z železnim križem I. razreda.«
Dne 14. oktobra ga doleti najtežje ranjen je. V bitki pri Ypemu zaide Hitler v bobneči ogenj, pri katerem so Angleži prvič uporabljali plin rumenega križa. Toliko da je izročil svoje zadnje poročilo, že ga je
popadla mučna pekoča bolečina in oslepljenega 80 ga morali prepeljati v lazaret,
Pričetek političnega bofa
Adolf Hitler je ležal v lazaretu v Pase-walku in tam zvedel kot vojni slepec, da se je ureSničllo že dolgo preteče izdajstvo države od strani Židov in marksistov. Kot frontni vojak je občutil to sramoto tem težje, ko on in njegovi tovariši navzlic vsej stiski nikdar niso mislili na to, da bi kapitulirali pred sovražnikom, in to še na tako nevreden način. V teh urah narodne nesreče se je pa Gefreiter iz svetovne vojne začel zavedati svojega pozvanja. »Sledili so grozni dnevi in še hujše noči- vedel sem, da je vse izgubljeno. Zaupati v sovražnikovo milost — to opravijo kvečjemu norci ali — lažnivci in zločinci. V teh nočeh je naraščalo moje sovraštvo, sovraštvo proti povzročiteljem tega dejanja.
V onem času so rasle stranke kakor gobe. Vse so imele svoj »program«, nobena pa ni imela moža, ki bi pripomogel do tega, da se uresniči. Na eni strani so stale meščan? ske stranke, ki niso mogle najti poti do novih ciljev in so sanjale za monarhistično miselnostjo, na drugi strani so stali radikalni levičarji, marksisti, komunisti, neodvisni, ki so obvladali ulico in brezobzirno uveljavili svojo moč.
Bojevati se ni bilo s strankami kot takimi, ampak z njihovimi vodilnimi idejami, ako so sploh razpolagali s takimi, Marksizem je bil Izrodek židovstva, njegovi ,voditelji' so bili židje, ravno tako, kakor ustanovitelji. Rešitve iz tega kaosa, ki Je nemški narod vanj zabredel vsled lastne revolucije in vsled versajske mirovne pogodbe, ni mogel prinesti razredni boj, boj Nemcev med sabo, niti ni mogla biti parola izključitev delavca, kakor so to hoteli meščani. Da se nemški narod zopet osvobodi bede, je bilo treba ustvariti podlago, na kateri sta se mogla najti delavec in učenjak. -Nacionalizem in socializem je bilo torej
Borba za oblast je v 1. 1932 prikipela do vrhunca. V aprilu se je vršila volitev državnega predsednika. Iz nje je Adolf Hitler izšel, če že ne kot dejanski, vendar kot mo-ralični zmagovalec: več kot 13 milijonov Nemcev se je bilo izreklo, za nJega. Tri leta preje je bil Adolf Hitler le voditelj razmeroma majhne stranke, sedaj je pa postal voditelj milijonov in milijonov Nemcev. Iz volitev Julija 1932. leta so izšli narodni socialisti kot najmočnejša stranka in so ostali to tudi pri prihodnji volitvi, dokler se ni sivi generalfeldmarschal odločil, da Je pri-
#
V naslednjih dneh sem A pa tudi zavedel svoje usode. Moral eem se sedaj smejati, misleč na svojo lastno bodočnost, ki me Je ie malo časa prej tako močno skrbela. Mar ni bilo smešno, da bi na takdnem temelju hotel zidati hiše? Naposled mi je postalo tudi jasno, da se je vendar zgodilo le to, česar eem se že tolikokrat bal, česar pa le po svojih čustvih nikdar nisem mogel verjeti.
Cesar Wilhelm П. Je bil kot prvi nemški cesar prožil roko, da se spravi z voditelji marksisma, ne da bi slutil, da ti lopovi nimajo nobene časti. V tem ko so cesarjevo roko Se držali v svoji, so z drugo roko že iskali bodalo.
Z Židi ni nobenega paktiranja, ampak samo trdi ali — ali.
Jaz pa sem se odločil, da postanem politik.«
treba združiti v eno tezo, kakor je to Fiihrer pozneje tudi izr^il v imenu svojega pokreta.
Karawanken-Bote je v zadnjih tednih v raznih nadaljevanjih opisal boj narodnega socializma za oblast, zato si danes lahko prihranimo, da bi ponavljali poedine etape boja do prevzema oblasti v letu 1933.
»Iz nemške delavske stranke, ki ji je bil Adolf Hitler pristopil kot član štev. 7, se je v letih najtršega boja razvil milijonski pokret, ki se je od objave programa, dne 24. februarja 1920 (glej št. 16 Karawanken-Bote z dne 25. februarja 1942) imenoval »Narodnosocialistična nemška delavska stranka«. Niti teror marksističnih nasprotnikov, niti številne prepovedi vlad niso mogle zadržati zmagoslavnega pohoda narodnih socialistov. Fiihrer in ž njimi veliko število zvestih, na čelu jim današnji Reichs-marschal velikonemške države Hermann Goring, so tvegali življenje in imetje, da osvobodijo Nemčijo versajskih vezi in otme-jo nemški narod iz zank židovstva. Bilo je zmag in reakcij, toda nikdar ni Fiihrer omahoval v svoji odločbi, da povrne nemškemu narodu mir, delo in kruh.
šla ura, pozvati voditelja narodnosociali-stične stranke za državnega kancelarja.
30. januar 1933 je torej najpomembnejši dan zgodovine nemškega naroda v preteklih 10. Jetlh in — taiko smemo trditi oziraje ee nazaj — v preteklih stoletjih.
Vodltell stranke postane Fiihrer RelAa
s tem dnevom se začne strma pot Reicha navzgor, ki mu nikjer ni primere. Ko je Fiihrer prevzel moč v državi, so šteli v Nemčiji množico nad 7 milijonov brezposel-(Nadaljevanje na strani 5.)
Hh'iee fouod:
Nevzdrino je, da bi na) bilo iivljenje st6 in Mto milijonov ljudi najvišje kvlturnt vrednosti in najbolj vztrajne pridnosti na veke odvisno od volje majhnega, resnično zločinskega občestva judovsko-kapitalistid-nih svetovnih zarotnikov in od po njih po-siljenega javnega mnenja nekaterih edino po tem proti Evropi usmerjenih narodov in držav,
*
NaS pokret je najčudovitejši primer na/» višje discipline, zvestobe brez primera, edith-stvenega tovarištva. Ako si ohrani to podlago, se bo naša država obdržala vse da poznih časov,
*
Mi vemo, da sta najviSjl nacionalizem in najvišji socializem isto: sta najvišja služba narodu, najvišja vdanost narodu, najvišja borba za narod, ne za kak stan ia ne za kak razred.
*
Generacije so bile v zgodovini pozabljene^ naša generacija ne bo nikoli prešla iz spo« mina Nemcev,
*
Mož je samo tisti, ki se brani, in narod je samo ta, ki je pripravljen, ako potrebno, kot narod stopiti na bojišče. To ni tnilita-
riziem, temveč samoohrana.
*
Cim bolj dokazujemo sveta, da nas nobena moč in nobena sila ne zmoreta gospo-darsko zlomiti, tem prej se bo pri uvidevnem dela ostalih narodov vrnilo spoznanje, da je bolj smotrno, skupno delati na ponovnem podvigu gospodarskega življenja narodov, kakor se pa med seboj vojevati.
*
Ako bi le voditelji in Vladarji hoteli mir,
narodi si še nikoli niso želeli vojne!
*
Kot narodni socialisti vidimo v niSi zastavi naš program. V rdečem vidimo socialno zamisel pokreta, v belini nacionalno, in v kljukastem križu misijo borbe za arij-skega človeka.
*
Lahko kažem na to, da v mojem boju ni' koli nisem storil kakega dejanja, o katerem ne bi bil prepričan, da bo v korist nem-škega naroda. Kajti odkar stojim v političnem boju, me zapovedujoče obvladuje, tako mi Bog pomagaj, samo ena misel: Nemčija!
no tu in tam, potem silno klilo iz zemlje, k novemu cvetu in žaru in k novemu sreče pol- nu življenju.
Ta eden je Sel in troeil setev — setev svojih tovarišev. In spomlad in poletje sta prišla. Setev je krasno klila in bilka ob bilki je stala z napetimi zmi.
Ko je ta eden to videl, se Je smehljal. Potem se Je tiho zgrudil — poslednji Iz regimen U. V vsej deželi so zvonili zvonovi
—	toda to niso bili žalni zvonovi!
Kajti zopet se je dvignila usoda In za« htevala žetev — žetev vere — žrtev živw Ijenja — zaradi bodočnosti — za ženo in dete.--
Ponovno Je vzplamenel svetovni požar, čigar žerjavica je trajno tlela pod pepelom sile in obupa — Se viSje se je vzpel plamen in goltaje in uničujoče objel vso zemeljsko oblo.
In zopet je odmeval vojafikl korak, in zopet je odSel neki regiment. Bili so to isti trdi 6brazi, to je bil isti odločni pogum mož — iste žene so molče stopale nazaj nai ■voje delo — isti otroci so sledili vlaku 9 bleščečimi, svetlimi očmi. — In vendar je bilo drugače. Nad vsem Je stala gotovost: nobeden se ne bo vrnil z zlomljenim srcem
—	v opustoženo, umrlo deželo — ne, najsi se, vrne iz Narvika ali Moekve, najsi 1ж afriških puščav ali od atlantske obale, ne vrne se v morečo tišino smrti — vrne se T rožni vrt cvetoče domovine, vrne se v svoj narod, ki Je dozorel v tej poslednji, najsilnejši borbi krvi.
Ia pograM plug >«r k novi letri h neai AM nfetthjy-*, . .:
Neznani borec
Dr. J. Goebbels t Moje ргто srcčan|e s Fuhrerjem
»... Sedim v neki dvorani, v kateri Se nisem bil. Sredi ljudi, ki so mi tuji. Revni, shujšani ljudje, delavci, vojaki, častniki, Študentje. To je nemški narod po vojni. Vidi se stare, raztrgane uniforme, na vojaških suknjah, umazano in razcefrano, žalujejo znaki velike vojne. Skoraj kakot v sanjah gledam vse to.
Komaj opazim, kako nenadoma eden stoji zgoraj in prične govoriti. Najprej zatikajo in plašno, kakor da bi iskal besede za stvari, ki so prevelike, nego da bi jih stlačili v tesne oblike. Zdajci se nenadoma prične razvijati tok govora. Zajame me, prisluhnem. Ta tam gori pa pride v tempo. Kot kakšna luč se sveti nad njim!
