221. številka Ljubljana, v četrtek 25. septembra. XVII. leto, 1884. Izhaja vBak dan mveeer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a v strij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr._Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meseo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po •'. kr., če se oznanilo jedeukrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali vetikrat tiska. Dopisi naj hc izvole frankirati. — Rokopisi se ue vračajo. Uredništvo in up ravni itv o je v Ljubljani v Frana Kolinami hiši, „ Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Z dnem 1. olitohra t, I. se prične naroče-vanje za zadnje četrtletje tega leta. „SLOVENSKI NAROD" velja /a Ljubljanske naročnike brez poSiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ . četrt leta.......3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. n Pol leta........8 „ -- „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha. TJpravništvo ,,Slov. Naroda*'. V LJubljani 25. septembra. Ko je lansko leto skušnjavec v podobi zloglasnih 600 gld. »topil pred deželni zbor kranjski, opravičevala se je, ali vsaj skušala opravičevati dovolitev te vsote tudi s tem, da se bodo odslej tudi Kočevci slovenščine učili in vsled te slovesnp, na odličnem mestu izrečene obljube pričakovali smo v istini, da bodo ti novci čudeže delali in da dan danes Kočevci ne bodo več popevali svoje „Wacht am Rinžefluss", temveč s ponosom in navdušenostjo krasni zbor: „Jaz sem Slovan z dušo in s telomi" Od takrat poteklo je nekoliko mesecev v zaton, a obljuba ostala je obljuba in gospodje v deželnem šolskem svetu imeli ho jako težavno nalogo, da so omenjenih 600 gld. sploh spečali iz blagajnice nor-malno-šolBkega zaklada. Ker se bode teb 600 gld. tudi letos z občudovanja vredno trdovratnostjo zopet postavilo na dnevni red in ker bode zopet navstalo vprašanje: „biti ali ne biti", smatramo za bvojo dolžnost, da razložimo, kaka je bila osoda teh novcev in kuko so se delili. Pred vsem kondtatujemo, da je vse proroko-vanje o poslovenenji Kočevcev šlo po vodi. Šukljeja skrivnostne in modrostne naklepe v tej zadevi zadela je jednaka osoda, kakor Benedeka slavni tajni načrt. Niti jeden učitelj nemških šol v Kočevji se ni oglasil za podporo, da bi mlade Kočevce neobligatno slovenski učil, v ta na-meu potrosil se ni niti jeden krajcar. A tudi od drugod oglašali so se učitelji le po redkem, tako da seje vseh 600 gld. porabilo samo za petnajst ljudskih šol. Pa tudi pri tem pičlem številu more se opazovati, da ni odločevala želja po neobligatnem pouku v nemščini, temveč večinoma beda, slabo denarno stanje dotičnega učitelju, kateri se je s to podporo bolj okoristil, nego njegovi učenci z neobligatno nemščino, posebno, Če se pomisli, da za ta pouk ni nikakega logičnega in odobrenega načrta, ampak je vse na prosto voljo dano. Da jo ta vsota bila nepotrebna, nekako „prisiljeno zelje", razvidno je mej drugim tudi iz tega, da se je uajveča podpora — do 80 gol d. — za neobligatni pouk nemščine naklonila ljudskej šoli v Kraujskej Gori in onej v Žireh. V Žireh so baje kar vsi otroci brez izjeme hrepeneli po nemščini in da ni bilo neobiigatnega pouka in ljubih „grošev", Bok vedi, kaj bi so bilo zgodilo. Kdor pozna razmere kraja in osob, vedel bode na prvi hip, od kod prihaja to strastno hrepenenje po drugem deželnem jeziku, da je bila samo ponujana prilika uzrok, da se je prosilo za podporo, nikakor pa ne osnovana želja prebivalstva. Torej v najbolj goratih krajih, v Kraujskej gori in v Žireh je potreba nemščine najbolj kričeča in skoro bodemo imeli na ruzvodji mej Črnim in Jadranskim morjem „nemški otok", vseh pritožeb bode konec in če se bode koga prijela kaka bolezen, zgodilo se bode le zaradi tega, ker ni bi deležen neobiigatnega pouku v nemščini. Tu pač veljajo svetopisemske besede: „Gorje mu, po komur pohujšunje pride!" Ker pride, kakor rečeno, ta „piece de resis-tance" letos zopet v dvorano in ker se je g. Šuklje, kakor se nam poroča, zopet oborožil z novim mo-drostnim načrtom, kako spraviti denar mej svet, oziroma mej nekatere bedne učitelje „ad majorem Ger-maniae gloriam" — svojih tajnih naklepov proti Ko-čevcem meuda vender več ne bode ponavljal — bi vender kazalo, la uzrok, da je marsikdo majal z glavo, da so se Buli izrazi nevolje, kajti 600 gld. res ni veliko, a veliko preveč, če se ž njimi ne dokaže druzega nego — absurdnost. Deželni zbor kranjski. (IV. seja 19. septembra.) .'Dalje.) Poslanec Svetec utemeljuje svoj samostalni predlog, naj se sklene zakon zastran rezervnega zaklada kranjske hranilnice v Ljubljani. Predlagatelj pravi: Slavni zbor! Namera mojega predloga je, de-jati rezervni fond kranjske hranilnice, kolikor je namenjen za obćnokoristue deželne in lokalne namene, pod deželno nadzorstvo. Važnost mojega predloga, osvetljuje najbolj danes v deželnem zboru po poslanci g. Lučk man u stavljenu interpelacija, v kateri se nam je povedalo, da rezervni zaklad kranjske hranilnice iznaša nad poldrugi milijon goldinarjev in da se je lansko leto zopet za rezervni zaklad pridobila lepa svota 141.000 gld. dobička. A to še ni vse, kranjska hraniluica ima še poseben rezervni zaklad za kursne diference, kateri iznaša do 300-000 gld. Vsega rezervnega zaklada je torej blizu dva milijona goldinarjev, in ta ogromna svota namenjena je občnokoristnim namenom, le deželi kranjski v korist. Ako se to premoženje dobro LISTEK. Kitaj in njegove naprave. (Dalje.) Delavski razredi. Iskal sem v najnovejših knjigah, napisanih o Kitaj?, mnenja evropskih potnikov o delavskih razredih. Jaz se nesem predrznil sam opisavati tega predmeta, boječ se, da ne bi me proglasili za optimista, ki gleda stvari iz svoje pisarne, in ne vidi v svojej obilnosti tuje revščine — z jedno besedo, bal sem se tega, kar se tako pogostem prigodi onim, ki pišejo