iMitiititiiiiiiMiiMiiiiituniiiiiiiiiiittMiniMii iiiit4iiiiiiiMii>inMina cesta itev. M/l. Poitnl predal Stev. 846. Račun Poštne hranilnice » Llubljanl št. 15.3M. - Rokopisov ne vračamo, nolrankiranih dopisov ne sprelemamo. Naročnina ta četrt leta 20 Din, ta pol leta 40 Oin. ta vse leto 80 Din. — V ltali|l ta vse leto U lir. e Franciji SO frankov v Ameriki 2>/s dolarja. — Naročnino |a treba plačati vnaprej. — Za odgovore le priloiitl tnamko. PROIZVOD: UNION, ZAGREB Staroslavni windsorskI gradič: v njem je pokopan Jurij V., v njem se je Edvard VIII. poslovil po radiu od svojih sodržavljanov, še par ur prej svojih podanikov... sanje njegovih listov je postajalo od dne do dne neokusnejše. Danes ima najbrže mačka; računal je namreč, da se kralj ne bo odpovedal prestolu in da se bo vzlic temu poročil z Američanko. Angleški listi so Hearstov tisk ignorirali; vse dotlej, dokler ni bradfordski škof sprožil zadevo na prižnici, ni niti en angleški list prinesel niti vrstice o mrs. Simpsonovi in kraljevih namerah. Ne zato, ker ne bi bili smeli; »Times« je Na Kitajskem je izbruhnila nova revolucija:' uporniki so zajeli maršala čang-kajška in ga po enih poročilih ustrelili, po drugih je pa živ in zdrav. Dosedanje vesti o uporu so zelo nejasne; medtem ko eni trde, da je upor japonsko maslo, mislijo drugi, da se hoče Kitajska na silo otresti japonskega varuštva, z rusko pomočjo, seveda. Bati se je, da bi se Kitajcem v obeh primerih slaba godila. Observer Huzffledt pe svelu Po Baldwinovi zmagi Zakaj je angleški parlament moral nastopiti proti kralju, in zakaj je prav, da je kralj odstopil Ljubljana, 16. dec. Drama je končana, zastor je padel in ljudje so si oddahnili: »Hvala Bogu, da je še tako srečno šlo!« Drama? Eni pravijo, da je bila opereta, in tudi takih se ne manjka, ki jo proglašajo za komedijo. Karkoli že je: mislimo, da je Anglija edina kulturna država na svetu, kjer se ta drama ni mogla izroditi v krvavo tragedijo. * Ustavno krizo na Angleškem moramo gledati z dveh vidikov, če nočemo zaiti v oštarijsko modrovanje, ki odpravi sleherni dogodek zviška z mrdljajem ust in s prezirljivim mahljajem roke. Na eni strani kraljeva ljubezen in njegovo omahovanje med prestolom in mrs. Simpsonovo; torej zasebna stvar. Po drugi strani boj med parlamentom in Edvardom VIII. za parlamentarizem in njegove svoboščine — torej javna stvar. Pravični bomo tedaj, če bomo znali obe strani problema posebej pregledati in ju šele potem združiti v končno sodbo. Kralj Edvard VIII. je bij po svojem nastopu, po svojih šegah in navadah čisto drugačen, kakor so običajno vladarji. Bil je hudo samostojen in svobodoljuben značaj in ni maral paradirati; zato se zdi; da mu je bilo kaj kmalu dovolj formalnosti, sprejemov in druge take neobhodno potrebne šare, ki se ji mora vladar hočeš nočeš ukloniti. Češko - nemški publicist Anton Kuh pripoveduje, da je gledal Edvarda VIII., ko je šel za pogrebom svojega očeta. »Videti je bil truden in zbit. In ker se mu je to dostojanstveno korakanje, z vlažnimi očmi, zročimi naprej ali pa v tlak, utegnilo zdeti v očeh stotisoč-glave množice nekam teatralno, je ne- ga, želja po miru. Ta človek ni ustvar- . jalec, ta človek je izrazit zasebnik. In razumljivo vam bo: če tak človek kjer koli sreča kakršno koli žensko, ki ga zna poživiti, mu bo ta ženska postala neobhodno potrebna —• bolj in na drugi način kakor ,velika ljubezen1.« In Fernandez je sklepal: »Ta ženska je mrs. Simpsonova. In tisti, ki so zahtevali, da se Edvard VIII. odpove njej, bi z isto pravico zahtevali, da naj preneha dihati kisik. Ne vem in ne zanima me, kakšno je bilo razmerje med njima. Vem le to: tudi če bi bila mrs. Simpsonova Edvardu VIII. samo sestra, bi mu bila prav tako neobhodno potrebna kakor še tako ognjevita ljubimka...« »Kadar se je hotel kralj zvečer po enoličnih sprejemih, utrujajočem podpisovanju aktov itd. odpočiti,« je pisal drugi francoski žurnalist, Renč de la Porte, »je našel zadnje tedne miru in toplote pri mrs. Simpsonovi. Vedel je, da mu Angleži takrat niso tega preveč zamerili, saj so govorili, da je njena naklonjenost do njega zgolj materinska. Dokaz jim je bilo tudi to, da ga je znala odvaditi preobilnega uživanja whiskyja in cocktailov, sloveče navade mladih in bogatih angleških samcev.«. Pravijo, da je bila kraljica Mary med vsemi še najmanj zoper to poroko. Ali ji je materinski čut dejal, da bo človek v kralju omahnil brez opore, ki jo je našel v ljubljenem bitju?... Edvard VIII. bi bil morda velik kralj, da je smela biti zraven njega ojia. če Di se odrekel njej, je sam najbolje čutil, ne bi bil ne kot vladar dober, ne srečen kot človek. Odločil se je tako, kakor je v takih okoliščinah edino mogel: odložil je krono. » * * če hočemo razumeti ustavni spor med Edvardom VIII. in vlado, moramo vedeti, da je angleški parla-j ment »mati vseh parlamentov sve- Zmagovalec po zmagi: Pobit in presunjen se pelje predsednik vlade Baldwin po proglasitvi kraljevega odstopa s seje spodnje zbornice prisiljeno dvignil pogled v balkone in okna, vsa črna od ljudi, in si jih je s trpinčeno radovednostjo ogledoval. Bil je sam, najbolj osamljen v sprevodu. ,Ta ne bo dolgo kralj1, je šepnil nekdo zraven mene (kajpada ni bil Anglež).