Cast? Delo? Zastava? Kaj slišim? Mar S6 biva to v tem narodu, od katerega Je Bog odtegnil svojo varujočo roko?
Ljudje pričnejo žareti. Na raztrganih, sivih obrazih zasvetlikajo žarki upanja. Tam nekdo vstane ia dvigne svojo skrčeno peet Temu zraven postane sivi ovratnik pretesen. Pot mu stopi na čelb; z rokavom ga obriše.
Na drugem mestu levo od mene sedi neki stari častnik in Joka kakor kak otrok. Meni postaja vroče in mrzlo.
Ne vem, kaj se z mano dogaja. Nenadoma imam občutek, kot da bi slišal grmenje topov. Kakor skozi meglo vidhn zdajci, kako nenadoma vstane ntkaj vojakov in vpijejo hurra. Nihče se za to ne zmeni.
Oni tam zgoraj govorL Vali kvader za И mboWOQ bodočnosti. Kar je že
leta živelo v meni, se tukaj uteleei In za-dobi prijemljive oblike.
Razodetja! Razodetje!
Sredi med razvalinami stoji nekdo in dviga zastavo.
Nenadoma ne sedijo okrog mene nič več tuji ljudje. To so vendar vsi bratje. Ta tu-
Nemška setev /
kaj, siv in raztrgan, v odprtem vojaškem suknjiču, se mi smehlja. Kamerad, pravi čisto nemotivirano.
Tako mi je pri srcu, da bi najrajši planil kvišku in za vpil; »Saj smo vsi tovariši. Moramo se združiti.«
Komaj se premagujem.
Grem, ne, potiskajo me, vse do tribune. Tu dolgo stojim In zrem temu enemu v obličje.
To ni nikak govornik, to je prerok!«
Napisal
Wolfgang JUnemann
Kakor silna pesem usode bo zvenel prvi svetovni požar našega stoletja skozi tisočletja, starodavna pravljica, ko se je en samcat narod zoperstavljal vsemu svetu. Od Soče do Donaumonta, od Krasa do Kemela so plapolala ognjena znamenja nemške svobode — Col di Lana In Toter Mann, Ober-Bchleslen In K&mten — večne priče nemškega junaštva.
Odšel je KKmtner Schlitzenreglment Nr. 8 v začetku svetovne vojne ven v boj. Z godbo je odkorakal na kolodvor v Kla-genfurtu, rute so plapolale, bleščeče oči so jokale, potem so stopale žene z dvignjeno glavo in s skrbjo v srcu, tiho nazaj v domača mesta in vasi. Vlak pa je vozil 2436 častnikov, podčastnikov in moštva ropotajo In puhaje v hrumečo, drgetajoče daljavo noči — dolge, dolge noči.
In ko se je končno dozdevno pričelo daniti In ko se je hotel prvi žarek bledo in sivo razprostreti skozi meglo in soparo, plamen in dim in nei^ončne tožbe nad razcefrano, oskrunjeno deželo^ ki j# bfl№ шог
dar nekoč cvetoč vrt pod božjim soncem, je zdajci prišel neki mož v razcapani sivi suknji po deželni cesti — korak za korakom — zdaj pa zdaj opiraje se kakor vsled bolečin na svojo palico, potem je pa šepal zagrizeno naprej, proti Klagenfurtu.
Molče je vstopil v domače mesto. Na nekem samotnem trgu sredi Klagenfurta se je končno ustavil, s trepetajočo roko potegnil raz glave čepico, tn veter ee je poigraval z njegovimi skuštranimi lasmi: on je bil poslednji 8. KSmtner Schlitzenregi-menta. — 2436 mož je nekoč odšlo — eden se je vrnil. Eden. In ta eden je stal sedaj v Klagenfurtu na trgu in slišal okoli sebe glasove tovarišev, jemal vase njihovo silo, njihov pogum, njihovo smejočo ee požrtvovalnost, zbiral v sebi njihovo ljubezen in zvestobo In njihovo nezlomljivo vero. In ta eden le rasel in postal velikan, ob njegovo čelo 80 se trli viharni oblaki vekov, in zvezde so se zrcalile v njegovih očeh. Zdaj tekla skozi krajino raka moči in brez*
Bo| nepoznanega то|ака
Fiihrer in kancelar Reldia
Btrian 6. — Štev. 30.
КАПАТГАУКЕК-ВОТВ
Sobota, 18. nptila 1042.
Dr. Karl Padinedc«
Fšihrer in KSrnten
nKUmteii mi je pripravila že veliko veselja"
Nas rod lahko samo sluti veličino FUhrerja. Zgodovinarjem bodočih stoletij bo pri-tdržano, da presodijo njegov edinstveni pomen za naš narod in vse druge narode sveta. Zato nas bodo tudi bodoče generacije zavidale za srečo, da smo bili vrstniki in sobojevniki tega moža, ki je z državo Nemcev dal svetu nov red. To znanje navdaja nas sodobne Nemce s ponosom, ki je tem večji, čimbolj je usoda privoščila poedinemu nemškemu človeku, da je živel in delal v ožjem področju Adolfa Hitlerja.
To velja v isti meri za poedinega Nemca kaikor za nemška mesta, dežele, plemena, katerih mnogoličnost je Adolf Hitler oblikoval v nemški narod. Oberdonau, Fiihrer-jeva rojstna dežela, mesto Wien, v katerem je Adolf Hitler pridobil prva osnovna politična spoznanja svojega svetovnega naizi-ranja, Miinchem, kjer je njegov pokret pričel z borbo za Nemčijo ,lahko z največjim ponosom kažejov na povezanost FUhrerja z njimi. Pa tudi K&mt»n j» nemška dc^la,
V S pi i 11 a I u an der Diau pozdravljajo otroci FUhrerja s cvetličnim Šopkom.
Bild: Gauarchiv, Klischee NS.-Gauverlag.
ki je tako v svoji celoti, kakor po poeđinih Kamtnerjih prispevala svoj delež k Puh-rerjevemu delu od prvih časov narodno-eocialističnega boja do nedavne eedanjosttl. FUhrerju je to znano, oo pa tudi ve, kako tno&no se čuti Kfirntner povezanega ne le z njegovim evetovnim naziranjem in po-kretom, ampatk tudi z njim osebno.
KMmtnerji ublažujejo jetništvo v trdnjavi Ta osebna povezanost sega v prve začetke pokreta. Že v letu 1920. stopajo Kamtnerjl v osebne stike e FUhrerjem. Takrat se je odposlanstvo narodnih socialistov iz Kslrnt-na, med katerimi se je nahajala tudi mati prvega Gauleiterja v Kamtnu Hugona Her-zoga, in ki ga je vodil pokojlni Partei-genosse Hans Scherlau ter sedanji vodja krajevne skupine in župma v V#lđ#nn Morita
Czeitschner, udeležilo tako zvanega meddržavnega prvega strankinega Zborovanja v Sal^iburgu. Ko ge je potem dne 9. novembra 1D23. leta zrušil prvi Flihrerjev poskus, da bi spremenil 4isodo Nemčije, ko je pokret imel svoje prve mučeaike in je Fiihrer z velikim številom svojih bojevnikov bival kot ujetnik na trdnjavi LamcWberg, takrat so narodni socialisti v Kftrntnu najživah-nejže sočustvovali z njegovo usodo. Tako BO v letu 1924. narodni socialisti iz Feld-kirchna oskrbovali ujetnik# v Landsbergu z darovi. Iz pisma, ki ga je dne 13. februarja 1924. pisal FUhrerjev sojetnik Adolf Miiller nekemu prebivalcu v Feldkirchnu, je posneti, kako zelo so se »Lands-bergerji« veselili zaradi teh znakov povezanosti. Nekate/i izmed onih, ki so ostali zvesti Adolfu Hitlerju, in ki so mogli uiti siste-movemu prijemu, so našli zatišje in požrtvovalne pomočnike v K&mtnu. Tako so bili takrat v naši deželi sedanji državni tajnik Hermanu Esser, Fiihrerjev osebni pribočnik ff-Gruppenfiihrer Julius Schaub in glavni urednik Berthold. Oberstleutnant Kriebel, sobojevnik Adolfa Hitlerja, se je mudil na gradu Hirschenau v okrožju Volkermarkt, in legenda pripoveduje, da je Adolf Hitler, ko so ga izpustili iz Landsberga, obiskal svojega strankinega druga Kriebe-la v Hirschenauu.
Tovariši iz Kfimtina v borbenih letih
Leta 1925, je Adolf Hitler pričel ponovno izgradnje narodne-socialistične delavske stranke. Ka> kor znano, so takrat pokret najprej zamolčali, nato obrekovali in nazadnje terorizirali. Golide blata so takrat izlili na mlado stranko in njenega voditelja. List v tej za naše nasprotnike tako neslavni zgodovini je tudi tiskovna pravda iz leta 1931. v Klagenfurtu, pri kateri je bil Fiihrer po ursidnem sodišču v MUnchenu zaslišan kot priča. Pismo, ki ga je takrat Adolf Hitler naslovil na okrajno sodišče v Klagenfurt, spada danes med пајроиовпејве dokaze osebne Fiihrerjeve povezanosti z našo deželo.
In potem so prišla leta, ko je bil pokret v Avstriji prepovedan, poskus upora, v juliju 1934, o katerem je Fiihrer ,ko je dne 6. aprila 1938, leta prvič crtjiskal Klagenfurt, dejal: »Ta dežela je bila prizorišče najbolj ogorčenih bojev sistema proti na* rodu. Lahko mi verjamete, veliko sem takrat trpel 4>esa«f«ti pa nisMa mogel. Toda
»A

•< .
FiihreT v krogu đektet priliki svojega obiska deželnega mesta Klagenfurt.
Bild: Gauarchiv, Kliichee Ne.-Gauverlajr-
Fčhrer r KI a g em f Ж rt Ш Radostni sprejem Fithr»r/a ko^^igSe 4. aprila 1938. %l*geti furt
takrat sem erteril primego. In Se v enih dme-vih te prieefe tudi nisem mogel izpolniti, sem vendar bi! uverjen, da bo enkrat prišla ura, ke je bom mogel izpolniti. Ta ura je eedaj prišla. la jaz eem izpolnil priaego.«	_
Ni bil noben »lučaj,
da sta bila Karnt-nerja dr. Friedl Rainer in Odile Globocnik prva rA*/ '
avBtrijska narodna socialista, ki jih je Fiihrer po julijski vstaji leta 1034. sprejel r Obersalzbergu ter jima dal navodila. In zopet je bil K&mtner, naš Gauleiter Hubert Klaus-ner, oni mož, ki je kot vodja narodnih socialistov dne 13. marca 1938 v url, ko se je porodila Vellkonemška državi, lahko objavil združitev Avstrije z nemško državo. Klaus-nerjeva zgodnja smrt je FUhrerja tako globoko zadela, da ni epustll osebno se posloviti od pokojnega v veliki dvorani grbov deželne hiše v Klagenfurt«.