o revnih razredih. Vselej konstatu-jejo dva fakta: ali pravijo, da so reveži ubogi po lastncj krivdi, in tedaj neso vredni pomilovanja, ali se pa trdi, da so najsrečnejša bitja na svetu. Verjetno bi se jaz ne izognil podobue kritike. Zato pa ne bodem mnogo širokoustil sesam, ampak skliceval se bodem na evropske avtoritete. Navedel bodem odlomke iz knjig, pisanih od očividcev, ki so pa Bkoro vsi Evropci: Angleži ali Francozi, in prosim svoje čitatelje, zadovoljiti se s tem, kar povedo ti potniki. V Thomsonovem delu I. izdanem v Parizu 1877. leta, čitamo sledeče o položaji delavcev v Kantonu. „ Včasih se delo tudi pretrga najubožnejšemu delavcu. Tedaj se usede na klop ali pa prosto na zemljo, kadi in svobodno pogovarja se s svojim bosc-dom, nikakor ga ne moti prisotnost mogočnega gospodarja, kateri vidi v svojih delavcih vse potrebne elemente za povzdigo svojega bogatstva in blagostanja. „Ako greš po predmestjih, kjer bivajo delavci, prepričaš se, kako gosto je naseljeno to mesto Delavnica služi h kratu za kuhinjo, ohednico in spalnico. Na klopeh v delavnici delavci zajutrkujejo in na iste klopi se uležejo spat, kadar se naredi noč. Tu je shranjeno vse njih premoženje: jopič za premeno, pipa, okrašen mehur in dve mnjhini palčići ii. lesa ali slonove kosti. Pa izmej vseh zakladov, katere nosijo soboj, je najdragocenejše — zdravje in zadovoljno srce. »Kitajski delavec je zadovoljen, ako se izogne glada in če mu zdravje dovoliuje živeti iu veseliti 8e življenja v tako dovršenej deželi, kakor je Kitaj; življenje v Kitoji je zanj prava sreča. Kitaj je, po njegovem mnenji, taka dežela, kjer je vso uravnano po naredbah najmodrejših Ijudij, katerim dobro plačujejo za to, da bi zavirali raznim slavohlepnežem rušiti red in te odnošaje, kateri so osnovani po božjej previdnosti. Kitajcem se po pravici očita častihlepje. Roditelji žele imeti take izobražene otroke, kateri bi se mogli javiti pri javnih izpitih, katere priredi vlada za kandidate na razna ofieijalna mesta, in nikjer na svetu se tako ne poganjajo za oblastjo, bogjistvom, uradnimi službami, kakor v Kitaji. Vsak, ki dostane izpite, ve, da se ne bodo stavile nobene zapreke njegovim častihlepnim projektom. Najrevnejši morejo doseči visoke državno službe." Herbert Gilles, ki je nastavljen pri britanskem konzulstvu, je izdal 1876. leta knjigo pod naslovom „Cbinese Skethes". V predgovoru te knjigo pravi: „ Navadno mislijo, da so Kitajci zanemarjen in nenravstven narod, da so nepošteni, neusmiljeni in sprideni do kostij, da opijum, bič bolj strašen kakor žganje, strašno pustoši mej njimi in da se to zlo more odvrniti samo z n vedenjem krščanstva. Osemktno bivanje v K'taji ne je prepričalo baš o nasprotnem. Kitajci so n »utrudljivi v dtlu, trezni in srečni." ohrani, ako je isto v rokah kranjski deželi prijaznih mož, koliko se more ustvariti koristnega in dobrega. Pač je vredno, da uporabimo svoje najboljše in najskrajnejše moči, da ohranimo to velikansko premoženje naši deželi in nje prebivalstvu na korist. Jedini pot k temu cilju pa je, da se dene ta zaklad pod deželno varstvo. Navstane le vpraianje, ima li dežela Kranjska pravico do tega premoženja in če-gavo je? Udov hranilničnih nikakor ni, kajti § 3. odelek 5 regulativa določuje, da hranilnice udje ne-majo nikake pravice do rezervnega zaklada, kateri se more uporabljati le po določilih § 20. pravil, kateri pa določuje, da je rezervni zaklad le namenjen kranjski deželi. Gospodarski stroški se pokrijejo lahko iz tekočih prihodkov, pokojnine pa imajo svoj posebni zaklad, tedaj je ves drugi rezervni zaklad kranjske hranilnice namenjen le kranjski deželi. Društvo hranilnično ni lastnik premoženja rezervnega zaklada — tedaj je lastnik to tisti, komur je namenjeno in to je kranjska dežela, namreč nje občekoriatni nameni. Analogijo to imamu pri bolnišnem, siro-tinskem in dijaško-ustanovuem zakladu. Tudi pri omenjenih zakladih ni druzega lastnika, namenjeno je deželi kranjski in dežela je lastnica tega ustanovnega premoženju. Pri ustanovah je merodajna volja ustanovitelja, pri hrauilničnem rezervnem zakladu pa jedino le volja postavodajalca. Na tem stališči stoji tudi c. kr. vlada, da se uporabi zaklad zmirom le v korist istemu, kateremu je namenjen. To dokazuje izrecno dopis c. kr. vlade do kranjskega deželnega odbora z dne 2. decembra 186G. Isto leto izročilo se je premoženje raznih ustanov deželnemu odboru v oskrb in s tem se je naglašalo, da so ustanove na pr. za dijaške ustanove namenjene, le podpora za deželaue in da sta deželni zastop in deželni odbor, v prvi vrsti poklicaua organa, da je oskrbujeta. Ako se vpraša, kako pravico ima hranilnično društvo, odgovoriti moram, da jo le oskrbnik premoženja, pooblaščen po postavo-dajalci, kar je določno izraženo v regulativu in v hranilničnih pravilih. Postavodajalec pa si je pri-držal tudi veduo nadzorstvo, pridržal si je pravico prenarejati pravila in v svojem času ukazal, da se imajo pravila hrarr.luična prenarediti po izdanem regulativu. To pravico ima postavodajalec še zmirom, društveniki hrauilnični pa nemajo nikake pravice v tej zadevi. Morajo se ukazom postavodajalca podvreči, ali pa nehati. Vpraša so sedaj, kdo pa je postavodajalec v tei zadevi? Ko je izšel hranilnični regulativ, bil je to presvitli vladar sam, dandanes pa, odkar je j>odelil presvitli vladar ustavne pravice svojim narodom, deli vladar svoje postavodajalue pravice z državnim in deželnim zastopom. Pravice državnega zbora pa označuje osnovni zakon, kjer je vsaka agenda našteta, ki spada v postavodajstvo državnega zbora, kar pa ni izrecno naglašeno, to spada v delokrog deželnih zborov. Hranilničnih regulativov pa se ne najde mej agendami državnega zbora, toraj Bpadajo v področje deželnih zborov. Vprašalo se bode nadalje, ako se upelje deželno nadzorstvo nad rezervnim zakladom