« »Kralj Edvard VIII. ni srečen človek,« je pisal v dnevih krize francoski publicist Ramon Fernandez. »Samo njegove slike poglejte: te napete črte na obrazu, to njegovo čelo, sklanjajoče se ko cvetka, ki ji primanjkuje vode, ta trudnost v vseh njegovih kretnjah in plašnost v njegovih očeh, sitost vse- ta«. še nikdar v zgodovini, niti v srednjem veku ne, ni bil angleški kralj absoluten vladar. Premalo bi bilo prostora na tej strani, če bi hoteli našim bralcem dati količkaj nazorno sliko angleške ustave. Zato se moramo omejiti le na nekatere bistvene črte teh nepisanih pravic angleškega naroda: upamo, da bodo potem dogodki zadnjega tedna postali za marsikoga jasnejši in njihov razvoj za vsakogar razumljivejši. Kralj Jurij VI. Angleška monarhija je ustavna, t. j. kralj ni odgovoren za noben sklep vlade. Za vse odgovarja vlada; zato pa sme izdati tudi takšne sklepe, ki se kralj ne strinja z njimi. Nekdo je zapisal, da bi moral kralj podpisati še svojo lastno smrtno obsodbo, če bi to zahtevala vlada, podprta z večino spodnjega doma (poslanske zbornice). Parlament je najvišja oblast v državi. Star je stavek: »Kralj s parlamentom je močnejši od kralja samega.« Angleški parlament lahko vse stori, pravijo šaljivci, vse — le moškega ne more spremeniti v žensko. V drugih ustavnih državah je treba n, pr. za spremenitev ustave voliti ustavotvorno skupščino; na Angleškem lahko parlament z navadnim glasovanjem spremeni nasledstvo na prestolu (to se je že večkrat zgodilo) in čelo obliko države. Seveda je pa parlament pri svojih sklepih vezan na določene meje. Tako n. pr. ne bi mogel meni nič tebi nič odobriti Edvardu morganatski zakon (tudi če bi bil voljan), ker velja od 1. 1931. tako imenovani westminstrski statut: po tem statutu ne more britanski parlament nič več sam odločati o nobeni stvari, ki se tiče dominionov; Edina zveza med Kanado, Avstralijo, Južno Afriko in Veliko Britanijo je od tistih dob krona. Iz tega sledi, da morajo sleherno zakonodajo o kralju ali nasledstvenih zadevah, če naj velja za ves imperij, sprejeti ne samo west-minstrski (britanski) parlament, temveč tudi parlamenti vseh dominionov. In to je tista stvar, ki je zaradi nje moral Baldwin vztrajati do konca na svojem stališču: če naj stavba britanskega imperija ne dobi nevarnih razpok, morajo vsi parlamenti soglasno sprejeti spremembo ustave v duhu Edvardovih želja. Zakaj soglasno? Iz psiholoških vzrokov: drugače bi bil kralj v silno mučnem položaju, padel bi njegov ugled, padel ugled monarhije in zrahljala -bi se edina zveza, ki veže Veliko Britanijo z njeno prekmorsko posestjo. Preden je Baldwin v imenu vlade in parlamenta postavil kralja v neizprosno dilemo, je stopil v telefonsko zvezo s predsedniki kanadske, južnoafriške in avstralske vlade. Njih stališče je bilo nadvse nedvoumno: Dominioni odklanjajo morganatski zakon. O soglasnosti sprejetja spremenjene ustave torej ni moglo biti niti govora. Baldwinov nastop je bil v teh razmerah edino pravilen. S težkim srcem je moral vztrajati do konca. V korist britanskega imperija in v korist demokracije. Baldvvinova zmaga je triumf parlamenta. Grenak triumf sicer, ker je stal odstop priljubljenega vladarja — toda zato je ostal imperij cel in ideja demokiacije je ostala nedotaknjena. In to je vredno tudi največjih osebnih žrtev. Mislimo, da smo kolikor toliko nazorno podali dramo, ki se je pretekli teden odigravala v belveder-skem gradiču pri Londonu in v westminstrski palači. Morda je bila za te ali one gledalce samo opereta — komedija gotovo ni bila, preblizu je šla mimo tragedije. Za Edvardom VIII. je zasedel prestol vojvoda Yorški; imenuje se Jurij VI. O vojvodi Windsorskem — takšno je zdaj ime prejšnjega kralja — listi še obširno pišejo in Angleži, pa tudi mi drugi se ga bomo še dolgo spominjali kot ljubeznivega princa in socialnega vladarja. O njegovi ljubezni bodo pripovedovale babice svojini vnučkom, morda bo prišla celo v film; tudi zgodovina je ne bo prezrla. Toda počasi nam bo spomin nanj obledel, doživeli bomo druge, svežejše senzacije in ob njih bomo pozabili pretresljivo epizodo zadnjih dni... Tri vrste časopisja Da je že zdaj prišlo do ustavne krize na Angleškem, so mnogo krivi brezobzirni ameriški listi. Hearst (ameriški časopisni kralj) ne pozna obzirov, kadar hoče kovati denar iz senzacij. Tako je letošnje poletje dan za dnem obešal na veliki zvon, kaj počne mrs. Simpsonova, kaj misli kralj Edvard in kdaj se nameravata poročiti. Pi ondan zapisal veliko besedo, da so se angleški listi iz lastnega nagiba dogovorili, da ne bodo o tem pisali, čeprav jim cenzura ni prepovedala. Najenostavneje so pa napravili Nemci: ves teden angleške krize, ko je ves svet pisal samo o tem, kako bo Baldwin uredil s kraljem — ves teden niso črhnili o tem niti besedice! Pa ne iz lastnega nagiba... Ribbentrop je namreč mislil, da si bo tako popravil svoj omajani ugled v Londonu, in na njegovo zahtevo je Gobbels izdal ferman, da ima časopisje iz »taktnosti« docela zamolčati i kralja Edvarda i mrs. Simpsonovo... Tri vrste časopisja, trije svetovi, tri kulture... Na Španskem že štirinajst dni ni nič novega. Pritisnil je mraz in ne vladnim ne nacionalistom se ne da prav napadati. Franco sicer obeta nov naskok na Madrid, vendar mu ne kaže prav verjeti; videti je namreč, da bi s takimi optimističnimi napovedmi rad dvignil omajano moralo pri svojih četah. Angleška in francoska vlada se silno trudita, da bi skupaj z drugimi velesilami pripravili obe španski stranki k odnehanju. Uspeh njunega prizadevanja je največ odvisen od pristanka Nemčije in Italije. Po najnovejših poročilih se ta pristanek ne zdi več nemogoč. Ce se francoski in angleški načrt uresničita, bi bila to prva pomembnejša zmaga ideje Zveze narodov po svetovni vojni. Poslednje dejanje Kralj se poslavlja Sodijo, da je svojih 100 milijonov ljudi poslušalo v petek ob 11. uri ponoči poslovilni govor odstopivšega angleškega kralja Edvarda Vin. Vse radijske postaje sveta so ga prenašale; v vseh gledališčih na Angleškem, v kinih, restavracijah, barih so