Pa tudi v sedanjem boju za usodo našega naroda, ve FUhrer ceniti svoje Kšmtnerje.
Ako je Imenoval vojni pohod na Norveško najsmelejše podjetje nemške vojne zgodovine in v tej zvezi označil generala Dietla kot norveškega junaka, ei je bil v svesti,
4h 8в T N«rriku po T«eiat vtaM planinski l*v# li K&mtna. kreke* j* в ten našim vojakom najvišjo pohvalo.
»BH sem v skrbeh za Klagenfurt«
Adolf Hitler pa tudi ceoi in ljubi našo domovino in je to svoje čustvo že ponovno izrazil v besedah. »Kfirnten mi je pripravilo ie veliko veselja«, je rekel novembra 1940. leta v Berlinu, ko je prvič podelil vojne zaslužne križce nemškim delavcem.
Isto čustvo spoštovanja in ljubezni govori tudi iz njegovih besed, ko je dne 27. aprila 1941. po zmagovitem koncu balkanskega vojnega pohoda tretjič obiskal K&m-ten; »Odkrito priznam, da sem bil v skrbeh za Klagenfurt, ker nam je jugoslovanska izdaja prišla preveč nenadoma.«
Kako zelo je FUhrer navezal svoje srce na. Kam ten ,lahko presodi le tisti, ki lahko pazljivo posluša pripovedovanje r našega Gauleiterja o njegovih pogovorih s FUhrerjem • Kimtnu in njegovi bodo&nstL
FWwWJev :«od»TkM j# Mi Klmtim
ToAa M SMM .t«, UMirer ve, #a s*
K&mtnerji njegovi najzvestftjši, je Vzrok
^ HA ttsio a#-
le. Vzrok je Š# vMiko flCblji. Njegov »Boj«! nam to pojasnjuje. Tu je ovekovečeno, k&kšen pomen pripisuje Adolf НШег ago-dovlni ne le kot taki, ampak tudi kot učne-



iM-'M

'Vii'
ВАж.''. - i-r-*" '*• T'I Ж' Ж-' .,ij



F ii h твг na vožnji po KI ageni urtu
Bild: Moechnw, Klkche« NS,-Qauverlag.
m* predmetu In učitelju zgodovin#. V svoji knjigi j# rekel, d« j# bil njegov rriMtelj zgodovine odločilen za njegovo celo poznejše življenje. »Ta učitelj mi je napravil zgodovino za moj najljubši predmet. Seveda sem. Česar on gotovo ni hotel, že tudi takrat postal mladi revolucionar.« Postal je Wicar narodnosocialistične revolucije, s tem zcdinitelj nemškega naroda in novi urejevatelj sveta! Ta Fiihrerjev učitelj pa je K&mtner, profesor dr. Leopold Potsch, ki je rojen v St. Andrft v Lavanttalu in ki tam tudi preživlja večer svojega življenja.
Temu K&mtnu je FUhrer podelil postni nalog na jugu države. Ta nalog be dežela Karntea izpolnila in se s tem izkazala vredno FUhrerja in Reicha. »FUhrerjeva volja je,« tako pravi Gauleiter dr. Rainer, »da dobi vse, kar se v Kamtnu zgodi, državni format.« Pri tej izgradnji hočemo ml' KUmtnerji zvesto pomagati našemu Gaulelttrju, pred vsem pa • fanatično volj# vtorlM TM, kar pomor# Ftthr#rj« d# —ap» пЛ nSM awvragnfM. Te оћЦиђе !kSmt*i6)rjl dan^ na
Wobota, 18. april« 1942.
KAR A WANKEN-BOTE
stran б. — Stev 30.
nih, k temu je prišlo še 8 milijonov kratko* trajnih delavcev. Oni, ki so imeli delo, so imeli večinoma tak zaslužek, da denar še za najnujnejše ni zadostoval. Občine so bile zadolžene, kmetstvo je bilo na robu prepada, tisoči nemških kmetov, ki so skozi stoletja bili na svojih kmetijah, so morali zapustiti laatno grudo, ker jih je bil Žid upropaatil z oderuškimi obrestnimi posli. Mladina, ki je bila odpuščena iz šole, je stala na cesti, ker za njo ni bilo nobenega učnega mesta. Nemčija se je nahajala v
kaoeu, v katerem eta vladala lakota in ■tiska.
Vprašanje Je bilo le, а1Д naj bo vladanje v Nemčiji narod* no - socialistično ali boljievi-S k o. V zadnjem hipu so mogli ie enkrat rešiti Nemčijo pred rdečo strahovlado. FUhrer je z vso silo preokrenil državno krmilo. Nemški narod si je oddahnij. Zadobil je zopet zaupanje v sebe in je bil pripravljen pod vodstvom velikega moža zastaviti vse sile za novo Nemčijo, za katero Je treba doprinesti vsako žrtev.
IVemški čudež
Dne 21, marca 1933. leta se je sestal nemški državni zbor, pred njim je podal Adolf Hitler svojo prvo vladino izjavo:
»Hočemo«, tako je vzkliknil, »vzpostaviti edinoot duha in volj« nem&kega naroda, varovati пабо narodnost im dRoie ji moči, negovati sporočeno nam zgodovino in kulturo našega naro<Ia, ustvariti močno vlado, ki bo naš narod spravila zopet do ugleda, izgraditi pravo skupnoet iz vseh nemških plemen, stanov, poklicev in dosedanjih razredov. Iz kmetov, možčivnov in delavcev mora zopet nastati en nemški narod. Ta naj za večne čase hrami našo vero in našo kulturo, našo čast in našo svobodo.«
Izgraditev se je začela. Fiihrer si je bil izgovoril štiri leta. V tem času je hotel odpraviti brezposelnost, ustvariti zdrave politične in socialne razmere, ki bi nemškemu nirođu vrnile zopet spoštovanje sveta.
Pa ni trajalo niti tako dolgo in že je bil izpolnjen program, nova atiriletka je bila določena, in pod vodstvom najboljšega moža poleg Adolfa Ilitlez-ja, Ilennanna Go-ringa, izvršena. Лко so bili osvajajoči že notranje politični uspehi nai-odno socialistične vlade, pa je zvmanja politika zopet dokazala, da Fiihrerjevemu geniju ni nič nemogoče. Stalni poskusi postopati z Nemčijo pri zasedanjih ženevske lige, kot državo tretje vrste in ji napram drugim narodom odreči vsako enakopravnost, so do-vedli do tega, da je Nemčija izstopila iz zveze narodov. Z zakonom dne 16. marca 1935. je bila nemškemu narodu vrnjena svoboda oborožitve, ki so mu jo vzeli v Ver-sailelesu z obljubo drugih držav, da bodo tudi one 8 svoje strani izvršile razorožitev in B tem onemogočile vojno... Dne 13. januarja 1935. se je po petnajstletnem tujem gospodstvu Francozov Saarska kotlina zopet izrekla za Reich, navzlic vsem obljubam nasprotnikov in kljub vsemu francoskemu terorju. Leto pozneje, dne 7. marca 1936., BO nemške čete korakale zopet preko nemških mostov Rheina, ki se je do takrat nahajal v demilitarizirani, 50 lun široki coni in katero ni smel prestopiti noben uniformiran nemški vojak.
Poleg vojaiko-politične Izgraditve je FU FUhrer pričel izboljševati podlago odnoža-jev med Nemčijo in drugimi državami ter potom pogajanj poskušal pridobiti vlade, da ustrežejo upravičenim nemškim'zahtevam politične in gospodarske prirode. Razumevanje je pa pri tem našel samo pri eni državi: pri Italiji, ki je po istovrstni revoluciji tudi idejno stala na* strani Nemčije. Pozneje so se pridružile Japonska,
Ogrska in druge države, ki ao se lotile'na-loge, boriti se v evojih državah proti komunizmu kot izrodku židovstva in izdati
vični rešitvi nemških problemov postavili svoj »ne«. Pri osvoboditvi sudetskih Nemcev od češke države ata morala Chamberlain in Daladler ostati za enkrat gledalca, ne da bi izpregovorllo orožje. Bilo je, kakor sta pozneje sama cinično priznala, za nje takrat prezgodaj, in njuna oborožitev še takrat ni bila zaključena. Spor s Poljsko za Danzig in vprašanje'koridora sta dala za-željeni povod, napovedati vojno Nemčiji, da bi jo uničila.
FUhrer je osebno prevzel vodstvo nemške oborožene sile in se izkazal, ter se izkaže še danes kot genialni vojskovodja, ki kot državnik in vojak preu-darja, kar je potrebno, in stori to, kar zahteva Čas.
Ura zmage bo bila
Mi Nemci — in danes lahko že rečemo, z nami vsi trezno misleči ljudje — ne dvo-dvomimo niti trenutek o zmagi nad našimi sovražniki na vsem svetu. Ne vemo, kako dolgo bo še trajalo, da bodo zvonovi po vaseh In mestih oznanjali konec vojne In zmago nemških orožij. Vemo le to, da se FUhrer ne bo bojeval niti en dan dalje, nego
MOJA VOLJA, TO MORA BITI IZPOVED NAS VSEH, JE VAŠA VERA! MOJA VERA JE MENI, PRAV KAKOR VAM, VSE NA TEM SVETU! NAJVIŠJE PA, KAR Ml JE BOG DAL NA TEM SVETU, JE MOJ NARODI V NJEM POČIVA MOJA VERA, NJEMU SLUŽIM S SVOJO VOLJO, IN NJEMU DAM SVOJE ŽIVLJENJE/ADOLF HITLER
skupne* ukrepe, da se njihovim narodom pripomore do zdravega narodnega življa.
Izgraditev — pa ne volna
Ako je ta vojna v kateri se dauea nahajamo, vendar izbruhnil^ se je to zgodilo proti FUhrerjevl volji,T;^ on ni hotel vojne in ker bi bil svoj čaa nujno še izkoristil za to, da bi dovršil socialne načrte. Po njegovih lastnih besedah je bila njegova volja napraviti Iz Nemčije prvo socialno državo na svetu. Temu načrtu se Fiihrer še tudi danes nI odrekel in pridobitve na vzhodu ter vrnitev kolonij bodo to nalogo Se olajšale.