kranjske hranilnice, ali ne bode to morebiti neljubo državui vladi? Nikakor ne, saj ima deželno nadzorstvo isti namen, kakor državno, gledati na to, da se hranilnično društvo ravna po regulativu, torej bode državna vlada v zastopniku dežele pridobila le izvrstnega pazljivega pomagača. Baš v istej knjigi čitamo nekoliko nižje: „Število ljudij, ki trpe glad in mraz, je raz-merno mnogo manjše, kakor v Angliji; ravno tako je položaj ženske v nižjih razredih mnogo boljši, kakor njenih evropskih sester. Mož nikoli ne tepe žene, ne ravna ž njo grdo, in nikoli ne govori ž njo tako surovo, kakor je to pogostem pri zapadnih narodih." Jaz bi mogel navesti celo kopo podobnih citatov, če ne tako zanimljivih, pa obsegajočih nič manj resničnih vestij o položaji delavskih razredov v Ki-taji. Tako na pr. kako je ceno življenje v Kitaji. Za štiri su more delavec živeti cel dan, v tem ko dnevni zaslužek ni nižji od jednega franka. Ženska v delavskej rodbini se gotovo s čim peča: ali ima malo kupčijo, ali pa hodi dninariti v sosedne hiše. Na ta način morejo se mnogobrojne rodbine še dosti dobro preživeti. V provincijah je borba za obstanek dosti ložja. Zemljo obdelujejo po vsej našej obširnej državi in in s poljskim delom peča se večina prebivalstva. Vsi zemljedeljci so precej premožni, naj že imajo svojo zemljo, ali pa samo v najemu. Zemelj-Bki davek je jako majhen, po čez ne več, kakor Trdilo se bode morda, da to ni lahko združljivo, da vlada in deželni zastop nadzorujeta skupno kakega zavoda premoženje. V tej zadevi sklicujem se lahko na statut, kateri sta izdelala za „Collegium Marianumu v Ljubljani deželni odbor skupno u c. k. deželno vlado. V istem se izrecno naglasa, da ima c. k. vlada pravico, se vsaki Čas prepričati o stanji ustanove, in v motivih, s katerimi je predložil deželni odbor statut deželuemu zboru, je povedano, da se je vladno nadzorstvo, dasi ob sebi razumljivo, naglašalo le zaradi tega, da ne bode nikake dvojbe. Ravno tako je pri mojem načrtu. Hranilnično društvo nema nikakega uzroka pritoževati se nad deželnim nadzorstvom, saj je namen hranilničuega društva zgolj človekoljuben in tako pojde drug druzemu na roko, da se namen doseže. Tudi hranilnica sama ne bode vsled tega trpela. Deležniki hranilnični pa bodo veselja zavriskali, ko bodo zaznali, da imajo v du-želnom zastopu trdno poroštvo, da se njim ni bati nikake izgube. Zadnja leta polastila se je društve-uikov kranjske hranilnice neka jako slaba uavada, katere nikakor ne odobravajo hranilnični deležniki. Udje hranilnični že več let ne volijo nobenega slovenski narodnosti prijaznega moža v svoj krog, in tako je sedaj le še pet narodnjakov pri hranilnici. To so še ostanki iz boljših časov, a ta petorica so vsi že nad 70 let in v nekoliko letih se bode zgodilo, da slovenski narod ne bode imel več ni jednega zastopuika mej hranilničnimi Člani. Vprašam, ali je to pravično, pri zavodu, kakor je kraujska hranilnika, katere rezervni zaklad, se je v milijonih nabral z žulji slovenskega ljudstva! (Dorbro! Dobro!) Pričela se je že agitacija za konkurenčne hranilnice v deželi (Dežman kliče slovenski: „Naredite jih!") a doslej se to še ni izvršilo, zgoditi se pa še utegne. Konečno naj odgovorim še na opombo, da državna oblast itak stori svojo dolžnost, Čemu je treba še deželne? Iz pretečenih let pa uavajam lehko nekoliko takt, katera bodo dokazala, da je deželno nadzorstvo jako potrebno. Hranilnično društvo je voti-ralo za po povodnji oškodovane prebivalce na Koroškem in Tirolskem jako znatne svote. To je lep in blagosrčen namen, kateremu s stališča človekoljubnosti ne gre nikakor ugovarjati. S stališča regulativa pa, kateri velja za kranjsko hranilnico, je bilo to nezakonito, kajti regulativ določa, da se ima rezervni zaklad rabiti le za dobrodelne namene kranjske dežele in bilo je tedaj to ravnanje hrauilničnega društva ravno tako nezakonito, kakor če bi se Kalist rova dijaška ustanova, katera je namenjena le dijakom iz Kranjske, podelila Korošcu ali pa Tirolcu. (Klici: Da! Da!) In ko se je zidalo pred več leti realkino novo poslopje, katero je pogoltnilo nad poi milijona, trdilo se je, da bi se za polovico tega denarja sezidalo pripravnejše poslopje, druga polovica denarja se pa obrnila lahko drugemu koristnemu namenu. Tudi v tem slučaji bilo bi deželno nadzorstvo jako na mestu. Govornik razložil je še posamične paragrafe postavnega načrta, potem pa nas ve-toval, naj se njegov predlog izroči upravnemu odseku v pretres in poročanje. (Dobro! Dobro!) Poslanec Luckman nasvetuje glasovanje po imenih. Predlog se vsprejme z glasovi vseh narodnih poslancev, le Nemci glasujejo proti. (Da\je prih.) jeden frank na jednega prebivalca, poleg tega po zakonu v nerodovitnih letih ni treba plačati na« jemnine. V dopolnenje hočem navesti jeden citat iz poročil Vernćde-a. „Ko smo potovali po provincijah, zadeli smo povsod na silno gosto naseljenje, ki živi na tako tesnem prostoru, da v mnogih krajih zaradi pomanj kanja zemlje napravijo vrte na strehah stanovanj. Videli smo provincije, obsegajoče 150.000 kilometrov b 50 milijoni prebivalcev. VBa zemlja je skrbno obdelana v vsej svojej širjavi. „V Pečili na pr. je zemlja jako na majhne dele razdrobljena in ni jednega neobdelanega koščeka ter baš umetno obdelovanje odstranjuje neugodne strani razdrobi jenja. ,Velike vasi vidijo se kakor buketi cvetic sredi obširnih ravnin z bogatimi žetvami. Obilnost rok, cena ročnega dela pospešuje razvoj kulture. Zemlja je lepo obdelana in poljedeljstvo daje ogromne pridelke. „Ne moremo, da bi Be v mislih ne preselili, ko smo videli cveteče provincije Kitaja, v nesrečne dežele male Azije iu Egipta. Tam so puščave pra- Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 25. septembra. Štajerski deželni zbor je vsprejel resolucijo, da se vlada naprosi, da preudari, s kakimi