za deset minut utihnili bučni programi in Angleži so poslednjič poslušali -svojega nekdaj tolikanj ljubljenega kralja. Bil je trenutek, kakršnih ne pomni zgodovina: tako človeško preprosto in prav zato tako kraljevsko še ni govoril vladar. Naj je svet mislil o njem pretekli teden, kakor je hotel, naj so ga puritanci še tako obsojali — ko so prisluškovali temu otožnemu glasu, ki jim je tolikanj preprosto razgaljal človeka v kralju, so premnogi trdi možje zaihteli na glas. Naj sodimo o Edvardu VIII. tudi mi kakor hočemo: slovo mistra Davida VVindsorja (takrat ga novi kralj še ni bil povišal v vojvodo Windsorskega) je pokazalo, da je bil kot kralj morda slaboten, premalo nesebičen (v vzvišenem kraljevskem pomenu besede) in zato slab — kot človek ni bil ne slab ne slaboten. V očeh Angležev je utegnil biti Edvard VIII. majhen kralj, ker mu je bila osebna zakonska sreča več od kraljevanja — v očeh vsega sveta bo ostal vsaj kot gentleman velik. Edvarda Windsorskega slovo od njegovih bivših podložnikov — je zapisal ameriški pisatelj Upton Sinclair — je izreden zgodovinski in človeški dokument. Resda je Sinclair bratranec mrs. Simpsonove in bi utegnil biti pristranski v svoji sodbi. Vzlic temu mislimo, da smemo pritrditi njegovim besedam. In zato je prav, da priobčimo ta zgodovinski dokument tudi v »Družinskem tedniku«. Kraljevo slovo Kronika preteklega tedna 71.747 din za kvadratni meter sveta Takšna je cena najdražjega stavbišča v Jugoslaviji, v osrčju Beogradu Beograd, 16. dec. V ponedeljek so v Beogradu podpisali pogodbo o nakupu najdražjega stavbišča ne samo v Beogradu, temveč v vsej Jugoslaviji. Gre za stavbni prostor v osrčju pre- stolnice, kjer je še do 1. novembra t.l. stala slavnoznana kavarna »Albanija«, pritlična stavba še iz turških časov. Kavarna je bila zaradi svoje nakazno-sti že dolgo trn v peti mestnim očetom, zato so jo pred kratkim podrli. Stavbišče, kjer je stala »Albanija«, meri samo 681 m2, in vendar je šlo na prodaj za 8 milijonov dinarjev! Kupila ga je Hipotekarna banka sklada trgovskega stanu. Plačala je torej rekordno ceno 11.747 dinarjev za 1 m1. » (( •Klub grdih ljudi Van) sprejemajo samo člane... ker grdih članic menda ni V Jagodini v Srbiji so ustanovili kaj nenavaden klub. Imenuje se »klub grdih ljudi«. Vanj se je že prve dni vpisalo več ko 100 članov z raznimi te- lesnimi hibami in takih, ki se sami prištevajo med manj vredne člane človeške družbe, kakor med pijance, lažnivce i. sl. Članic v ta klub ne sprejemajo, ker ne morejo verjeti, da bi katera koli ženska marala priznati, da ni lepa, ali celo, da je grda... Vendar že mi je dano, da povem veka} lastnih besed. Nikoli nisem maral ničesar skrivati, toda doslej mi po ustavi ni bilo moči govoriti. Pred nekaj urami sem odložil svojo kraljevsko in cesarsko čast. In zdaj ko je prišel za menoj moj brat, vojvoda Yorški, je prav, da inu s svojimi prvimi besedami izrečem po kvrščino. To storim iz vsega srca. Vam vsem so znani razlogi, ki so me pripravili do tega, da sem se odpovedal prestolu. Želel bi le, da bi razumeli: ko sem se tako odločil, nisem pozabil ne države ne imperija, ki sem se 25 let trudil, da jima služim, najprej kot v.mleški princ in po zneje kot kralj. Toda verjeti mi morate, ko vam povem, da se mi je zdelo nemogoče, dalje nositi težko breme odgovornosti in izpolnjevati svoje kraljevske dolžnosti tako, kakor bi rad — brez pomoči in opore žene, ki jo ljubim. Hotel bi tudi, da hi vedeli, da sem se za svoj korak odločil čisto sam in da sem zanj edini odgovoren. V tej stvari sem imel razsoditi izključno jaz sam. Druga oseba, ki je najbolj pri tem prizadeta, me je do poslednjega trenutka skušala pregovoriti, da sc drugače odločim. Ta najusodnejši sklep svojega življenja sem s1o-ril v spoznanju, da bo tako najboljše za vse. Ta sklep mi je olajšala trdna zavest, da me bo moj brat s svojimi dolgoletnimi izkušnjami v javnem življenju in s svojimi velikimi vrlinami mogel takoj nadomestiti, ne da bi bilo to v škodo imperiju. In on je deležen tudi neizmernega blagoslova — blagoslova, ki je dan premnogim izmed vas, le meni ne: srečen dom ima z ženo in otroki. V teh težkih dneh so mi bili v oporo kraljica moja mati in moji bratje. Ministri, posebno g. Baldivin, so bili zelo obzirni z menoj. Nikoli ni prišlo do ustavnega spora med menoj in ■ Današnji izdaji »Družinskega tednika« smo priložili 6eznam in cenik knjigarne Ant. Turk nasl., Ljubljana, Dvorakova ul. 3. Na to prilogo vljudno opozarjamo naše cen j. čitatelje! ■ Pridobivanje zlata v naši državi. Po uradnih podatkih je produkcija zlata v zlatih rudnikih pri Sv. Varva-ri, v Neresnici in v rudnikih družbe Trošili k Milice dosegla 491 kg v vrednosti 22'3 milijona dinarjev. Nadaljnjih 1500 kg pridobljenega zlata v vrednosti 05'H milijon« dinarjev pride na bor.