Ko se je Ostmarka združila z nemško državo in se je tako Izpolnil sen, ki je navdajal že srce mladega Hitlerja, ko je sedel na šolski klopi, so naši nasprotniki kazali že svojo odločnost, da bodo proti vsaki pra-
je potrebno, kakor tudi, da ne žrtvuje nobenega nemškega vojaka, ako nI žrtev neobhodno potrebna. Ljubezen nemških vojakov do riihrerja, ki ве zrcali iz slik in pieem, zaupanje, ki ga imajo do svojega FUhrerja vsi Nemci na fronti in v domovini —- vse to je vsak dan opravičeno po njem samem.
Kar danes т dejanjih doživljamo, bo nekoč^ zgodovina. Ni naša naloga, da bi vrednotili, ampak da poročamo. Sodbo prepuščamo zgodovini in onim možem, ki bodo v to polilicani. Toda v vsakem epoštovanja je hkrati tudi vrednotenj«, ki ga Izreka srce. In srce naroda se Še nikoli ni varalo.
FUhrerjeva pot kaže tudi hkrati njegovo voljo, ki je postala naša vera in za katero hočemo nastopiti v vsakem trenutku.
Resnična lepota
Napisal Will Vesper
Bila je revna deklica, služkinja v bogati hiši, ki je v vojni izgubila svojega ljubega, ki ga je zelo ljubila. Ko je doznala, da je v bitki padel in se nikoli več ne bo vrnil, bi bila najraje umrla od boli in pretočila je dosti solza. Ker pa je bila le uboga dekla, ni mogla dolgo tiho sedeti in objokovati svojo žalost, temveč je morala ves dan od zore do mraka pridno delati. Toda, kjer koli je bila in kar koli je delala, svoje boli ni mogla pozabiti. Videlo se je na njenem obrazu in vseh njenih kretnjah, kako je bila žalostna. Tako je bila napolnjena po žalovanju, da tega sploh ni mogla prikriti, čeprav bi ga rada prikrila. Vsi, ki so jo videli, so sočustvovali z njo in rekli: »Kako lepa je v svoji žalosti, čeprav sicer ni zala! Res ganljivo jo je tako gledati v njeni žalosti!« In vsi so bili prijazni z njo in so jo prijazno pozdravljali, če so jo srečali.
V isti hiši je bila tudi neka hčerka, prav zala, toda nečlmuma deklica. Ta je slišala, kako 80 ljudje rekali o dekli: »Kako je lepa v svoji žalosti!« in mislila: »Dosedaj sem vedno mislila, da se mora k lepoti napraviti vesel obraz. In tako sem delala vedno vesele Izraze, čeprav mi ni bilo dostikrat tako prijetno pri srcu. Ce pa žalost stori lepim, tedaj hočem imeti tako žalostno podobo, kot le katera.« Torej je nagrbančila čelo, napravila bridkosten izraz In žalostne gibe in Sla tako po cesti.
Ljudje BO se najprej nekaj časa čudili, potem pa smejali In rekli: »Kaj se pa ta pači? Ima podobo stare uharice, ali pa stare mačke, kadar grmi.« Ko je to deklica slišala, je postala čisto besna in se je pritožila svojem očetu, kako nepravični so postali ljudje: »Nad mano se smejejo, če žalostno gledam, a o dekli pravijo, kako da je lepa. In konica mojega nosu je prav žare* lepia kakor njen celi obraz.«
»In vendar Imajo ljudje tokrat prav,« je rekel oče, »četudi ne moremo dostikrat re?i, da Imajo ljudje prav. In ti bi rajši v tvojo korist malo razmišljevala o tem, kar se ti je pripetilo, potem bi opazila, da lepota prihaja edino le Iz srca, ne pa od zunanjih potez. Srčna lepota je tako silna, da celo žalostni in grdi obraz olepša. Toda tam, ^ kjer nI Brce pri stvari, temveč nWemurnoeirr^^ tU ne pomagajo niti žalostne niti vesele gube na čelu. Veselje in žalost se ne dasta potvarjati, temveč ju moramo imeti v srcu. Kar Ima kdo pošteno v srcu, to sveti tudi z njegovega čela s tako silo, da morajo celo ljudje reči: Kako je lep! Toda večina ljudi nima razen ničemumosti ničesar drugega v svojem srcu. Radi tega je tudi resnična lepota tako redka ptica.«
Iz te zgodbe se lahko tudi naučimo, da Imajo včasih najbolj pametni očetje naj-nespametnejše hčerke.
Pet novih evropskih veljav
Število evropskih veljav se je sedaj pomnožilo za eno novo veljavo. Na tak način je od leta 1039. kot posledica evropskih prevratnih dogodkov nastalo pet novih veljav. У isti izmeri so stare veljave ali pogolnoma izginile ali so bile odrinjene na manjše obtočno območjp^
Začetek je bil storjen s slovaSko krono
Slovaška je pričela. Ko je Slovaška postala neodvisna država, s° je v aprilu 1939. v slovaški narodni banki ustvarila posebno banko za izdajo bankovcev. Ta je bila usta-toovljena v pravni obliki delniške družbe. Njeno glavn'CO je nabralo gospodarstvo države. Namesto češke krone (Kč) je stopila slovaška krona (Ks), To edinico veljave so obdržali, da so olajšali prehod. Čeprav je pri tej narodni banki Slo za ustanovitev v zasebnem gospodarstvu, ima vendar država odločilen vpliv. Ona postavlja guvernerja in sosvet in lahke oba vsakikrat odpokliče. Dividenda delničarjev je omejena glede vi-Bokoetl, tako da ni mesta za zasebne dobičke.
Zloti, srbski dinar, kuna, kariovanec
Ostale štiri nove evTopske veljave je prinesla vojna. Te so ali že ali pa bodo v prihodnjih tednih zamenjale staro veljavo njihovega obtočnega področja In Reichskredit-kaeaenecheine, ki so bili najprvo izdani ▼ ozemljih, zasedenih po nemških četah. Prva nova veljava take vrste je zloti v generalnem guvei-nenientu. Banko za izdajanje bankovcev #o v generalnem guvemementu Mkaikcvfli Ж dep«mbr« 1939.	j#
začela v aprilu 1940. Bankovci, ki Jih ona izdaja, Imajo dodatno kritje v obremembi zemljišč v generalnem guvemementu po vzgledu nemške banke za bankovce iz leta 1923.
Nova srbska banka za Izdajo bankovcev, ki je pričela v juliju 1941 poslovati na podlagi odredbe vojaškega poveljnika, ni prav-
na naslednica jugoslovanske banke za izdajo bankovcev. Kot edinico veljave so sicer obdržali dinar, da tudi tukaj clajSajo uvedbo nove veljave, toda bivši jugoslovanski dinar nima v Srbiji nobene plačilne moči več, na njegovo m«eto je stopil srbski dinar.
Isti razlogi, ki so bili v Srbiji odločilni, da so tam pridržali staro edinico veljave, so napotili tudi Hrvatsko, da je ob ustanovitvi lastne banke za izdajo bankovcev
Razgled po Jugovzhodni Evropi
Neko odposlanstvo Hlinkove mladine #e točasno nahaja v Nemčiji in se bo udeležilo večtedenskega tečaja na neki Hitler-Ju-gend-Fuhrerschule, nato bo pa s krožnim potovanjem po Nemčiji svoje bivanje zaključilo.
Na Slovaškem z vso strogostjo ixvajajo rešitev židovskega vprašanja. Tako so pred kratkim izdali naredbo, po kateri je Židom le 8 posebnim odobremjem dovoljeno potovati. Hkrati se v vsej državi brez trenja nadaljuje izselitev Židov. Slovaška vla^ namerava v najkrajšem čaeu in breg kompromisa dokončati judovski problem.
Rlovaška komisija za velesejm« in razstave je v zadnji seji vzela na znanje, da je vzlic težavam zagotovljena udeležba Slovaške na milanskem velesejmu. Slovaška se bo udeležila tudi vzorčnega sejma v Barceloni in ravnotako tudi velesejma ▼ Zagrebu. Po zagotovitvi potrebnih fioaaSnih sredstev se bodo takoj lotili tudi priprav za slovh5'.:o razstavo v Stuttgartu.
V madžarskih bolnišnicah nt pripuščajo шЛ k ncAktieal laobcnM ^idosnUb ■dcav
nikov. Kot specialne zdravnike pripuščajo samo take Judovske zdravnike, ki so bili sprejeti v madžarso zdravniško Aomico. , Ta ukrep je smatrati kot zaporo zdravniškega poklica za Jude na Madžarskem.
17. aprila bo madžarska poslanska zbornica zopet pridela t delom po počitnicah. Pred tem terminom je pričakovati vrste vladnih izjav.
Ministrski predsednik profesor Filof je imel v sofijskem radiu kratek nagovor, v katerem je orisal program nove vlade. Vlada lw т vsakem odra nadaljevala s dosedanjim kurzom. E zunanji politOci je Filof pripomnil, da soglaša z osjo in da bo It^ol-nila obveze iz trojnega pakta. Bolgarska se trudi, da ohrani svoje dosedanje prijateljstvo napram Turčiji in ga ie poglobL
V teku nadaljnjega uvajsmja norega rada T Ronranljl, ki hitro napreduje, so arldrall naJveSJo bukareStansko veleblagovnico Seek in Co. Kakor javljajo, so 1. aprila odpustili 80 nameščencev in jih nadomestili « pwW Romwmt ^ - ....
izbrala novo ime svoji veljavi. Bankovci, ki jih izdaja v maju 1941. ustanovljena hrvatska državna banka, se glase na kune (Kn). Kuna je žival in s tem, da so edinico veljave označili z njenim imenom, so hoteli utrditi spomin na one čase, ko je bila ku-nina Hrvatom za menjalo.
Najnovejša veljava je karbovanec. To je veljava nove centralne bailke za izdajo bankovcev v Ukrajini. To ime se je podalo iz ukrajinske označbe rubela. Tudi tukaj so, kakor pri emisijski bank) na Poljskem, ustanovili kritje za izdajo bankovcev v Hipoteki na ukrajinska zemljišča.
Reichsbank kot botra.
Pri ustanovitvah novih bank za izdajo bankovcev in pri določitvi nove veljave je razen na HrvatiAcem, bila za botro Reichsbank. Zakon o nemški državni banki Je bil vzor %a pravila emisijskih bank v generalnem guvemementu, na Slovaškem, Srbiji in Ukrajini. Povrh 80 pa tudi možje Reichsbanke pri ustanovitvi zelo pomagali in so mnogokrat udeleženi še danes pri vodstvu. Vse te nove banke za izdajo bankovcev imajo posebne naloge državne banke, ki Je hkrati banka za vse banke. Poleg pravice izdajati bankovce spad" -'njihovo poslovno področje menični diskont, posojila (lombard) na vrednostne papirje in blago, v državah z izrazitim kmečkim gospodarstvom predvsem flnansiranje žetve, nakup vrednostnih papirjev, dajanje kredita državi, ki Je glede višine praviloma omejeno. Sprejemajo vloge in urejajo obračunski promet. S temi petimi, doslej na novo nastalimi veljavami pa še ni jtaključena nova ureditev evropske zgradbe ЖЦМк .da*.