sredstvi bi se dalo omejiti vlačugarstvo. Nadalje je zbor vsprejel nov poselski red po jako dolgej debati. Horoikl deželni zbor je takoj pri volitvi odsekov pokazal svoje pravicoljubje in prijaznost proti slovenskemu življu. Izmej slovenskih poslancev ni noben voljen v nikak odsek, nemškutarja dra. Abujo so pa volili v venfikacijski in pravno-politični odsek. Slovenska poslanca Einspieler in Muri stavila sta predlog, da bi deželnemu odboru se naročilo nabirati statistične date o položaji kmetskega stanu, potem pa sklicati kmetsko enketo. Ta predlog pa ni bil dovolj podpiran. Nemški liberalci so tedaj takoj pokazali, koliko jim je za kmetski stan mari. Vojni minister grof liv h* n It bode se, ko minejo ministerske konference, pogajal Ae z ogersko vlado zaradi predloge zakona, ki bode določeval, katera dela so proti odškodnini dolžni opravljati vsi državljani ob vojaki. O načelih tega zakona neki ni nikakih nasprotstev več, a samo o tem se še neso sporazumeli, kateri centralni urad bi bil kompeten-ten določevati odškodnine. Vojno ministerstvo iu avstrijska vlada mislita, da vojno ministerstvo, ogerska vlada pa, da avstrijsko in ogerBko ministerstvo deželne hrambe. Solnofiradskl deželni odbor predložil je deželnemu zboru poročilo o položaji kmetskega stanu. Iz tega poročila ra'. vidimo, da je od 1868 do 1882 na Solnogradskem bilo eksekutivno predanih posestev za 91,779.340 gld. Novih dolgov se je v tem Času naredilo na posestva 44,373.080 gld., plačalo pa samo 34,734.845 gld. Uknjiženi dolgovi znašali so 1858. leta 20,473.000 gld., 1868. leta 25,981.067 gld. in 1882. pa 35,620.211 gld. Tedaj so od 1858.1. dolgovi narastli za 15,147.121 gld. Obresti neso previsoke in znašajo redkokedaj čez 5 %• Iz tega se razvidi, da ne tarejo toliko obresti, kakor dolgovi sami kmetski stan. Zato pa misli deželni odbor, da ne l>; nikakor kazalo, ustanu vi jat i deželne hipote-karne bauke, ker bi ta denarja itak na nižje obresti posojevati ne mogla. Priporoča pa: a; da se po državnem zakonu postavi meja zadolženju; b) da se uradnim potom skrbi za to. da se znižajo dolgovi na posestvih do neke gotove meje (odveza zemljiščuih dolgov); c) državno organizacijo kreditnih operacij. Državui zakon, ki ureduje dedno pravo na kmetih, bi jako malo koristil, misli deželni odbor, če se ne skrbi za organizacijo hipotekarnega kredita. Nadalje priporoča odbor upeljavo posojilnic, osnovo agrarnih kamor, pospeševanje kmetijskega pouka, povzdigo živinoreje itd. in spremeno pristoj-binskega zakona, kajti baš pristojbine zelo tlačijo kmetski stan. Pomenljivo je tudi to, da so biogradski deželni odbor vidi uzrok propada kmetskega stanu tudi v Rimskem deduem pravu zlasti pa v prevelikih dotab. Ljudstvo je na Hrvatskem jako razdraženo na one volilce, ki so se dali zapeljati vladnim agitatorjem, da se madjarone volili. V Vojniku so njim pridelke po polji pokosili in uničili. Pa tudi v mnogih drugih krajih se kažejo izgredi. Vlada bode imela mnoge težav, ako bode hotela varovati svoja ljubčeke. Og-erskl državni zbor se bode slovesno otvoril 29. t. m. ob 12. uri opoludne v velikej pre-stolnej dvorani Budimskega dvorca. Viiunje države. V Nemčiji se vse stranke pripravljajo za volitve. Mej druzirai so tudi socijalni demokrati jako delavni. Postavili so v 144 volilnih okrajih svoje kandidate, in sicer v Prusiji 68, na Bavarskem 16, na Saksonskem v vseh volilnih okrajih vkupe 23 in vilo, obdelana zemlja le izjema; dobro obdelana posestva so osamljena, okrožena od neobdelanih širjav. „Ko Brno Be vozili po Jang-ce-Kiangu, videli smo, kako bo se jedna za drugo vrstile bogate, čedne .vasi, po obrazih prebivalcev, delavnih in pridnih, lahko uganeš, da tu vlada splošna zadovolj-nost. Ako se pa pelješ nekaj kilometrov po Nilu in obstaneš pred kako znatnejšo vasjo, vidiš pred so-boj na stotine koč iz sivega blata, katere so od zunaj kaj malo podobne človeškim stanovanjem. Kako nasprotje s prelepimi vasmi, katere smo videli na bregovih jezera Poj-janga! „ Varčni, trezni, potrpežljivi, delavni, podjetni, pošteni kitajski narod vidi vso svojo mogočnost v delu in v tem oziru presega mnoge zapadne narode. To je važna stvar, katera bi se ne smela pozabiti v vprašanjih višje politike." Jaz nemam nič pristaviti k tem besedam, samo pozdravljati in hvaliti moram pisatelje za njih res-nicoljubje. Vse so prav povedali, kar so videli. Treba je bilo to omeniti, ker je taka iskrenost jako redka. (Dalje prih.) v druzih državah 37. Državni zbor se znide štiri tedne po volitvah, tedaj v drugej polovici novembra. Predvčeraj slavili so belgijski svobodoljubi obletnico revolucije 1830. leta. Pri tem se je pa jako pridno zabavljalo zoper vlado. Mej ljudstvo se je delil nek republikansk oklic, v katerem se ljudstvo prigovarja k pristopu k republikanskoj ligi, ki se je nedavno osnovalo. Naravno je, da je prišlo do ia-gredov mej ljudmi raznega političnega mnenja, tako da je morala miriti policija. Nakaj osob je ranjenih. S francosko-kl tajskega bojiSĆa se že dolgo ni nič novega izvedelo, tako da se še prav ne ve, kaj dela in namerava francosko vojno bro-dovje. „Temps" je izvedel sedaj, da so Kitajci udrli v Tonking in marSirajo proti Hai-Dzungu. Treba je pa še počakati, je li to res. Rus,j a bode neki tudi protestovala proti naredbi egiptovskega ministerstva, ki ustavlja amortizacijo državnega dolga Misli se, da se bodo vse velevlasti pritožile proti tej naredbi izimši le Anglije. Dopisi. Iz lt«»\'< 24. septembra. [Izv. dop.J v št. 189 od 9. avgusta t. I. piše neki „Žirovee" o cesti, katero namerava naš okraj mej Logatcem in Žirem napraviti. Naj mi bo dovoljeno temu nekoliko besed v odgovor, ker, da se resnica sprav spozna, treba čuti, dva zvona. Že pred leti pisal sem v »Novicah" mnogo o tej progi, pretresoval, bi li bda koristna in kedaj bi bila korifitoa. Res imamo, ali