-ke rudnike, kjer iz vsake to-ne surovega bakra pridobe povprečno 50 gramov zlata. "■ Vlom v ljubljansko menjalnico. V menjalnico Reiche r-T u r k v Prešernovi ulici je v noči z 10. na 11. t. m. vdrl predrzen vlomilec. Že način, kako si je napravljal pot v menjalnico, iu vlom v blagajno dokazujeta, da je bil vlomilec zelo izvežban. Odnesel je za 60.000 Din bankoveev, tuje veljave in vrednostnih papirjev. Za storilcem ni sledu. ■ Erika Druzovifeva gre k filmu. Mariborčanka Erika Druzovičeva, do zdaj operna pevka v Zagrebu, je letošnjo jesen odšla v Berlin, da bo •tam nadaljevala svoje študije. Več nemških gledališč jo je že angažiralo za gostovanja, z njo se pa pogajata tudi filmski podjetji 11 fa in Tobis, da bi |>ela v zvočnih filmih. ■ Cerkev in muzej v spomin Nikole Pnšiča. Pašičeva žena Gjorgjina bo izpolnila željo svojega pokojnega moža in mu postavila umetniško za-dužbino v Beogradu. Cerkvici bo priključen tudi muzej, kjer bodo shranjeni vsi predmeti, ki spominjajo na pokojnika. ■ Bolezen Branislava Nušiča. Znani srbski pisatelj in dramatik Branislav N u š i č je resno zbolel. Posebno srce mu je šibko. Nušič je napisal že celo vrsto duhovitih komedij in šele pred kratkim dokončal komedijo »Dr«, ki je v Beogradu tik pred krstno predstavo. ■ Živ pokopan. Blizu Mostarja, v vosi Kružuju 60 ondan svojci pokopali 40 letnega mrliča Mujana A likar j a. Bil je čisto otrpel in v gro-b so ga položili po mohamedanski navadi še pred mrakom, da ne bi v hiši prenočili. Nekaj časa po izvršenem pokopu je neka ženska, ki je šla mimo Miljanov«'g,a groba, zaslišala stokanje in premikanje v grobu. Sklicala je iiako- odvadite % olUoUoUka HMfto-zho-od piiaU Vam pove jugoslovanska izdaja knjige dr. Irvinga, člana društva za uničevanje alkoholizma. Nasveti In recepti domačih sredstev za družine, ki hočejo svojce neopazno odvaditi pijanstva. Dr. Ir-ving ni trgovec in ničesar ne prodaja. Knjigo razpošilja zgolj iz človekoljubnosti brezplačne Pišite v svoji materinščini in priložite za poštnino dva mednarodna kupona za odgovor, ki jih dobite na vsaki pošti po din 6‘— (šest). Ničesar drugega ne plačate, tudi carine ne. Naslov: Societe pr. le combat de 1’alcool, dep. 60, Dr. Austin Irving, B. P. 32, Pariš — X. (Na pisma v Pariz nalepite znamko za din 4 —.) vso vas, in glej: »mrlič« je živel; od strahu, ki ga je bal živ zakopan prestal, pa je čez nekaj ur resnično umrl. ■ Jeseniški kovinarji so praznovali. K1D na Jesenicah je slovesno praznovala 40 letni jubilej dela nekaterih svojih delavcev. Častno in redko obenem je to, da je takih delavcev bilo kar 69. Jubilanti so poleg okusnih priznahiih diplom dobili tudi vsak j ovojnico s tisočdinarskiim bankovcem — za priboljšek za praznike. ■ Nenavaden zločin v Prekmurju. Posestnica Verona Jakšičeva v Gornji Bistrici pri Crensovcih je imela za pomoč v hiša 73 letnega hlapca Ivana Cvetka. Temu je pomagal 43 letni bebasti in mutasti revež Štefan Horvat, ki je bil pri hiši tudi že dvajset let. Pred nekaj, dnevi je bebec snažil hlev, hlapec pa ga je pri opravilu gledal. To je zmedenega reveža razjarilo in je starčka udaril s česalom po glavi. Cvetko je zaradi razlitja krvi v možgane kmalu umrl, oblasti bodo jta zdaj ugibale, kaj bi z bebcem, ko se svojega dejanja sploh ne zaveda in torej tudi odgovarjati ne more zanj. ■ Strašne posledice ljubosumnosti. V Tetovem je pred nekaj dnevi ljubosumni kuhar Ivan Kovačevič z nožem zabodel zaročenko Marijo Roškar-jevo. Navalil je potem še na občinskega uradnika Stojanoviča, očitajoč mu, da zasleduje njegovo zaročenko. ■ Letalska nesreča na Angleškem, j S croydonskega letališča pri Londonu 1 6e je 9 t. m. dvignilo nizozemsko letalo. namenjeno v Amsterdam. Letalo se je nenadno vnelo in je koj noto treščilo na zemljo. Od 17 potnikov v letalu so ostali živi le trije, a tudi ti so zelo nevarno ranjeni Med mrtvimi sta slavni španski letalski inženir La C i e r v a in admiral L i n d m a n, bivši predsednik švedske vlade. Zelo primerna BOŽIČNA DARILA! Največja izbira! * Oglejte si naše izložbe! A. & E. SKABERNČ UUBLJANA Franco ali Largo (G 1. š t e v. 48 in 49 »Družinskega tednik a«) Pač, a le upornikom! S hladnokrvnostjo in z železno roko uduši punt. Z revolucionarji ne ravna nič mileje, kakor je nekoč z rifskimi Kabili — morda jih prijema še trše, zakaj po njegovem mnenju gre za hudodelce, ki se upirajo španskim interesom, torej ne za zunanje sovražnike. Republikanski levičarji mu hudo zamerijo brezobzirno udušitev vstaje. Očitajo mu preveliko in nepotrebno trdoto, Francu pa ni to nič mar; niti za so pričakovali. Po atentatu na monarhističnega voditelja Sotela, ki naj bi prišel na čelo nove vlade, izda San-jurjo iz Lizbone znamenje za napad, če bi čakal še dalje, bi utegnile posamezne fašistične in monarhistične krajevne skupine na lastno pest udariti, in to bi bilo še hujše. Franca preseneti ta vest v njegovem kanarskem miru. Sprva zavrne San-jurjovega odposlanca, kakor je to že nekoč storil. »Po vsaki ceni moramo čakati do osebne napade se ne zmeni. , -- - - --- - - - „ , , w v« 1 oktobra; če zdaj udarimo, pomeni to Po poslednjih parlamentarnih vo- ’ vah na mora vendar verjeti v bridko ’ • -•________________ ■ 0___ litvah pa mora vendar verjeti resnico. V nemilost pade in premeste ga na Kanarske otoke. Do živega mu sicer ne morejo, pod kap ga pa vendar lahko postavijo; in to so tudi storili. Potlej sledijo meseci slabotne demokratske vlade, ki postane Španiji usodna. Ulica vlada. Opozicija raste. Generali stikajo glave, in tokrat je tudi Franco med njimi. Stari upornik Sanjurjo že sanja o usodni uri. Do vseh garnizij razprede svoje niti, do - - . . , . vseh nacionalističnih strank. Dolgo je mirni, ne med menoj in parlamentom. mora, sedeti križem rok_ zato se s Vzgojen od očeta v ustavnih tradici- j podvojeno energijo loti dela. Franco je i. . l: udi h* -trt L- “ * ......... j ah, ne bi bil nikoli pustil, da bi tak spor nastal. Že takrat ko sem bil še ivaleški princ, in pozneje ko sem stopil na prestol, so me vsi sloji prebivalstva sprejemali z največjo ljubeznijo, kjer koli sem bil in kamor koli sem prišel v vesoljnem imperiju. Iskrena vam hvala za to. Zdaj dajem za zmerom sloro javnemu življenju in odlagam svoje breme. Preteklo bo nekaj časa, preden se bom vrnil v domovino, toda moja usoda bo neločljivo zrezana z usodo britanskega rodu in imperija; in če. bom kdaj koli mogel zasebno biti kralju na uslugo, mu bom. Zdaj imamo novega kralja: Iz vsega srca želim njemu in vam, njegovemu narodu, sreče in blagostanja. Noj ras Bog blagoslovi! God save tlie King!