Sofwtw. Ig. aprila 1942.
K A R A W A N K E N - В O T E
stran 7. —: Ster 30.
Mesto Krainburg pomaga
YelOc uspeh skupnega dela т korist vojne zimske pomoči
Pod do}emljIvhn geslom »Neko mesto pomaga« je krajevna ekupkia Krainiburg' mesto NS-Ammoeti »Kraft durch Freude« priredila v korist vojne WHW o priliki zadnje cestne zbirke veliko jjrireditev v Volksheimu, h kateri so se ha nesebični in priznanja vredni način postavili na razpolago številni Krainburžanl. Propaganda za to edinstveno manifestacijo se je že pred tedni pričela pod vodstvom ing. Heinz Ho-raka; povsod so zrli na gledalca pozornost vzbujajoči plakati in opozarjali na prihajajoči dogodek ,na katerega so se sodelujoči e&rbno pripravljali v mnogih urah njihov^fa proetega časa. V zadnjih dneh pred 11. in 12. aprilom so uprizorili potem zaključno generalno vajo, ki je nudila obsežen pregled nad prireditvami in že v naprej obljubljala gotov uepeh. Najprej naj omenimo, da so bile razprodane tri predstave »Neko mesto pomaga«.
2ирал dr. Markgraf je pozdravil go-ete in med ostalim izvajal sledeče: »Ko je pred nekaj tedni nastal načrt, uprizoriti v Krainburgu prireditev v korist vojne zimske pomoči, so bili vsi navdušeno piprav-Ijemi sodelovati. Geslo »Neko mesto pomaga« bi naj izrazilo, da celo mesto, z le majh-mim delom svojih prebivalev kot sodelavci pri prireditvi in veliko večjim delom kot poslušalci — se sestane, da da majhen delež, ki more biti pa le majhen del dolga zahvale napram onim, ki svoje življenje in zdravje uro za uro za vsakega izmed nas postavijo na kocko. Edinstvena dejanja naie cfeorožene sile nas v domovini silijo k najvišjemu delu in veseli pripravljenosti k doprinašanju žrtev. Mi vsi kot celo mesto, hočemo z dejanjem pomagati, ta s posredovanjem svojih umetniških nadarjenosti, oni pa s posredovanjem odprtega darovanja svojega daru. Poziv, ki je veljal vsakemu poedincu, so razumeli. Toliko prijav k sodelovanju je došlo, da žal niso mogli vseh upoštevati. Prisiljeni smo bili omejiti se na majhen izrez, ker smo morali računati s časovnim potekom. Se neka druga misel vodi k tej prireditvi. Veljalo je, vse neznane In vse osamljene sile muze godbe in petja privesti skupaj in jim dati veselja in moči (rt) skupno Izvajani umetnosti, in upamo, da ee n to prireditvijo — razen njenega plemenitega namena, služiti vojni zimski pomoči — položi tudi temeljni kamen združitvam, ki bodo pozneje donašale sad za vse kulturno življenje v mestu.«
Nato 80 prireditev pričeli s fanfaro Hitlerjeve mladine. Ko se je dvignil zastor, se je prikazal krasno in slogovito urejeni oder. Posebno zlate črke v ozadju :»Neko mesto pomaga« so bodle v oči.
Odlične storitve kralnbnrškega godalnega kvarteta
Prvi del, ki je obsegal domačo in komorno glasbo, je otvoril kralnburSki godalni kvartet s prvim stavkom op. 18. Nr. 1 od L. v. Beethovena. Gospodje K б n i g, ing. M ti hI-eisen, ing. Gregorintschitsch in
ravnatelj Horak so dosegli sozvočje, ki je bilo na najboljši višini. Krepko odobravanje je pokazalo, da je bil program pravilno izbran. Karakteristična je bila sonata za flavto in klavir od G. F. Hšndela, ki sta jo izvajali Irmgard Glantschnig ia gospa Horak in kateri sta se predstavili
v biedermeierskem kostumu. Tretja točka programa je bil sopranski solo z gospo Harder, kije predvajala Schubertovo pesem »FrUhlingsgiaube« in ki razpolaga z res dobro šolanim glasom. Temu je sledil tenorsolo, ki ga je pel dr. A. R e u 8, in sicer je na zelo prijeten način izvajal arijo iz »Das M&dchen aus dem goldenen We-sten« od G. Puccinija in Richard Strau-Bovo pesem »Zuneigung«. Sopranistiti in tenorja je na klavirju pozorno spremljal gospod Straže r. Z živahnim aplavzom so sprejeli sestri Jutto in Rito H o r a k, ki sta četveroročno predvajali neki Johann Brahmsov valček.
Drugi del e je pričel s prof. W. N a s t o-V i m predvajanjem na klavirju. Zaigral je preludij in fugo b-moll od Joh. Seb. Ba-
Vesli iz obrožia Radmannsdori
n
9laspulx
fiim iOrillen
Dipl. Oplikar CKrenfuB
■ < e n » n r I	aaiinbe»trane is
llB I
Radmaiuisdorf. (Rojstni in smrtni p r i m e r i.) Od 1, aprila 1941 do konca lanakega leta se je v občini Radmannedorf narodilo 80 otrok; v istem razdobju je umrlo 11 oseb. — V prvem četrtletju 1942 se je narodilo 5 otrok, umrlo je 5 oseb. Krajevna občina šteje 2071 oseb.
Radmannedorf. (Poroke v mesecu marcu.) Pred civilnim uradom v Rad-mannsdorfu so se v mesecu marcu poročili: Kovinski delavec Franz Scholar in kuharica Maria Poseb iz Veldesa; tovarni-šiki delavec Leopold Paulin in hišna pomočnica Maria Ausetz iz Leesa; mesarski pomočnik Valentin Descbmann iz AQlinga in zasebnica Aloisia Wallant iz Tschemiutza; obratni uradnik Leopold Ulaga in pisarniška nameščenka Anna Bernard iz AQlinga; tovarniški delavec Stanislaus Mochoritsch in šivilja Angela Ozepek iz ABlinga; mesar Joaef Welikogne In zasebnlca Zora Foga-. nel iz AQlinga, mizarski pomočnik Johann Finschgar iz Presrenle in tovarniška delavka Maria Ousenek iz Swirtschacha; tovarniški delavec Franz Kolesch in tovarniška delavka Joaefine Malavrch Iz Sgoscha; posestnik Josef Wester iz Veldeaa in oski4>nica Vida Kokal iz Radmannsdorfa; tesar Johann Kokal in zasebn^ca Elisabeth Pichler iz Veldesa, tovarniški delavec Franz Rekar in zasebnica Johanna Baloch iz Meistema; kmet Michael Fertachej iz Aspa in zaadbnica Franziedca Domik iz Buchheima; pomožni delavec Lorenz Zer-kownik iz Woch. Feistritza in zasebnioa Justine Jensterle iz Sawitza; dopisnik Johann Kerschitz iz Ferlacha in kontoristinja Antonia Dolenz iz Neumarktla; ključavničar Wilhelm Popodi fai knječka delavka Agnes Roschitsch iz Ratschach-Materna; Žagar Anton Kautechitsch iz St. Katharina in hišna pomočnica Katharina Meglitsch iz Neumarktla; trgovsftd nameščenec Otto
Saswonll in Šivilja Maria Kaltenegger Iz Neumarktla; tekstilni delavec Richard Walter Meinel iz Radmannsdorfa in eeetra NSV Alma Wohlfahrt iz Lttbben (Spree-wald); uslužbenec državne železnice Rudolf L5schenkohl In zasebnica Juliana Er-maim iz ABlinga, nameščenec državne železnice Alfred Mitterer iz Villacha in gospodinjska pomočnica Antonia MuleJ iz Radmannsdorfa; pomožni delavec Franz Markel in hišna oskrbnica Silvestra Schmid iz ABlinga, mizarski pomočnik Anton Kral in hišna pomočnica Franzif&a Medja iz Veldesa; tovarniški delavec Valentin Notsch iz ABlinga in šivilja Angela Sajowitz iz Mlaka; slikarski mojster Josef Kawalar iz ABlinga in oskrbnica Zora Schwann iz Woch. Mitteldorfa.
Radmannedorf. (Težka nezgoda ▼ Leesu.) V noči od 7. na 8. april ee je na kolodvoru v Leesu pripetila težka nezgoda. Ko je 29 let stari zavirač Johann Jako-b i t s C h, stanujoč v ABlingu, hotel pri-klopiti vagon na premikajočo se lokomotivo, je padel pod kolesa in izgubil obe nogi. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je pa X kmalu nato umrl za izkrvavitvijo.
ABling. (Praznični dnevi NSDAP.) O priliki zibirke DAF za vojno zimsko pomoč se je dne 1. aprila,vršil v aBlinškem volkirtiundovem domu koncert po želji. V nagačeni dvorani je koncertirala godba na pihala in godalni orkester kranjske industrijske družbe, sodelovali so tudi moški in mešani zbor KIG kakor tudi zbor In šest malih harmonikarjev. Kakor vedno so tudi tokrat umetniki želi obilo hvale občinstva, ki ljubi glajsftw. Mali harmonikarji so pa že izraziti ljubljenci publike. Dodatno so se na štirih mestih krajevne skupine vršili tovariški večeri s go#K) in petjem. Povsod je bilo odlično razpoloženje. Dne 12. aprila sta se vršila
cha, sonato d-dur, prvi stavek, presto, o4 Ludwig van Beethovena in rapsodijo d-moU op. 79 od Joh. Brahmsa. Temu strni sledila dva sola na čelo, in sicer EHegija od G. Poppera in menuett od Bechera, izvajano po gospodu Gustavu Horaku, ki sta gai na Wavirju spremljali sestri Horak. —> Pevska skupina BdM., ki je bila se-* stavljena iz samih Oberkrainic, je zapela troglasne narodne pesmi. Drugi del je otvo« ril prof. Nast s »Trantella Venezia e Na« poli« od Franza Liszt-a, ki je stala nai umetniško popolni stopnji. Tehnično težava no Verdi-Lisztovo Rigoletto-parafrazo je izvajal naravnost virtuozno. Prav posebne; 60 učinkovali dvojni terci, med tem, ko sd izkazale oktave odlično tehniko in obvlado« vanje materije. Odobravanje je bilo takd veliko, da se je prof Nast moral odločiti šol nekaj pridati, kar je zazvenelo v drugi Lisz-tovi madžarski rapsodiji in ki je žela pok noven vihar odobravanja.