bolje rečeno potegujemo se za dve progi Račevo iu Soro (Brekovce). Prebivalci Rovt in Logatca potem Vrh in Račeva žele ceste po Račevi, vaši Žirovski občinski možje pa po Sori. Trdi se tudi, da cestni odbor Idrijski in inženirji spoznali so Soro priletno, da se cesta izpelje. Toda gosp. dopisnik, očitno, naravnost moram vam v tem oporekati. Ni res, da bi se cestni odbor potegoval za Soro, marveč trdi, da je ono treba izpeljati, ki bode ceueja in krajša, tudi gospod inženir ae je v tem pomenu izrazil in najbrže so tudi drugi gospodje za progo Raeevo, kajti ta je na vsak nač n ceneja in krajša. Toda naj vam to vsaj uekoliko dokažem. Cesto, ako jo, kar vsekako morate, iz Rovt v Soro izpeljete, morate pri Sopotu izpeljati. Toda, ako ste todi kedaj hodili, preverjeni ste gotovo, da se ono silovito skalovje ne bode, kar na vašo besedo umaknilo, marveč treba bode mnogo kilo smodnika, da se raztreli. Koj tik onega skalovja treba vam bode mostu čez Soro, in potem zopet skalovje sekati. Kaj pa potem zopet pri Kamrah ? Tudi tu ne bode skalovje od sebe se umikalo! Ako jo potem naprej po ravnem izpeljete, izpostavljena je vedno povoduji, ako jo prek hriba izpeljete, sekali bodete vedno skalovje. Recimo pa, da jo daste čez Zavratec, imeli bodete drug za družim tri hude klance, prvega od Rovt v Rozmanovo dolino, druzega iz Rozmanove doline do Matjaža iu koj od Matjaža v Soro tretjega. Potem je pa cesta zopet zmirom povodnji izpostavljena. Da pa bo velike vode po Sori navadne, vsako leto najmanj pet do šestkrat, ne bodete mi vsaj zanikali. Kaj mistite, da cesto, ako jo velika voda pogostem zaliva, to posebno priporoča, da se s tem cesto v poBebno dobro slavo pripravi in ob jednem malo stane. Račeva je nasprotno lepa dolina, ni ga hudega klanca ne posebne vode. Cesta ob desnem bregu vila bo bi cel čas po ravnem, mostovi in nepotrebno sekanje tikal se tu popolnem zgubi. Ako še omenim, da tu v treh urah v Žir pridete, nasprotno, ko morate po Sori tri in pol ure pošteno korakati, povedal sem vam tudi, da je tedaj po Račevi kraji pot. Omenjate, da je vaš lesni trgovec rekel, da ako za Račevo da goldinar, da za Soro petdeset. Gotovo vam to rad verjamem, kajti davno so mi možje, ki v tej stvari kaj umejo, to sami priznali, in sicer radi tega, ker bi po Sori osemdeset odstotkov več veljala ko po Račevi in bi tedaj oni imenitni gospod še več plačati moral. Neosnovana trditev nasprotno pa je, da kdo zahteva cesto po Račevi na Podlipo iu Vrhniko. Vedno se je zahteva'o le cesto Žir-Logatec in sicer, kakor sami veste v veliki večini, pač se je pri tem omenilo, da bi se dalo z malimi stroški Žent Jolt in Podlipo z drugo ..občinsko" cesto po tej okrajnej cest; z družim svetom združiti. Mi vemo, da ima cesta dan danes le tedaj pravi pomen, ako se neposredno z železnico zveze, kar pa vi gospod popolnem prezirate. Svetujem vam preberite dopise „Novic" iz leta 1876 — 1878 in upam, da boste drugače pojme dobili. Sicer vam povem, da mi Rovtarji in Logatčani, poleg nas pa tudi zdravo misleči Žirovci, želimo le progo Račevo. K—c. Iz devete dežele, v septembru. [Izv. dop.j Danes gospod urednik, ko Vam pišem te vrste, je v *škem trgu somenj nsv. Matevža"; a sv. Matevž bil je že včeraj 21. dne sept, tedaj dan poprej, ko Vam pišem. Po tem tacem je to dan pozneje. — Sicer pa nema ta niti sv. Matevž niti somenj nič važnega na sebi zoper pravi predmet teh vrst, in zatorej jih pustimo v — stran. BaŠ ko sem se sprehajal po *škem trgu na ta omenjeni somnji dan, in brisal si raz čelo pot, katerega mi je prouzročevalo pripekajoče jesensko solnce, „metal sem očiw po tleh in po višavah; — ko sem jih pa jel metati na levo in desno, tedaj pa lejte, gospod urednik, obvisele so oči na strani deBnej, — bolj kakor na le vej, čeravno niti vedel nesem, kaj jih tako — „na-se vleče"! — In kaj menite, kaj je dalo povod očem, tako trdo upreti se na desno stran? To bila je rudeča in pisana barva različnega blaga, ki spada v področje kramarsko itd. Na desnej tej strani po * škem trgu gori in doli hodeč, sem videl te barve, ali oči obvisele so — kakor sem že dejal, na desnej strani po trgu gori ho-dečemu, in to na rudečih odejah za neznane postelje, in — smijati so se pričela usta, strašno smijati ! . . . In zakaj vse to, gospod urednik? Zaradi tega, gospod urednik, ker je ta barva teh različnih barv, volnenega, „cajgastega" in druzega „kramarskoga" blaga imela veljati kot svmbol zarobljene konkurence tacih iu jednacib nezavisnih „narodnih" (Ihaha!) magnatov (!), ki so hoteli nasprotovati v *škem trgu 8. septembra t. 1. vršeči se veselici, narodnej zabavi, katere ta konkurentni „folk" niti ceniti ne zna, mej tem, ko je veselico ta dan obiskalo pet četrtink zunanjih gostov!! — Da, slava njim! Pa naj sedaj kdo reče, da v škem trgu ni čudno in mnogo zarobljenega! A kdo more trditi, da se ! pri narodnej veselici ne gre za rudeče odeje, razli-i čno barvane koce, itd. — marveč za narodno stvar; f — da se pri tacih prilikah ne gre za — kramar-i sko „konkurenco", ne za „g'schaft" in ne za deutsch-: krainersko-rm/odno samopašuost, nevošljivost, mag-natstvo, kričače po „profitu", — ampak za narod-njaštvo! — Kdo misli drugače, naj pove. Če se mu posreči v vsem ae opravičiti, v slavo dobi zeleno šesteroperesno deteljico, in povzdignen bo mej — spokorjence. — Ali ti, ki so postali brez pravih razlogov oponenti narodnim veselicam, nemajo sredstev oprati se madežev, ki vise na njih, pri vsem tem ostane veuder „deveta dežela" čista tacih nko-i cov" in „odej", kakoršnih videle so oči baš po veselici 8. septembra in sv. Matevžu 21. septembra t. 1. v #škem trgu, — da so se morala usta smijati v čast in slavo tistim, ki so mislili, da se narodne veselice prirejajo zaradi „g'sehafta" in „profita". — To, gospod urednik, in še veliko druzega je takt, ki ga imajo nekateri dandanes po nekodi, najbolj gotovo pa v *Škein trgu! A takt mora imeti tudi narodnjak, razun tega pa vedeti, da pravi naš pesnik G.' Dolžan ni samo, k:ir velova um stun, Kar more, to mož jo storiti dolžan ! Nis Adoran. Domače stvari. — (Imenovanje.) Razpisano mesto na gimnaziji v Kočevji dobil je g. A. Kragel j, suplent na gimnaziji v Ljubljani. — (Novo poslopje za učiteljsko pripravnico) v Resljevih ulicah se nikakor ne more dogotoviti, kakor bi to dotične šolske oblasti želele. Kakor se pripoveduje, bodo počitnice učiteljev, pripravnikov, pripravnic, učencev in učenk na tem zavodu dalje trajale, nego je to za pouk potrebno in uspešno. 