* * Bog ohrani kralja! (Začetek angleške himne.) še zmerom med omahljivci, toda poročila iz Španije mu čedalje bolj kre-pe zavest, da se bo moral odločiti. V prvih dneh julija 1936 se pripelje z generalom Orgazom s Kanarskih otokov na skrivaj v Tetuan. General Mola priredi tam »večer za gospode«, in čudo prečudno, na to intimno pri reditev kar vre odličnih gostov z vseh vetrov. Vsi, kar jih štejejo med pri' krito in odkrito opozicijo, so prisotni, in tem že vnaprej odločenim poslušalcem riše general Mola svoj vstaški načrt, ki ga je v osnovah izdelal stari Sanjurjo v Lizboni. Načrt odobre. Po sprejetih določilih naj bi izbruhnila revolucija šele v oktobru, in ta revolucija mora postati udarec, ki bo nasprotnika pri priči zmlel. Na koncu zborovanja svari previdni Fran co še enkrat; rdeči vpliv v mornarici in letalstvu je hudo močan, zato lahko jamči za uspeh samo, če bo pot iz Maroka v Španijo odprta. Do vodki pode drug drugega, sod Toda odgovore mu, da je Sanjurjo že na poti v Sevillo in da se že vsepovsod pripravljajo. Franco omahuje, še poslednjič skuša ustaviti tok dogodkov, vojnemu ministru brzojavi in zahteva jamstvo za življenje in lastnino nacionalističnih Špancev, udušitev rdeče agitacije med vojaštvom in mornarji, izgon vseh komunističnih agitatorjev. Namesto odgovora dobi sporočilo, da je vojni minister uvedel zoper njega preiskavo zaradi veleizdaje. Hkratu izve, da se je Sanjurjo na poti v Sevillo smrtno ponesrečil z letalom. Revolucija je brez voditelja. Tedaj šele se ms General Franco prisostvuje paradi čet smodnika je zletel prej v zrak, preden v Burgosu. Za njim general Cabanelias Franco odloči, in ko se je odločil, ne pozna več zaprek. Zakaj zdaj hočejo uporniki nazaj! Vsi ti generali in polkovniki so v svojem pristnem južnjaškem optimizmu mislili, da se jim bo v nekaj dneh posrečilo dobiti vso Španijo v svojo oblast. Mislili so, da bo dovolj, če dobe vojaštvo v večjih mestih na svojo stran, pa bodo pri priči udušili sleherni odpor vlade še v kali. Ker jim ne gre po njihovih računih, ker prav v Barceloni, Madridu, Bilbau in po širnem podeželju razorožujejo upornike in jih neusmiljeno streljajo hočejo popustiti, pobegniti v tujino, obesiti zadevo na klin in čakati ugodnejše priložnosti. Tako bi se bil končal Upor brez generala Franca. S tem se Franco kajpak ne strinja. Začel je, po dolgem oklevanju in po hudih bojih je šele začel. In kadar začne mož, kakršen je on, pomeni to, da bo šel čez drn in strn do prijetnega ali grenkega konca. Čeprav je bil sprva položaj upornikov vse prej ko rožnat, je vztrajal. V Maroku je organiziral iz tujskih legionarjev in rifskih Kabilov majhno, sposobno armado; kljub vladni mornarici, ki je obvladala vode okoli Gibraltarja, je prevažal čedalje več vojakov v Španijo, z žilavo energijo, z letali in ponoči s tovornimi parniki. Po malem se mu je posrečilo s pomočjo karlistov, ki so prodirali s severa, zavzeti lep kos dežele, zasesti Badajoz, San Sebastian in Toledo, dokler ni naposled prišel do rdeče prestolnice do Madrida. Iz premišljenega, komaj naspol posrečenega vojaškega punta, se je tako izcimil srdit in uspeh obetajoč boj, boj, ki se je razmahnil v najbolj krvavo državljansko vojno, kar jih Španija pozna. Zakaj tudi vladi načeljuje odločen voditelj: Largo Caballero. Ta nezakonski sin nekega plemiča in neke služkinje ima — samo njegovo glavo si oglejte — popolnoma drugačen format ko gobezdavi odvetniki, ljudski govorniki in intelektualci, ki so si pred nastopom njegovega vladanja lastili priimek voditeljev Španije. Franco ali Largo? To je zdaj vprašanje. K o n e c Z belo krinko pred sodnike Tragedija ljubosumnosti B.ž.1. London, nov. Ko je ondau stopila pred londonsko porotno sodišče glavna priča Mabel Pearce, je zašumelo po vsej dvorani kakor v panju. Ljudje v sodni dvorani ao vajeni marsičesa, loda take prikazni tu še ni9o videli, kar stoji častit' Ijiva londonska sodna palača. Vitka, ljubka postava, svetli lasje ji eitojo izpod majhnega črnega klobučka, prijeten, rahlo zastrt glas... in obraz — obraza pa »i mogel nihče videti. Bel« svilena krinka je pokrivala ta drobni obraz; gospa Peareova je ni snela niti tedaj, ko je stopila pred sodnike in 60 se njene lepe oči napolnile s solzami... Ta proces je bil odmev strašne ljubezenske tragedije. Gospa Peareova je že pred nekaj leti navduševala ljudi s svojo lepoto na jsfvnih lepotni!) tekmah. Lahko bi bila sklenila ugodno filmsko pogodbo, ali pa dobila vlogo za kakšen oder, toda lepotica je vse ponudbe odklonila, ker je prav tedaj stopil v njeno življenje Henri Pearce. Na prvi pogled se je zaljubila v tega človeka in tudi on jo je strastno vzljubil. Tako sta se kmalu poročila. Toda od tistih dob se je tudi njeno življenje moralo utesniti v ozki okvir gospodinjskih skrbi. Morda hi bila ta dva mlada in lepa človeka še dolgo ostala srečna, da ni Henryja Pearcea na lepem obsedla ljubosumnost. Kmalu po poroki je prišlo na dan, da nima mož nobenega pravega dela, in tako so vse skrbi za življenjski obstoj padle na nežna ramena mlade žene. Na srečo je dobila primerno službo, a Henry Pearce ji je s svojo ljubosumnostjo grenil življenje in iz prijetnega doma je ustvaril ženi s svojim večnim sumničenjem pekel. Pred nekaj tedni je prikipela njegova strast do vrha in takrat se je zgodila katastrofa. Na cesti jo je polil z žvepleno kislino Henry Pearce je šel nekega večera 6 svojo ženo v kino. Lepotica je pri-mamljala poglede pasantov. Ko sta -o zakonca vračala domov, ji je Henrv očital, da ga je s svojo koketnostjo izpostavila splošnemu norčevanju in zasmehu. Mabel je odločno zavračala njegove krivične obdolždtve, a s teni je le še bolj razjarila ljubosumnega moža. Zdajci jo je vrgel na tla, ..jo uklenil med kolena, da se ni mogla ganiti, potegnil iz žepa stekleničko n ji izlil na obraz žvepleno kislino. Učinek je bil strašen. Od čudovito lepega Mabelinega obraza ni ostalo drugega kakor koe izjedenega mesa. Uboga žena mora zdaj nositi na obrazu krinko in ostala bo pohabljena vse življenje. Gospa Peareova je pri zasliševanju natanko opisala atentat in končala 'L besedami • »Svojega moža sem ljubila čez vse na svetu, toda zdaj je v mojem srcu ugasnila zadnja iskrica ljubezni. Nikoli mu ne bom mogla odpustiti njegovega dejanja, nikoli!