Tretji del se je pričel s pesmimi Hitler«« jeve mladine. Dečki, ki so čisto po domača predvajali pesmi, so prav tako želi mnogq uspeha. Tretji del je bil razgibani drt pr&» reditve. Kot harmonikarja sta se predstav vila mala Hoffmann in mali J e n k o| kot bodoča mojstra. Posebno storitev je prš« kazala še mlada kapela KdF Kraninbur{| pod vodstvom njenega dirigenta L1 p p e r • ja. Annemarie Koch in gospod M a y r st# dražestno zaplesala neki valček. Pevska skupina BdM je potem še zapela tri korow ške pesmi in žela vihamo odobravanje, ki je posebno veljal dirigentki, gospodični Irm« gard Glantschnig.
Prireditev je zaključil nagovor Krelslel« terja Pg. K u B - a, ki je izročil damam šopke In vsem sodelujočim priporočil, naj S4 prav kmalu zopet sestanejo k takšni sijajni storitvi. Vod fanfar Hitlerjeve mladine 1$ Klagenfurta je zaključil prireditev s svem čano fanfaro. Bilo je res tako, da lahki) rečemo: »Neko mesto pomaga«.
H. A. Koch.
dva mestna koncerta, ki se jih je prebival?« stvo živahno udeležilo. V posnetku se lahka reče, da so se aBlingčanl pri tej sdjirkl рон trudili, da bi prekosili samega sebe.
i^eumarktL (Ulična zbirka.) Zad!« nja ulična zbirka za zimsko pomoč je dal# skupaj s koncertom po želji DAP, ki se je '^' vršil v soboto večer, donos 2004 RM. Konw cert po želji je priredila godba iz Rad« mannsdorfa z velikim uspehom.
Kletne iverbunden


Dr. F. J. Lukas
Izreiite! Hranite I
OtmuMna пијбНшгб in pjpaktime n)ejuiijeh nuelUjoAiijeh und fteakihelt
64. STUNDE
Unperadnliche ZeltwSrter in ihrer Anweodung
1.	Heute regnet es den ganzen Tag.
2.	Gestem hat ee wUhrend des Gewitters sehr stark geregnet.
3.	Wahrend meines Aufenithalteg in Salzburg regnete ee jeden Tag.
4.	Wenn der starke Wind nicht wEre, wUrde ee bestimmt regnen.
5.	Ich glaube nicht, daB eg moi^gen wieder regnen wird.
e. Schauen Sie zum Fenster hinaus, ee Bchnelt.
7.	Нбгеп Sie, wie ee doonert, mehen Sie, wie ee blitzt.
8.	Im Winter frieren die Seen zu und im Frlihling taut es.
Hu, heute ist es kalt.
^0. Hier ist es flirchterlich windig.
Wie ist das Wetter heute? Es ist trttb. ^2. In den Bergen iet «# schon wieder neblig.
^3. In dieser Wohnung war es sehr feucht. Bis Sie nach Hause kommen, ist es beetimmt aohm dunkeL
15.	Ich werde auf die an'dere Seite der StraGe gehen, hier ist ee zu staubig.
16.	Ee heiBt, daG dieser Beamte von hier vereetzt wird.
17.	Ee danert echon drei Stunden, daB ich weute und er kommt immer noch nicht.
18.	Es kommt darauf, was der Chef dazu sagt.
19.	Es ist beeser, wenn Sie mir die Wahr-hedt eagen.
20.	Geld brauchen Sie keinee, es gentigt, daQ Sie ein anstSndiger Mensch sind.
21.	Unter diesen Umsttnden ist es nicht nStig, daQ Sie sich zu mir bemilhen.
22.	Ee betrifft nicht Sie, scmdern Siren Freuod.
23.	Halben Sie etwa# gehSrt? Ja, ee klingelt irgendwo Im Hause.
24.	Es herrscht kein Zweifel dariiber, daB er une alle belogen hat.
26. Ee reut mich, daQ ich ihm dae ganze Geld gegeben habe.
26.	Be verdrieet mich, inuner nur fUr ihn zu atbeiten und nichte dafilr zu be-kommen,
27.	Es gefallt mir sehr, daB Sie immer so fzeuBdllch
28.	E^s kommt mir vor, als ob ich Sie schoa irgendwo gesehen h&tte.
29.	Jetzt f&llt mir ein, daQ Ich Ihnem die 20 EM noch nicht zuriickgezahlt habe,
30.	Er ist ein armer Teufel, eg miSlingt ihm alles, was er angeht.
81.	Wenn es mir gelingt, diese Stellung zu erhalten, werde ich sehr glUcklich sein.
82,	Ich weiQ nidht, was los ist, aber mir ist heute gar nicht wohl.
33,	Heute Nacht hat es mir getrSumt, wir beide w&ren verhčiratet gewesen,
34.	Von mir aus verkaufen Sie diese Biicher, mir liegt nichts daran.
36. Ee schickt eich nicht, mit diesem Anzug ins Theater zu gehen.
36. Ee versteht eich von selbst, daQ Sie nichts dafilr kdnnen.
87. Wie sp&t let ee? Es scblug gerade 10.
' gelingen, (es gelang, ee ist gelungen) — posrečiti se, uspetd .
es gelingt mir — posreči se mU "ee gelingt dir — posredi se ti ee gelingt ihm, Ihr — posreči ee mu, ji es gelingt ung — posreči ee nam . es gelingt euch — posreči se vam es gelingt ihnen — posreči se jim ee gelingt Ihnea (direkte Rede!) — poereči ee Vam
Werter
blitzen — bliskati domnern — grmeti
gelingen (eg gelingt, es gelang, es ist geiumgeo,^«^ uqi>eti, poročiti м
mifilingen (ee miQlang, es ist milSIimgen)]
— apodleteti, ponesrečiti ee neblig — meglen
reuen (ee reut mich) — kesati se (žal mi je schneien — snežiti staubig — prašen tauen — tajati se, kopneti trtumen — sanjati (ee)
triib — moten, meglen verdrieflen (es verdrieBt mich, es verdroO! mich, es hat mich verdrosaen) — mrzett mrzi mi, za malo se ml zdi itd.)
windig — vetrn, vetroven zufrieren — zamcznlti zurUckzahlea — odplačati, povrniti
Bedewendungen
eg kommt darauf an — odvisl od tega,
mnogo je na tem es geniigt das — to zadostuje 'unter dleeen Umst&nden — v takih oko^
liičinah, potemtakem olch zu jemandem bemilhen — potruditi m) h komu
«8 betrifft mich — mene zadene, tiče se ms( ee herrscht darilber kein Zweifel — o tem ni dvoma
M kommt mir vor, ale ob — zdi se ml, d« #e fillt mir ein — na misel mi pride elne Stellung erhalten — službo dobiti es schickt slch nicht — ne spodobi se von mir aus — zaradi mene es versteht sich von selbst — samo ob sebi
МражцИВВ
gtrwi 8. — Stev. 30.
KARAWANKEN-BOTE
Sobota, 18. aprila 1943.
Vesli Iz okrožja Kralnbnrg
Krainburg. (Ustanovitev mladin-eke skupine.) Pred kratkim so kot prvo v Oberkrainu ustanovili mladinsko ekupino ženstva NS pri krajevni skupini Krainburg mesto. K pozivu se je odzvalo nad 300 deklet in žen v starosti od 18. do 30 let. Ortsfrauenschaftsleiterin Horak je otvorila zborovanje, nakar sta, govorila Kreisjugendfiihrerin Seebacher in h koncu vodja krajevne skupine Ko ch. Ta je opozoril na naloge mladinske skupine, na pouk mater in na ureditev večerov v domu. Ko je bila postavljena gdč. L i s c h-ka za voditeljico krajevne mladinske skupine, je bila slavnost zaključena. V kratkem bodo ustanovili mladinsko skupino ženstva N6 tudi pri krajevnih skupinah Krainburg-Wart in Krainburg-Falkendorf.
Radomk. (Apel žen.) V ljudskem do-ijaU so se pred kratkim zbrale žene in dekleta na prvem skupnem večeru ženstva. Z živahnim zanimanjem so sledile izvajanjem, ki jih je imela Gauabteilungsleiterin Pgn. Lorenz p dolžnostih nemške žene f veliki borbi narodov.
' ZwiechenwHasem. (P o ž a r.) V pozni noči 10. aprila je izfbruhnil požar pri malem posestniku Pustavrhu na Ladji. Pogorelo Jb gospodarsko poslopje. Ogroženi sta bili tudi stanovanjski hiši Pustavrha in Lotsch-Biechkarja. Prvi so prihiteli na pogorišče delavci tamkajšnjih tovarn in obvarovali, da se ni oigonj razširil na tik stoječe sta-ijovanjeke hiše.
St. Georgen bei Krainburg. (Zaobljube prvega dela članov KVB.) 360 Žlanov tukajšnje krajevne skupine je po-davSi roko obljubilo vodji krajevne skupine
C __ _
FndiB Blinerin
Klagenfurt, Bahnhofstr. 7
Unterrasingerju svojo pripadnost h KVB in dobilo članske izkaznice ter znake, Ker se je izkazalo tuka;^je ziborovali-fiče kot premajhno za to ^avje, ee je vršilo na telovadiSčia in je poteklo ustrezno svojemu namenu dostojno.
St. Georgen bei Krainburg. (Koncert za zimsko pomoč.) V nedeljo sta tukajšnja godba in mešani pevski jibor priredila koncert. V lepo okrašenem rt>orova-lišču je na novo sestavljena godba igrala vesele komade. Pevci in pevke so lepo za-
peli nemške pesmi. Naid 900 obiskovalcev koncerta se je z obilnim odobravanjem zahvalilo za užitek. Posebna hvala gre istočasnemu dirigentu godbe in гЉога Skori-anzu.
Polland bei Laak. (Nezgoda pri sekanju drv.) Pri sekanju drv, v gozdu se je hudo poškodovala na desni roki gospa Anna AI i t s C h.
Polland bei Laak. (To in ono.) Zadnjo nedeljo so se sestali uradniki tukajšnje Ortsgruippe KVB pod vodstvom Ortsgrup-penleiterja Dehnterer. Bili so na svoja mesta porazdeljeni. — V teku so priprave za zopetni začetek nemških tečajev za odrasle.