4. oktobra t. 1. se ima izročiti poslopje državnoj oblasti, a mestni tiii kat baje nema mnogo veselja, da bi dovolil, da bi se v tem stanovanji že šole pričele, marveč hoče, da se počitnice še nekoliko raztegnejo. O stavbenem načrtu bi se marsikaj dalo pisati, pa kaj pomaga zvoniti, ko je toča že pobila! — (Iz, Zagreba) poizvemo, da so predsi-nočnjem prebondarju Rib tari ću v Ilici in Tkal-čiču v Novi vasi okna pobili. — „Sloboda", ki je bila za jeden dan ustavljena, začela je zopet izhajati. Urednik jej je Vlado Kolarović. — — (Mestni zbor Tržaški) imel je preteklo sredo zvečer sejo, pri katerej je po končanem dnevnem redu poprijel g. Nabergoj besedo ter omenjal hvalevredne delavnosti osrednjega zdravstvenega odbora. A obžalovati je, rekel je govornik, da je občina na občinske stroške izdala napotek, kako bo ravnati o koleri, le v italijanskem jeziku, ko ven-der kolera ne pozna nobenega razločka narodnosti in pobira Italijane, Slovence in Nemce. Umestno bi torej bilo, da se je ta napotek za slovensko prebivalstvo izdal v slovenščini. Na te popolnem opravičene besede navstal je nemir in hrup na galeriji, župau pa je vdvrn 1, da je v Trstu le italijanščina merodajni jezik in da bode, kakor upa, tudi ostala. Galerija je te besede zopet demonstrativno odobravala in še le čez nekoliko časa polegel bo je hrup. Pravičnosti v Italijanih ni pričakovati. — (C. k. kmetijska družba kranjska) bode v Kranj i 27. septembra t. 1. dopoludne ob 9. uri na dvorišči gostilnice pri Žumru po očitni družbi iz državne subvencije nakupljenih 6. ple meuskih juncev (bikov) in 2 telici rudečega bi:lanskega rodu prodajala. Ta živina se bode postavila na prodaj za polovico tiste cene, za katero jo kmetijska družba kupi, in se proda ^tistemu, kdor največ za-njo da proti temu, da jo 1) koj plača in 2) se s pismom zaveže, da jo najmanj dve leti za pleme obdrži. K tej dražbi se zato pripuščajo samo kranjski živinorejci. — (IzŽavca)se poroča: Do včeraj 24. t. m. prodalo se je tukaj vsega vkupe okolu 500 stotov hmelja. Cena od 50 do 62 gld. 50 kr. na 50 kilogramov. — (P on ar ej alci denarja.) 23. t. m. so bili pred porotniki trije kmetski fantje iz Rovt. Pe-trovčič Janez in France Pavlin sta bila zatožena, da sta delala iz svinca in cinka goldinarje, a tajila sta, da bi jih bila delala sama, nego le priznala, da sta jih od neznanega človeka dobila, da bi je izdala, kar sta tudi poskusila, a s slabim uspehom. Porotniki so jednoglasno zanikali prvo glavno vprašanje glede hudodelstva pouarejeuja denarjev, pač pa, da sta zatožeuca sodeležna tega hudodelstva in obsojen je bil Franc Pavlin na šest, Janez Petrovčič pa na Štiri mesece ječe. — Tretji zatoženec je bil Tono Logar, ključar samouk iz Rovt. Ta je skušal delati desetice s kleščami, tako da je na zgornji in spodnji del klešč položil pravo desetico, potem pa ulil vmes neko stopljeno mešanico iz svinca. Pet takih desetič je zgotovil ter jih na svadbi v Rovtah zaplesal. Narejene pa so bile tako slabo, da neso bile denarju podobne. Porotniki so tedaj krivdo zatoženca zanikali in Anton Logar je bil zatožbo oproščen. Dolgi preiskovalni zapor na Žabjaku ga je menda spametoval. — (Besen pobijalec.) Dne 23. t. m. bil je pred Ljubljanskimi porotniki 23 letni kmetski fant S ima Jurij na Dovjem doma. 2. avgusta t. I. sunil je z mostu v vodo kmetska fanta Janeza Novaka in Miho Kosmača, da sta se pobila, a vender srečno rešila iz vode. Ko pride na vasi do druzih fantov, ki so na večer popovali, sune brez vsacega uzroka kmetskega fanta Lojzeta Hlabajneta z nožem v vrat in roko, tako močno, da ga je teško poškodoval. Potem sune čevljarja Janeza Peternela z nožem tako hudo na glavo, da mu je klobuk in kožo na glavi pre-rezal. Divjal je dalje, in prišedši v vaško gostilnico, ubol je kmetskega fanta Miho Rabiča z nožem v glavo, da se je na tla zgrudil. Zapustivši gostilnico, gre ukaje po vasi in sreča kmetskega fauta Janeza Kosmača, katerega je tako močno sunil z nožem v vrat, da se mu je kri cuckoma ulila in je bil Kosmač vsled mu prizadete rane v treh urah mrtev. A zverinski tolovaj Še ni bil sit zločinov, in ko se je vračal proti Bvojemu domu, pobil je še b polenom kmetskega fanta Miho Kunčič-a pozneje pa kmetskega fanta Miho Šmidu in ranil prvega teško, druzega lahko. Pri končni obravnavi zatoženec nesramno laže, kakor bi ga bili ubiti in teško ranjeni fiutje izzivali, da se je moral braniti, kar pa zaslišani poškodovani in priče odločno zanikavajo. Porotniki so ga jednoglasno krivim sjiozuali in Jurij Si m a obsojen je bil na pet let teške ječe, poostrene s postom vsak mesec in tamnico, pa trdim ležiščem. — (Molitvenik za dijake. Češki spisal Anton Mu ž i k. Poslovenil Franjo Ma-rešič. V Ljubljani. Natisnili iu založili J. Blaznikovi nasledniki. 