« Sodišče je obsodilo Henrvja Pearcea na »edem let ječe. Zdravniki bodo pa poskusili operirati njegovo ženo; vsaj toliko bi ji radi popravili iznakaženi obraz, da 6e bo ubožica lahko pokazala brez krinke na cesti. Božična štev. »Druž. tednika« izide že v sredo 23. t. m. v povečanem obsegu s posebno zanimivo vsebino. Cenj. bralce, k» kupujejo tednik v trafikah, opozarjamo, da si jo o pravem času priskrbe, da ne bodo ostali čez praznike brez svojega priljubljenega branja. Pot, ki je bila Edvardu zagrajena Horganaiski zakoni Vladarji, ki so se odločili za ljubezen n. <1. i. London, dec. Če bi se bivši angleški kralj Edvard VIII. poročil z gospo Simpsonovo, ne da bi se odrekel prestolu (ako bi bilo kaj takega po angleški ustavi sploh možno) bi to vzdignilo najbrže Se več prahu kakor njegov odstop. Seveda pa ne bi bil prvi, ki bi si upal okostenelim navadam in predpisom na-.kljub izbrati ženo po svojem srcu in okusu. Le v zgodovino poglejmo in videli bomo, da se niti največji kralji in cesarji niso jK>mišljali, kadar je Šlo za njihovo srčno srečo, temveč so vzeli za žene tudi dekleta, ki se jim ni pretakala po žilah višnjeva kri. Kaj pomeni »morganatsla zakon«? Wel)strov angleški besednjak ga takole definira: »Nižja oblika zakona, ki ga sklene moški član kraljevske družine z damo nižjega sloja. Žena ne pridobi, otroci ne nasledi* moževega ali očetovega naslova. ,Morganatski‘ se pa ne rabi v obratnem smislu, pri možitvah princese z neplemiškim možem.« Odkod beseda inorganatski? Od latinskega s-inorganaticac (pomeni nekaj, kar je v zvezi r. ju trn ji m darom) • zelo stara germanska oblika poroke, kjer ie mož svoji ženi drugo jutro po poroki prinesel kak dar. Od Teodore do Zofije Cliotekove Klasični zgled morganatskega zakona je zakon bizantinskega cesarja J u s t i n i j a n 'i I., ki je leta 523. v svojem drugem zakonu dvignil k sebi na prestol Teodoro, lepo hčerko paznika v nekem carigrajskem cirkusu. Cesarica je bila zelo energična des-pojna in je s svojo vztrajnostjo precej pripomogla k Tnctiniiannvi slavi in mogočnosti Kar pet meščanskih žena je učakal angleški kralj Henrik Vlil. (leta 1509.—1547.). Najprej je samovoljno ločil svoj zakon s Katarino Aragon-sko in se ie poročil z Ano Boleynovo, a jo ie kmalu dal obglavili. Nato se je'poročil z .lohano Sevniourovo, pozneje 7. Ano Clive in s Katarino llo-\vardovo (to je tudi dal usmrtiti) in na koncu s Katarino Parrovo. Nadvojvoda Ivan Salvator, pranečak avstrijskega cesarja Franca Jožefa, si je sredi preteklega stoletja po svoji poroki z M i H i Stubellovo privzel priimek Orth. Tudi nadvojvoda He n-r i It se i(> poročil z meščanko, poznejšo vojvodinjo Oampofranco. Po tragični smrti prestolonaslednika ljubil. Ko mu je umrla, se je pa v drugo poročil s svojo mladostno ljubeznijo Rozino Vercellano m jo je povzdignil v grofico Mirafini. Francoskemu kralju Ludoviku XIV. se je zgodilo nekaj podobnega kakor te dni kralju Edvardu VIII. Ko je prišla leta 1653. v Pariz prekrasna Marija Mancinijeva, se je kralj na prvi pogled zaljubil vanjo. Toda Maza-rin, vsemogočni kardinal in državnik, te poroke ni dovolil in tako se je moral oblastni kralj odreži ali prestolu ali svoji ljubezni. In tu se podobnost z Edvardom VIII. neha: Ludovik XIV. se je namreč rajši kakor prestolu odrekel ljubezni. Pomembni vladarski odstopi Če pogledam*. v zgodovino, srečamo v vseh (Sasih primere, ko so se vladarji iz tega ali onega razlomi '»osto-voljno odpovedali rrestolu. Najbolj znani vladarji, . i so se prostovoljno odrekli kroni, so: Dioklecijan in M a k s i -m i j a n (leta 305.)', Iv a -rel V. (1556), Kristina Švedska (1654), Filip španski (1724). Med diktatorji pa Cincinat (v 5. stol. pr. Kr.; celo dvakrat), Sula (79 pr. Kr.) in Boli var (1830). Prisiljenih odstopov pa pozna zgodovina na prebitek; saj jih je -8411110 v francoski zgodovini XIX. stoletja nič manj ko pet. Tudi drugi siamski dvojček je umrl n. g. D. Newyork, dec. Siamski dvojček Simplieij Godino (o čigar senzacionalni operaciji smo obširneje pisali pred dvema tednoma), je le za 11 dni preživel svojega brata. Po operaciji, ki ga je ločila od bratovega trupla, so zdravniki upali, da ga bodo ohranili pri življenju. Toda kijub mnogoštevilnim transfuzijam krvi in skrbni negi je Simplieij podlegel v noči 8. decembra možganskemu vnetju. Gobavost zares ozdravljiva! 