Vesli Iz obrežja Slein
Maimeburs. (Olepševanjenašega trga.) Nekoč tako zanemarjena okolica šole in cerkve tudi priča sedaj o napredovanju novega reda. Zapuščene jablane in živo mejo so iztrebili in prostor očistili. Nastal je lep, sončen trg, ki s svojo primerno ograjo nudi prijetno sliko. S tem se je pa tudi odstranila nevarnost pri prometu, ker je bil zaradi drevja ovinek popolnoma nepregleden in le slučaju je pripisati, da se Se ni pripetila kakšna večja nezgoda. Ograjeni prostor služi kot šolsko igrišče, pozneje ga bodo pa porabili kot stavbišče pri razširjenju šoMtega poslopja, kajti sedanja šola je premalo prostorna in po načrtu jo bodo raizširili v oeemrazrednico. Zopet delo in napredek.
Maimeburg. (ZbdrkazaWHW.) Sedma državna cestna zibirka za vojno zimsko pomoč dne 11. in 12. aprila je vrgla 2877,11 RM, kar je lep dokaz volje sodelovati pri podvigu. Zbirali so delovodje in obratni načelniki.
Dr. PortsAy v Kralnbnrgu
Predavanje o fronti v Tundri
Pred nameščenci v Krainburgu je na povabilo voditelja krajevne skupine Krain-burg-mesto Imel nadomestujoči Gauleiter iz Štajerske dr. Portschy zanimivo predavanje o boju naših planinskih lovcev visoko na severu. Dr. Portschy je kot Wachtmeister v nekem izvidniškem oddelku preživel mi-
nulo jesen in zimo na fronti ob Ledenem morju. V prisotnosti predstavnikov stranke, oborožene sile in države je predavatelj v poljskosivi uniformi, okrašen z železnim križem, stopil pred govorniški oder in dal v priprostih besedah vpogled v trde boje, ki so jih morale prestati čete generala Dietla. Neprijetne so za bojujoče čete v
Presseamt NSDAP se je preselil Gaupresseamt NSDAP doslej v Klagen-furtu, Bismarckring 13, telefon 2232, se nahaja odslej v poslopju Reichsstatthalter-ja, Klagenfurt, Amulfplatz Nr. 1, telefon 1701. Serie, podstanica 375 in 422.
Lapplandu velike spremembe v temperaturi. V Tundri, severni pustinji, ni nobenega gozda, nobenega travnika, nobene I)oti in seveda tudi nobenega človeškega stanovanja. Stavbeni les za bunkerje in stane ter kurivo so morali g tovornimi avtomobili privažati od daleč. Vzdrževanje potov za dovoz novih pošiljk in stanovanj je zahtevalo največje napore. Prehrana in zimska oprema sta odlični. Naši vojaki so dobre volje kljub stalnim napadom zavrat-nega sovražnika in vzlic neprilikam vremena in narave. H koncu je predavatelj fronto v domovini pozval, naj v boju za usodo našega naroda vrši svojo dolžnost z istim veselim navdušenjem kakor vojaki visoko na severu.
Je 11 zadnja iz- resničnega življenja posneta povest ustregla temu, kar ste pričakovali? Tudi s tem, kar je sedaj na vrsti, upamo, draga čitateljica in dragi čitatelj, zadostiti Vašim zahtevam.
»Karawanken-Bote« bo v prihodnji številki pričel s serijo šestih poglavij, ki v živih barvah slikajo usode artistov in ki se ne bodo le z napetostjo čitala, ampak, bodo dale čitatelju vpogled v svet cirkurških ljudi in artistov.
„Pod cirkuško kupolo in nebom yarieteja"
Usoda artistov med življenjem in smrtjo
je naslov serije, ki jo je spisal Herbert Stelnmann. Naj podamo iz nje le nekaj naslovov.
Kako in zakaj je tiger Bengali uničil neki cirkus? — Kako je prišlo do dvoboja s sabljami v zraku? — Kdo je streljal na umetnico na trapecu? — Na taka in slična vprašanja boste našli včasih senzacionalne odgovore. Vsak čitatelj bo koprnel po nadaljevanju tega iz resničnega življenja posnetega poročila.
Okrožje Radmannsdorf
Wocheiner Feistritz. (Zabavni ve-ffernavasi.) Te dni se je v okviru prireditev za vojno zimsko pomoč ,vršil zabavni večer na vasi. Tukajšnji pevski zbofl in nek šramelj sta v skupnih glasbenih predvajanjih poskrbela, da so se v velikem številu došli poslušalci izborno zabavali. Višek dobrega razpoloženja in veselosti ja tvorila dražba vei dobitkov, ki so bili darovani v to svrho, kakor steklenice vina itd., s čimer je bil dosežen lep uspeh zadnje ulične ^irice letošnje vojne zimske pomoči.
SONNTAGS- UND NACHTDIBNST
der Apotheken in Krainburg ven 18. bil 25. April Apotheke zu HI. Dreifaltigkeit W. SCHAWNIK
Die Hreisspaikasse Krainburg
HBupUuiilgttelle St.UeN B.d. Same
let seit 16. April 1942 «*6ffnet. Sle befindet sdch ebenerđig hn Hauee des Herrn Kaufmannee Kari Belez gegeniiber der Pfarrkdrche. — Dieselbe empfiehlt sich fiir g&mtliche in das Geldfach emschlšgigen GeecMfte.
Kreissparkasse Krainburg
(Okrožna hranilnica)
glavna podružnica St. Yell a. d. Sawe
je odprta od dne 16. aprila 1942. Nahaja se v prdtUžju hiSe trgovca gospoda Karla Beleza nasproti župne cerkve. — Podružnica se priporoča za izvrševanje vseh v denarno stroko spadajočih poslov.

Zentralmatrikenamt In Krainburg.
Antr&ge auf Ausstellung von Geburts-, Heirats- und Sterbeurkunden, welche die Pfarren des Kreises Radmannsdorf betreffen, sind von nun an nicht mehr an das Zentralmatrikenamt in Krainburg, sondem »an den Landrat in Radmannsdorf, Kreissippenamt« zu richten.
Der Leiter des Zentralmatrikenamtes in Krainburg.
Zentralmatrikenamt in Krainburg.
Naročila za izstavo krstnih, poročnih in mrliških listov v območju župnij okraja Radmannsdorf je treba odslej naslavljati na »Landrat in Radmannsdorf, Kreissippenamt« in ne več na »Zentralmatrikenamt in Krainburg«.
Der Leiter des Zentralmatrikenamtes in Krainburg.
mdUo^tas ф
v „KARAWANKEN-BOTE"
đonaša denar
Poglejte doma enkrat podstrešje, klet in shrambo stare šare. Gotovo odkrijete tam še marsikakšno uporabljivo reč. — Proč z njo!	^
yitnti Oittas Vam za nekaj Pfennigov pomore pri prodaji!
Oglate sprelema IVS.»GaoTerlaig KBnifen, Kralmmburg, Teldeier« ■traBe 6. In NS«"GanverEag Kttrnfen, Klagenfurt) Bismardtring <3.
SoV>ta. 18. aprila 1942.
K Л K A VV Л ti 1<| - b O 1' ei
Stran 9. — Štev. 30.
K0rnfneri$die
NlageninM
Dom^assc 3
rcmrof 2416. 2417
LandeshypofhekenansfaU
Das eeuunsfifnf dci eaoci
Gewahrung von Darlehen gegen grundbucherliche Sicherstellung fiir Neu-bauten, Althausbesitz und Landwirtsdiaften. - Gewahrung von Gemeinde-Darlehen und reichsverbiirgten Darlehen. Entgegennahme von Spareinlagen und Kontokorrenteinlagen, Verkauf von Ptandbriefen und Kommunalschuld-sdieinen. - Haftung des Reichsgaues Karnten.
fta$a SMot


MANNSBURG
XxxhApa^^

KOLESA,
Moste
moška in damska, kakor tudi pneu-matike in rcscrvnc dele, nudi
Bisjak Alois
FAHRRADHANDLUNG
Scheraunitz • Oberkrain
Cruder WereU&e^
LEDERFABRIK
QleumxipJttL
TITAN
« r Z e u g f I
A. G.
Sic in -Obcrkroin
Beub«sclilag*,Kuch«ngeraiscKalten, Fiftings, Waagcn, Tamper- und Graugu^arlikeln nach Mod«1 Ian odar Zaichnungan
J
Predivo
laneno in konopljeno kupujem vsako množino. Kmetom, ki imajo predivo sami, izdelujem vrVi in štrange po želji. F.
SCH1NK0WEZ
Seilerei Kralnbnrg
HasdiinensirKHerel
Dcr Kom. Trennsndcr
dcr Fa. f.NOWAK
Radmannsdorl
čitalte Karawaoken Bote
UmfarbenI

Leinenindustrie A. G.
JARSCHE
POST DOHSCHALE
WEB- UND DRUCKWAREN
liefert Ihnen TEXTILGROSSHANDEL
ANDREAS KUCHAR Villach
ШШ ]№IY1
I VJu)' ЈшШ	lllllll ItlKI mlllll^
Off«n« НапЈ#1*дм#11*(каА — l*k#n:mlH#lgro%k#nЈ*1
Klagenfurt, Sf. Ruprediferstraf^e 17
CcgrOndet 1882 - Fernruf 2464
Gro^lagvr !n KUganfuH, Vlllaeh, Kulinsdorf-Traibach-AliKofen
Gro^handel in Textll, Bekleidung, Kurzwaren und Galanterie
M.U.R. SCHAUTZER
C
Klagenfurt
AdoM^HMIar-Plalz
KOLESA
najboljše kTalHeie ugodno nudi
trgovina s kolesi in motorji
# W^^WMW^F4^WWWW9W
stran 10. — S ter. 30.
KARAWANRBN-BOTB
Sobota, IS. aprila 1942.
£i€M§piete
Allgemeine Filmireuhand 6.ni.b.H.-ZweigstelleVeldes
A s s L 1 N 6
19. IV. um 10 Uhr ' MiirohenfilmvorstellDiic Mšrchen and Fabeln
19.	IV. um 15.30 und 18.30 Uhr
20.	IV. um 18.30 Uhr
21.	IV. um 18.30 Uhr Gewitter hn Mai
Fttr Jngendliche zugelaMen!
22.	IV. um 15.30 Uhr
23.	IV. um 15.30 Uhr MbrchenfUnivorateltung
M&rchen und Fabeln
23.	IV. um 18.30 Uhr
24.	IV. um 18.30 Uhr
25.	IV. um 15.30 und 18.30 Uhr Wie konntest Du, Veronika? FUr Jugendllohe nlcht zngelaesen!
DOMSCHALE
18.	IV. um 18.30 Uhr
19.	IV. um 16 und 18.30 Uhr
20.	IV. um 18.30 Uhr Beatcs Flitlerwochen
FUr Jugendllche nlcht zugetaseen!
22. IV. um 15.30 Uhr
Jugendvoretellung
Das Lustspielprogramm
22.	IV. um 18.30 Uhr
23.	IV. um 18.30 Uhr
Die iinvollkommenc Llebe FUr Jugendllohe nlcht zngetaasen!