188 4.) To je na-bIov novej knjigi. Naša molitvena literatura je sicer ogromna, a ta novi proizvod nam je vsekako dobro došel. Prav po godu nam je glede nenavadno ličue oblike in primerne vsebine. Prelagatelj pravi v uvodu: „Vem, da naši šolski mladini ne primanj-kuje molitvenikov, vender sem poslovenil Mužikov „Poklad Svatovaclavsky". Zakaj ? Zato da bi bIo-venska učeča se mladina molila pri sv. maši in pri drugih priložnostih ra7no tiste molitve, kakor češkoslovaška." priporočamo to knjigo dijakom in nedi-jakom s pristavkom, da sta g. prelagatelj in tiskarna zvršila /ares lepo knjigo Telegrami „Slovenskomu Narodu": Bruselj 25. septembra. Pri ravnatelji dnevnika „National", ki je zadnje dni priobčil več republikaničnih člankov, bila je hišna preiskava. V prostorih „Republikanske Lige zaplenili so vsa pisma in imenike članov. Razne vesti. * („Zetski dom") na Cetinji dodelan je že do slemena in začel se je pokrivati. * (60 nemških krojaških mojstrov v preiskavi.) Iz Raichenberga se piše: Pri zadnjem občnem zboru boloišno - podpornega in pogrebnega društva tukajšnjih krojačev je ukrenila večina čeških društvenih članov, češki jez k upeljati kot opravilni in poslovni jezik in določila, da se imajo plačilna potrdila odslej le v tem jeziku izdajati. Pri glasovanji je bilo 96 Čehov za in 73 Nemcev proti temu predlogu. Ker so pa tukajšnji nemški krojaški mojstri zažugali vse one pomočnike, kateri neće j o glasovati za nemščino, iz službe odpustiti, je državno pravd-ništvo na poziv tega dobrodelnega društva proti nemškim krojačem uložilo tožbo zaradi prestopka društvenih pravil in pravic (koalitionsrecht) in se zdaj že vrši preiskava proti šestdesetim nemškim krojaškim mojstrom. * (Hadži Loja prost.) Kakor se iz Prage poroča, so vodjo bosanskih ustašev Hadži Lojo 24. t. m. iz trdnjave v Terezinu izpustili. * (Francoski zakoni varujejo časni-ški naslov.) Iz Pariza se poroča 18. t. m-: Kako resno in vestno francoski zakoni duševne lasti ču-jejo in varujejo, se lahko prepričamo iz jedne včeraj 17. t. m. pri kupčijskej soduiji izrečene obsodbe, katera tudi Časniški naslov nekako duševnim produktom priznava in varuje. Pred kratkem se je namreč tukaj ustauovil nov list imenom „Le Matin" v katerega uredništvu je pa nekaj tednov pozneje navstal razpor. Nekateri uredniki so zapustivši ta list pričeli izdajati drug časopis z naslovom „Le Matin francais". Vsled tožbe lista „Le Matin" je soduija drugi jednako glaseč se naslov prepovedala in konkurenta „Le Matin francais" obsodila, da mora plačati odškodnino 20.000 frankov. * (Umor škofa T eofila.) Iz Zofije se piše 2. t. m.: Bolgarsko prebivalstvo v Makedoniji je zaradi umora arhimandrita Teofila jako razburjeno. Duševni prouzročitelj tega groznega zločina je po občnem mnenji metropolit An tim os. Mej obema višjema pastirjema vladal je že dlje časa ljut in strasten boj. Teofile se je zoper metropolita, kateri je po vsej pokrajini na slabem glasu, pri turškej vladi in pri grškej patrijarbiji večkrat pritoževal. Lansko zimo se je sam napotil v Carigrad in lastnoročno izročil velikemu vezirju pritožbo bolgarskega naroda zastran metropolitovih krivic in nasilstev. Pa tudi ta pritožba je bila brezuspešna. Teofile, prišedsi v Debro, zapodi na to s pomočjo narodovo metropolita najprvo iz mesta in potem iz cele škofije. A h pomočjo turške vlade se zapodeni Antimos zopet vrne na svoj nadškofijski sedež, mejsobojno sovraštvo se zdaj nadhljuje in narašča dan na dan. Nadškof Antimos ukaže Teofila prijeti in v ječo zapreti, 'z katere ga mora pa vsled pritiska naroda zopet izpustiti. Oproščeni škof gre potem v svoje rojstno mesto Lazaropolje, da bi ondu praznoval sv. Elije svečanost. A vlada mu zapove iti v Debro, a Antimos ide v Lazaropolje. Po prihodu v Debro mu-tesarif in kadi odločno izjavita arhimandritu, da ga nesta klicala v Debro in da mu tudi vlada ni prepovedala svečanosti sv. Elije. Ker hoče škof takoj prihodnji dan zopet mesto zapustiti, mu mutesarif svetuje, nuj počaka vsaj še jeden dan ali unj pa vzame soboj dva redarja za spremstvo. Škof odide ob 10. uri zvečer iz Debra, spremljan po dveh turških redarjih. Prihodnji dan našli so jedno uro in pol od Debra v nekej soteski mej dvema velikima skalama s puško prestreljeno truplo nesrečnega škofa. Čuvaja sta baje zginila. Ljudstvo meni, da so na-pastniki tudi čuvaja umorili in njuni trupli skrili, da bi se sum tega strašnega zločina obrnil na redarja. Lazaropoljski prebivalci so radi te grozovitosti jako razkačeni. Hoteli so nadškofa Antimosa v katerem sumijo pravega osnovntelja tega umora v hiši, kjer prebiva, živega sežgati. Po pogrebu umorjenega škofa nameravali so hišo s petrolejem obliti, zažgati. Antimos to zve in prosi pomoči pri turški vladi, katera ga je s spremstvom 40 vojakov preselil.* v Debro. * (Originalnu oporoka.) Neka stara gospa pri Sv. Nikolaji v Belgiji je volila tamošnjim hišam za revne svoje premoženje 150.000 frankov s pogojem, da oskrbmštvo teh hiš za obresti v^ako leto 6. junija v 6Vn sv. Pavline iu 25. avgusta v dan sv. Ludovika pogosti stare in zapuščene sirote z velikimi klobasami, s kosom finega pšeničnega kruha in s steklenico dobrega piva. Ta čudna gostija pa mora izostati le tisto leto, v katerem ta dva a\i tnika praznujeta svoj god v petek, ker je ta dan po cerkvenih zapovedih meso jesti prepovedano. * (Veliko potov pelje v nebesa.) Ko je gror Scbafgottsch po smrti svojega stnjca graščino in veleposestvo Schlakeawert podedoval s pogojem, da mora h katoliškej veri prestopiti, naznani kralju Frideriku Velikemu svoj sklep, rekoč, da prevzame dedščino in prosi za oprostenje svoje verske premembe. Kralj mu odgovori: „Mnogo potov pelje v nebeško kraljestvo, dragi moj; Vi ste se podali na pot čez Schlukenvvert. Jaz Vam želim srečuo potovanje!" * (26 sinov.) Nedavno je v Beilisu v Ana-toliji umrl turški veleposestnik Kogrul Helmi-ef. udi v visokej starosti 110 let, zapustivši 26 (šest in dvajset) sinov, kateri bi si imeli očetovo zapuščino mej saboj razdeliti. Žalujoči ostali sinovi se pa radi dedšine neso mogli nikakor zjediniti in je došlo zdaj vseh 26 bratov v Carigrad, kjer so predložili Šeik-til-Islamu prepir v razsodbo * (Moder svet.) K škofu Amijeuskemu de la Motte pride nekega