11. z, D. Pariz, dec, Le malo bolezni je, ki bi zbujale toliko strahu in groze, kakor gobavost, žalostni konec teh Rudolfa je postal prestolonaslednik I bolnikov in njih strašno bolezen je j najstarejši sin nadvojvode Karla Lu- popisovalo že nešteto pisateljev; po ! dovika, nadvojvoda Fran Ferdi- znamo jo pa tudi iz sv, pisma. (t 191-1 v SarajevuL Ko se je ' !X’ n and., pa poročil z grofico Zofijo Chotekovo, so je moral odreči vsem vladarskim pravicam zase in za svoje polomce. Peter in Katarina Čuden, skoraj neverjeten dogodek, da je nekdanja dekla postala cesarica milijonskega naroda, se je zgodil v Kusi ji. Car Peter Veliki se je poročil leta 17:32. s svolo ljubico Katarino A5eksejijv:io, ki je po Petrovi smrti p -tali' ruska carica. Tudi eden izmed njunih potomcev, car Aleksander II., je poslušal glas srca in s-* je poročil ? žensko, ki ni bila njegovega visokega etanu; Jekaterina Mifeajlovna, grofica Jurjevskaja iz rodu Dolgorukili, ena najlepših petro-f; tajskih dam, je namreč tako očarala uirja, -ia se je leta 1880. poročil z njo. V prejšnjem stoletju je zbudila veliko pozornost poroka danskega kralja F r i d e r i k a VII. Kljub prigovarjanju svojih najboljših prijateljev se jo poročil v morganatičnem zakonu z modistko Luizo Kristino Rasmuss-novo, ki jo je pozneje povišal v grofico Dannerjevo. Tudi pruski kralj Friderik Viljem III. (1770—1840) se je poročil po smrti svoje prve žene princese Luize z grofico Avgusto Har-rachovo. Posebno iskreno ljubezen srečamo pri italijanskem kralju Viktorju Emanuelu II. (1801—1878), ki se je iz dinastičnih koristi poročil z nemško vojvodinjo Adelaido čeprav jo ni Banka Baruch 11. Rue Auber, PARIŠ (9«) Od premija denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Postni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburga sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruselles; Holandija: št 1458-66, Ded. Dlenst; Francija št 1117-94, Pariš; Luxem-burg: št 5967. Luxemburg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše Čekovne nakaznice Kar je prišla meseca marca iz zdra vilišča za gobavce v Makogajn 113 Fidžijskih otokih razveseljiva r.ovica. Čudni poštni zavoji 11. w. I. Bombay, dec. Angleži se že desetletja brez uspeha trudijo, da bi ukrotili lovce na človeške glave, ki še vedno žive v divjih indijskih predelih. Nekoliko se jim je to že posrečilo, vendar so še daleč od tega, da bi docela iztrebili to krvoločno navado. Nedavno je opazil neki poštni ravnatelj v severni Birmi, da prinašajo prebivalci raznih birmanskih vasi na pošto zavoje čudnih, nenavadnih oblik. Ob pregledu nekega takšnega zavoja so poštni uradniki z grozo ugotovili, da je v njem glava, ki jo pošilja neko pleme drugemu. Lovci na glave so namreč poslali to glavo svojim sovražnikom nazaj, da bodo mogli izvršiti mrtvaške obrede. Poštno ravnateljstvo je odlomilo, da morajo vse zavoje, ki jih prinesejo domačini, uradniki natanko preiskati. Guverner je odposlal v vas kazensko odpravo, toda opravila ni nič, ker so vsi prebivalci zbežali globoko v džunglo. Cesar si išče zeno n. z. I. Tokio, nov. Kangte, devetindvajsetletni cesar Mandžurije, je razposlal več slov, da pogledajo v najbolj siromašnem koncu Pekinga za najlepšimi deklicami v starosti 15 do 20 let, ker si kani mladi vladar omisliti še tretjo ženo. Zakaj išče Kangte tretjo ženo? Vzrok je prav enostaven; mandžurska dinastija še nima cesarjeviča. Leta 1922. se je cesar, tedaj še Puyi imenovan, poročil s princeso Kuo šiaso. Zakon je ostal brez otrok. Tudi druga žena mu ni rodila sina. Kangte in njegovi dve ženi so bili v svojih nazorih zelo svo-bodnomiselni. Pred petimi leti se je Kangte prav po evropsko ločil, a še prej je živel kakor pravi Evropee. Dal se je klicati Henrjr, svoji ženi je pa rekel Elizabeta — na čast kraljem iz tudorske dinastije, ki je o njih slišal pri predavanjih svojega vzgojitelja sira Reeinalda Johnsona. V nasprotju s svojimi predniki, ki so nosili bogato okrašena vzhodnjaška oblačila, nosi evropsko obleko, se vozi na kolesu, rad posluša radio, igra tenis in se drsa. Z drugo ženo je celo igral bridge in plesal moderne plese. Kipar modelira v kavarni 11. y. I. Pariz, dec. Tudi na Francoskem je velika kriza med umetniki, čeprav je bila ravno ta dežela svoje čase pribežališče slikarjev in kiparjev. Mecenov, ki bi dajali podpore ali pa naročila ne le slavnim, temveč tudi manj znanim umetnikom, ki se še bore za priznanje, je vedno manj. Več slikarjev se preživlja z risanjem VIM cisti vse n Malo Vima na mokro krpo, dobro zmiti in vse v hiši se bo svetilo od čisfote. da so letos docela ozdravili devet bol- lepakov in s podobnim umetniško-nikov 1 obrtniškim delom. Kiparji so pa žal Slavni pariški specialist za to bole- preveč veza™ na svoj material. Tedaj zen, profesor Goujerot, je to novico !e ^e,pa nekemu nikidemu kiparju, ki potrdil i*e e prec* par z odlikova- * . .v. . njem s kiparske akademije, zabliskala Zdaj je prišla iz Makogaja nova, še | originalna misel, veselejša novica: glavni zdravnik tej v veliko torbo je pripravil mavec in gobavostne kolonije je namreč izjavil, stekleničico vode in odšel na slepo sreda je že drugih dvanajst bolnikov po- , čo v kavarno. Tamkaj si je izbral pri-polnoma ozdravelo in da lahko takoj memega gospoda in ga prosil, ali sme zapuste zdravilišče. Tako je vseh ozdravljencev v letošnjem letu že 21. Gobavci, ki so bili osem do deset let v Makogaju, se veseli vračajo domov. modelirati njegovo glavo za 10 frankov. Gost se je čutil počaščenega in je res ustregel njegovi prošnji, in kipar se je spravil na delo. V petih minutah je oblikoval čedno poprsje svojega »naroč- In spet je človeški um iztrgal po-1 nika« in spravil zasluženi honorar, močnici koščene Smrti, zahrbtni mu-1 Vsak dan lahko zdaj vidiš tega ki-čilki Bolezni, njen tisočletni plen! ! par ja, kako oblikuje goste po mont- martrskih in montparnaških kavarnah in si tako služi kruh. Mož je optimist in še vedno upa, da bo nekega dne lahko razstavil svoja dela na veliki pariški razstavi, kjer jih bodo ljubitelji umetnosti znali ceniti nekoliko više kakor kavarniški gostje... Medalja za največ ji pogum — ženski n. ž. K. London, dec. Vsako leto po-dele na Angleškem