KRAINBURG
19. IV. um 10.30 Uhr Jugendvorstellung Rcin^c Fuchjs
18.	IV* um 19.30 Uhr
19.	IV. um 13.30, 16 und 19.30 Uhr
20.	IV. um 19.30 Uhr 13 StUhle
FUr Jngendliche xugelaesen!
21.	IV. um 19.30 Uhr
22.	IV. um 19.30 Uhr
23.	IV. um 19.30 Uhr Die Beise nach Tilsit
FUr JngondHche nlcht zugelaeeen!
24.	IV. um 19.30 Uhr
Meine Tochter lebt in Wien FUr Jugendllohe nlcht zngetaeeen!
L A A K
18.	IV. um 19 Uhr
19.	IV. um 13.30, 16 und 19 Uhr J АплеПе
JTngtndUeh* nnttr 1% nleht mstUiita
21.	IV. um 19 Uhr
22.	IV. um 19 Uhr
23.	IV. um 19 Uhr Die kcuache Geliebte
I FUr Jugendllohe nlcht BOgelMsen!
22. IV. um 16 Uhr Jugendvoretellang SchuB ата Nebelhom
LITTAl
18.	IV. um 19 Uhr
19.	IV. um 16 und 19 Uhr
20.	IV. um 19 Uhr
Meine Tochter lebt in Wkm Fttr Jngendliche nlcht ragelaMcn!
22. IV. ura 15 Uhr Jogendvoratellang SchuB aan Nebelhom
22.	IV. um 19 Uhr
23.	IV. um 19 Uhr Das J ungate Gericht
FUr Jugendliche nlcht zngelassen!
MIESSDORF
18.	IV. um 20 Uhr
19.	IV. um 17.30 und 20 Uhr Der Jfiger von Fall
Jugendliche unler 1% Jahrtn nicht zngclaaicn
NEUMARKTL
18.	IV. um 15.30 und 18.30 Uhr
19.	IV. um 10, 15.30 und 18.30 Uhj
20.	IV. um 18.30 Uhr
21.	IV. um 18.30 Uhr Gewitter im Mai
FUr Jugendliche zugelMsenS
22.	IV. um 16 Uhr Jugend vormtellung Der Gipfelstiirmer
22.	IV. um 18.30 Uhr
23.	IV. um 18.30 Uhr
24.	IV. um 18.30 Uhr
Wie kcimtest Du, Veronika? FUr Jugendliche nlcht zugelawen!
S A I R A C H
18.	IV. um 18.30 Uhr
19.	IV. um 15.30 und 18.30 Uhr She rlocli-Holnies
Jngendliche onter 14 Jahren nlcht xugelatsen
SENF
Fabrik C.Wengor Klagenlur:
Kaufe mittieres Gut
oiir Iiinitriibitriib, ITIL Bllllligiuig. lipittl 80.000.-Ttimittliag irbitin imtir U. 75 M
AlA Slultgart, Friedridnfr. 20
Opuščene loiarne
Uporabne stroje kupi
KURT FRICK
Klagenlur t
Salrastrafie Fernruf 1486
ШШшп
Fabrik CWenger Klagenfurt
S T E I N
18.	IV. um 18.30 Uhr
19.	IV. um 10, 15.30 und 18.30 Uhr
20.	IV. um 18.30 Uhr Beatcs Flitter.vochem
FUr Jugendliche nlcht zugelaseent
22. IV. um 15 Uhr
Jugendvorstellung
Der JUger von Kurpfalz
22.	IV. um 18.30 Uhr
23.	IV. um 18.30 Uhr Die keuschc Geliebte
FUr Jugendliche nlcht eugelaeeen!
ST. V E I T
18.	IV. um 18.30 Uhr
19.	IV. um 13.30, 16 und 18.30 Uhr
20.	IV. um 18.30 Uhr
21.	IV. um 18.30 Uhr Wir bitten zum Tanz
FUr Jugendliche nicht zugelaseen!
22.	IV. um 15.30 Uhr Jugendvorstellung
Der Jagcr von Kurpfalz
22.	IV. um 18.30 Uhr
23.	IV. um 18.30 Uhr
24.	IV. um 18.30 Uhr
Die unvollkommene Liebe FUr Jugendliche nlcht zugelaeaeni
v E t D E s
18. IV. um 15.30 Uhr Jugendvorstellung Harzsymphonie
18.	IV. um 18.30 Uhr
19.	IV. um 13.^0, 15.30 und 18.30 Uhr Annelle
Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelaiien
22.	IV. um 18.30 Uhr
23.	IV. um 18.30 Uhr Die Rothachildš FUr Jugendliche zngelassen!
WART
18. IV. um 16 Uhr Jugendvorstellung
Rieineke Fucks
18.	IV. um 19.30 Uhr
19.	IV. um 13.30, 16 und 19.30 Uhr Stern von Rio "
FUr Jugendliche nicht zngelaaeen!
Ом|*п llnkiiilichttliiai SperrplaHem f Buche. Erie, Fidile und - Edelfumlere. Paneelplatien — Eichsfelder Sperriiiijen Ohm# ilnkaulichalni Furniere 0.8 bis 1.5 miQ inland, und ausliind. Herkunfi fur dussen und innen sowie Absperrfurniere 2 bis 4 mm
ANS TRANINGER
Klagenluri, V6lkermarkfersiraii«BihnOberse(iiiiig • Femruf159S
Glocke
Sf.Yeit a. d. Save
llelerf rasdi und saiib«r
Zahvala
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, prav posebno pa -Neumarktl in trg. tovariSem izrekamo o priliki težke izgube gospe
Jnliane Engelsberger
na^ najsrčnejšo zahvalo za njihovo udeležbo pri pogrebu in ljubeznivo sočustvovanje,
Nejimarktl, dne 16. aprili 1W2,
Famllie Engelsberger«
. _ iiEFEHT J -+*• QaSCH uMD. SAUBEB
RABITSCH
StVEITt&SAVE
BELEUCHTUMGSKORPER
Inslallalionen von
F. Czernowsky
:>e'fO' Kiacien iif

Službo dobi
Dobra, redoljubna
gospodinja
dobi mesto pri samcu takoj ali pozneje. Ponudbe s sliko na PaulMayr, Krainburg, Bad-gasse 15. 1590—1
Dva
vrvarska poraočni ka in enega vajene* sprejme takoj v delo Josef Adamitsdi, vrvarna (Seilerei), Domschale.
1599—1
Frizerji!
Kupim takoj eno haubo za sušenje, I aparat za trajno ondulacijo, i — i fona in električno malino za striženje 220 W, Dopise; Se-rafinowitsdi Sdii-woin Friseur, Ed-lingen 133. 1И8—7
ESSIG
Fabrik C.Wenser Kligenhirl
Hinderbetten
Herbtt
Klagenfurt, Fleischmarkt 16
Prodam
Dobro ohranjeno violo
prodam. Naslov Karawanken Bote,
Kupim
Mir srebrn denar
staro zlato, staro srebro, strt nakit itd. kupi vedno trgovina z urami in lepotičjem O. Habenidit Klagenfurt, Bahnhof-strafie Nr. 24. — Nr. 27 Ank. Gen. A 4i/52$6
i«i—7
Kramburg. 1587—6	Dopisi
Cerfzan kvaia za žilo in druga sredstva za uničevanje Škodljivcev prodaja Frani Napoinik, trgovina z železom in barvami, skladišče apna in cementa, Klagenfurt Mefelderstrasse 9, , • telefon 3009 1466-6	(■ospodltie! Star sem 23 let, zgubil sem sluh radi nesreče; želim pa znanja le z dobrosrčno gospodično, radi skupnih izletov. Frajlice iz Krainburga ali Laak in okolice naj po-S1 jejoponudbe pod „Usmiljeaje" na: Karawanken Bote, Krainhurg. 1588—20
InvcRiar za špecerijsko Irgovime. skoro nov prodam ler 50 iDia-Tret. Dopise: Balschei Franz, Warl-Kal-warla. Post Warl, Krainburf). 1583-6	
	Izgublleno
	Amerlkansko ira sem izgubil v Krainbur^ dne I2.apr. od Hinter-hausgasse do Am Hang. Pohenega najditelja naprošam, da mi jo protf dobri nagradi vrne na Karaw. Bote, Krainburg pod {if» ro: „Pošlje".
Žeask# kolo novo ali že rabljeno takoj kupim. Ponudbe poslati na Karawanken Bote, Klagenfurt pod S-tro »Plačam takoj'	
Dobro ohranjeno violo
prodam. Naslov Karawanken Bote,
Bekanntmadiung
Der Chef der Zivilverwaltimg hat mit seiner Anordnung vom \ MS,rz 1942 den Kennkartenzwang fur Oberkrain verfiigt. Der hiesigen Be-volkenmg wurde bereits bekanntgegeben, daB ale sich mit den hiezu not-wendigen Lichtbildem zu veraehen hat. Mit meiner ersten Bekanntmachung habe ich die Personen mit den Anfangsbuchstaben von A bis F aufgerufen. Als nachste Gruppe rufe ich nun zunachst die Personen im Alter vom acht-zehnten Lebensjahr bis zum vollendeten vienmdvierzigsten Lebensjahre ffltt den Anfangabuchstaben G bis R auf. Diese Gruppe hat sich die vier Kennkartenlichtbilder bis spatestens 15. Mai 1942 zu beschaffen.
Die Landrate der Kreise Radmannsdorf, Krainburg und Stein.
ilblaua
Načelnik civilne uprave je s svojo odredbo z dne 27. marca 1942. odredil za Oberkrain dolžnost imeti izkaznice. Tukajšnjemu, prebivalstvu je bilo že objavljeno, da si mora priskrbeti v to svrho potrebne fotografije. Z 6ašo prvo objavo smo pozvali osebe z začetnimi črkami A do F. Kot prihodnjo skupino pozovemo s tem osebe v starosti od 18. do dovršenega 44. leta starosti z začetnimi črkami G do R. Ta skupina si naj priskrbi štiri fotografije za izkaznice najkasneje do 15. maja 1942.
Die Landrate der Kreise Radmannsdorf, Krainlburg und Stein.
t
Vsem prijateljem in znancem naznanjava žalostno vest, da naju je najin nad vse ljubljeni sinko
Rudolf (Branko^
danes, dne 16. aprila 1942, po kratki mukapolni bolezni za vedno zapustil.
Pogreb se bo vršil 18. aprila 1942 iz hiše žalosti, Wart 269. na pokopališče v Wartu.	*
Wart, 16. aprila 1942,
Žalujoča Deinrldi in Maria Brnisdian
starši in ostalo sorodstvo.