rine gospa proseč ga za dober svet. Razun druzega želi vedeti, je li barvanje obraza z boJHmi greh, ali ne. Jeden njenih spovednikov jej je strogo prepovedal to lepotičje, drugi jej je pa to brezpogojno dovolil. Prvo se jej zdi prestrogo, zadnje zopet premehko. „Veste kaj," nato gospej svetuje škof, „ker po Vašem mnenji oba spovednika do Bkrajnih mej segatu, bi bilo za Vas najbolje, če si izvolite zlati srednji pot. Barvajte se le samo na jed nej Btrani!" * (Koliko smodk pokade Amerikanci.) Samo v Zjedinjenih državah severne Amerike so lansko leto izdelali 3077,494.037 smodk in 640,021.658 cigar-t, vse te pa. razun 40 milijonov cigaret, katere so poprodali izven državnih mej, vse doma pokadili. (Poslano.) Že već let se priporočajo spanjska vina kot dobro krepčilo za bolno in oslabele, ker pod južnim podnebjem grozdje bolje dozori. — I/.inej vseh španjskih vin, ki se rabijo za zdravilo, jo najboljše nalaga, posebno jo je priporočati za ženske in otroke, katerim no dejo več dobro močnejša K so ros in Port-vina, ki so bolj za moško. — Spanjska prodajalnica z vinom Vinador, Hamburg, Bleichen-brlicke, Dunaj, Stadt, r.ramMiiit o 5 — in transi t na zaloga: Hernata, Hauptstrasse 2 in 46 je firma, ki uvaža in prodaja najboljša spanjska vina. ____ dne 24. septembra. Pri Hlonot Kis.'it z Dunaja. — Millosovich iz Trsta. — "VVasshuber iz Gradca. Pri Mall«l: Grill, dr. Hovverland, Oobatb, Schnei-der z Dunaja. — Grlinluit iz Gradca. — Hlavaoek iz Trsta. — Nahod iz Prage. Meteorologično poročilo. Ćllfl op>i-*o vanj a Stanje barometru v umi. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. 24. sept. 7. zjutraj i!, pop. 9. zvečer 740-66 mm. 742'4*2 mm. 743-10 urni. + 14 6 U + 15 6' 0 4- i8-e»G si. zali. si. svz. ■L svz. obl. obl. obl. 0-50 mm. dožja. Srednja t»nuoeratura 14 6°, za 0-7° nad normaloiu. XD"Ucxn. e^5 s .1 r.±\. bo dao 25. septembra 1.1 (IiVimo i'i!«i-wći''i u«iroii 1'apirntt ru.i a srebrna 1 enta /lata ren . . . 5°/o marčna rent*.... . \ koije nar .-'.>■ F£r?ditne kclj T.rit;;'. OH Srebro .......... Napol . . . .... C. Kr. o.okim ... Nemške markt 1% državne arečko is |. 1854 250 «1(1 Državne srečka i/. !. 1864. 100 :ta. davku prosta. . Ogrska /.lata renta 6° „ • • 4 n t n n » - .» .... „ papirna renta 5*/0 • ; 5*/» itajerake zotDijišč. odvez, obiig.. . Dunava reg. areoke 5° „ . . 100 gld. Zemlj. ob6. avstr. 4'/,0/0 zlati zast. listi . Prior. oolig. Elizabeti ne zapad, železnice PrJ'>r. obli«. Ferdinandove sev. železnico Kreditne srečke......100 gld. hi: loliove srečke .... 10 „ Ak< \ anglo-avBtr. hanke . - 120 „ : uiniivvav-rtruflt. volj. 170 gld. a. v. . 80 gld. 80 81 75 103 70 95 75 B59 — 290 80 21 • 80 • 88 Vi 77 1 9 - 70 124 25 171 50 103 90 122 45 92 30 SS 25 105 n — 115 — 121 „ — 109 — 105 50 176 50 19 — 104 50 213 • 50 Zahvala. Vsem, kateri so kakor koli Bi hodi nam izkazali svojo sočutje, ko nam je obolel in umrl naš nepozabljeni sin, oziroma brat CIRIL ZABUKOVEC, inVnoc VIII. gimnazijalnega razreda, izrt-kamo dvojo naj toploj o zahvalo. (604) Rodbina Zabukovec. črni psiček z rujavimi nogami in marko 173, je v Medvodah /aoNtiil. — Kdor ga dobi, je prose n to naznaniti prof. Wnrner-|l v Ljubljani. (606—1) Na prodaj sta v kavarni na Krškem dva dobra soda po 23 in 25 hektolitrov, cena 2 gld. pr. hektoliter. — Napis: Gosp. A. V., kavaruar na Krskeni. (594—3) Pri suh »'m vremenu trgoma (ne tresena) jabolka, hruške, slive, debele češplje, breskve, dalje flnejše vrste fižol, mlad grah, sladko korenje, rajska jabolka, česen (porre), glive, šampinjane kupuje vsak čas in v vsakej množini po primernej cent in prosi pismene ponudbe (508—16) Die Central-Station fiir Obet- and G-omlisc-VorwaHung ln Graz. s petimi tečaji in žago, ki ima vedno veliko dela, blizu Doin£ul9 se z ugodnimi pogoji s !>■ slopjeui in staiiovau|e vred da v najem ali pa proda. Kaj več se izve pri HrlNper *V Url>an«l9 Pod Trančo St. 9 v Ljubljani. (601—2) JF* risani zdravilni malaga-sekt -t po analizi cos. kr. poskušnju postajo za vina v Kloster-iit-iiburgu jako dobra, prava malaga, jako dobro krepčilo za slabotne, bolne, okrevajoče, otroke itd., proti pomanjkanju krvi in slabemu želodcu izvrstno upliva. V '/i in Vt originalnih steklenicah pod postavno deponirano varstveno znamko (605—l) ŠPAN.ISKE TRGOVINE Z VINOM VINADOR DUNAJ HAMBURG po originalnih cenah u gldu 22.50 in gld. 1.30. Dalje razna fina iiiosemclta T7*ix3.a. v originalnih steklenicah in po originalnih cenah pri gospodih: Josip Swo-lioda. lekar, in H. L. Wenzel, prodajalce delikates v Ljubljani ; A. Roblek, lekar v i(a«ioviji«'i; Fran bulenz, trgovina s špecerijskim blagom v Kran ji. h Trsta v Hovi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linijo vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potniku po najnižjih cenah ia /. najborjio postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „Gcrmaaia", 4200 tou, 10. oktobra, „E^:t ^.rig-llst", 3200 „ okolu 25. , Kiijuta za potnike BOO guld. — Vmesni krov ttO »old. Potniki naj se obrnejo na (552—17) T. TEEKI7ILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teitro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Kiiilllano d* Ani. Poglajen, generalnega agenta v Trwtu. V BLANKE-jevi TISKARNI v PTUJI je ravno izišla nova knjiga: Sv. Frančišk, vtemelitelj III. spokornega reda. Molitvenik zlasti u iptjeređnike, |is tudi za drugo verno kristjane. Drugi popravljen in pomnožen natis, s pristavkom : Za leto 1884 izdani razglasi sv. Očeta Leona XIII. zadevajoči III. red, & 3; sostavljen od (505—a) ^ p Fr. S. Bezjak-a, župniku pri Sv. Marku niže Ptuja. pol usnji 60 kr., v iiHtiji 90 kr., t zlatim obrezom [» »pošiljatov po pošti pridene so znesek od 10 kr. R tt Cena: nevezan 30 kr., 1 gld. 50 kr. Za izdatelj in odgovorni urednik:: Ivu 11 Železni kar. Lastnina in tisk ttNarodne Tiskarne". Q^3.