zlato Stanhopovo medaljo onemu, ki se je tisto leto najbolj izkazal s pogumnim dejanjem. Letos pa je prvikrat dobila to kolajno — ženska. Hrabra odlikovanka je gospodična Evelina Graham-Ironso-va, ki je v posebno nevarnih okoliščinah rešila neko mlado samomorilko, ko je skočila v deročo vodo. Sedanji kralj, takratni vojvoda Yor-ški je osebno pripel na prsi korajžni Angležinji visoko odlikovanje. Pripomnil je, da je to prvič v angleški zgodovini, da je dobila znamenje največjega poguma ženska. Telepatske podobe n. o. I. London, novembra. Te dni so v Londonu odprli svojevrstno razstavo. Na njej sl namreč mogel videti sliko znanega telepatskega medija, gospe R. E. Readerjeve. Ta dela so nastala na prav čuden način, saj predstavljajo portrete ljudi, ki jih je naslikala gospa Reader, ne da bi videla svoje modele, niti njihovih slik ne. Naval na razstavo je bil ogromen. Kritiki ne hvalijo le tehnično stran teh umetnin, temveč predvsem čudovito podajanje duševnega, notranjega življenja oseb, ki jih je slikala gospa Rea-derjeva. Ona sama in prireditelji razstave posebno poudarjajo, da gre res le za telepatsko slikane podobe; saj je, njih modele »videla« umetnica le s svojo duševno vidovitostjo. Ali ste rojeni v znamenju »Kozoroga Kaj prerokujejo zvezde tistim, ki so se rodili v ozvezdju »Kozoroga« in v znamenju »Saturna«, to je od 23. decembra do 20. januarja !ft< Med 23. decembrom in 20. januarjem stoji sonce v znamenju Kozoroga. Vladajoči planet je Saturn, planet omejitve. Saturnove dobre lastnosti so; previdnost, premišljenost, metodičnost, vztrajnost, vljudnost, globokoumnost, varčnost; slabe strani pa; zlobnost, črnogledost in skopost. Kozorožci so mirni, tihi ljudje. Zelo častihlepni so, vztrajni in znajo veliko prenesti. Svoj cilj hočejo doseči na vsak način; lahko pa so pri tem tudi hudobni in maščevalni, večkrat pa dokaj črnogledi. Vedno so zelo ponosni nase in na svoje delo. Zlasti imajo zelo trdno voljo. Nekateri imajo kako prirojeno napako ali pa se jim je pripetila nesreča, ki jih je kako zaznamovala. Govore brez ovinkov in večkrat robato, včasih pa se od drugih ljudi razlikujejo po svojevrstnem načinu govorjenja. V nazorih so črnogledi in radi sumničijo, vendar so močni in vztrajni in imajo navadno tudi mnogo poguma, čeprav se sami sebi v življenju zde večkrat nesrečni. Po oblasti in moči streme, vendar tega ne pokažejo. V občevanju s prijatelji so zgovorni, žalitve zlepa ne pozabijo. Zelo dobri prijatelji so, biti znajo pa tudi neizprosni sovražniki. Ker so v svojem ravnanju tako previdni in diplomatski, imajo smisel za prava sredstva in pripravna pota. V naklonjenosti so odkritosrčni, včasih pa tudi spremenljivi, in sicer iz potrebe. Do premoženja pridejo po lastni zaslugi, včasih jih v tem podpro prijatelji ali pa družina. Sester in bratov imajo navadno veliko; neredko jim pa ti povzročajo resne skrbi in jim nakopljejo sovraštvo. Na potovanjih jim groze nevarnosti. Lastna rodbina jim je navadno sovražna in prinese kaj rada razdor in razprtije v zakonsko življenje. V otroških letih se jim je bati ognja. Tudi potolčejo se radi. Pogosto jim oče zgodaj umre. Kozorogovi ljudje imajo malo otrok in včasih ti otroci škodujejo njihovemu ugledu, včasih je pa narobe. Razdori med sorodniki, tudi razdori Ml bolezen na potovanjih. Sorodniki, ki so se priženili ali primožili v družino, niso zanesljivi; vendar pa vplivajo na njihovo življenje. Nekateri kozorožci za zakon niso vneti, nekateri se poroče kmalu ali pa večkrat. Srčne zadeve so zelo odločilne in prineso velike spremembe. častihlepje in sltfSbe so večkrat v zvezi z ženskami; le-te imajo sploh velik vpliv na življenjsko pot kor.orožccv. Službe jim prinašajo skrbi in jim ustvarjajo sovražnike. Potovanja so za kozorožce zvezana z nevarnostmi, boleznimi in pomanjkanjem. Smrt jim vaame prijatelja za prijateljem; neredko pa so med le-temi tudi Izdajalci, ki jim izpodkopujejo ugled in kvarijo uspehe. Sorodniki slabo vplivajo na uspeh. Kozorožci često izgube na višku svojega življenja vse premoženje. V znamenju Kozoroga rojeni nagibljejo k temle boleznim: zaprtju (izvirajočemu iz prehlada), revmatizmu v kolenih, rokah in ramah, nervoznim želodčnim obolenjem, koliki, v nekaterih primerih tudi k otrpnenju in padavici, otožnosti; bati se jim je poškodb po drugih osebah ali na potovanju (padci). Zanimivosti mega sveta Največ ločitev v USA. Na 10.000 prebivalcev Združenih držav pride na leto povprečno 129 ločitev. Ameriki sledi Nemčija 6 75 ločitvami na 10.000 prebivalcev, nato pa Francija s 03 -ločitvami. Konservativna Anglija je na zadnjem mestu — tam se na 10.000 ljudi loči lo 16 parov. Nekdanji milijonar v smrt zaradi bede. Madžar Julij Grainer je bil v vojnem času državi posodil 10 milijonov kron. Država mu je ta denar vračala v tako majhnih obrokih, da bivši milijonar ni mogel ne živeti ne umreti. Te dni si je vzel življenje. Golobje — tihotapci opija. Oblasti so odkrile prevejano uvedeno in razpredeno tihotapljenje opija in drugih mamil e Sumatre, .lave in Bornea na Kitajsko. Prepovedano blago so prenašali golobje-pismouoše. Plesne dvorane — v vlakih je uvedla pariška železniška družba l’LM na svojih daljših progah. Vsakemu luk-susneniu vlaku bo priključen poseben va(4:011, urejen kot bar; v njem se bodo mogli potniki kratkočasiti s plesom. Nemčija in zadruge. Zadnje čase raslo v Nemčiji zadruge ko sobe po dežju. Lani so jih imeli 22 000. zdaj jopa njih število naraslo že na 22.420. Največ je med njimi nabavljalnik zadrug. Redovnice kolesarijo. Na Holandskem lahko vidite redovnice, ki se po opravkih prav rade in brez strahu, da bi kdo na njih zijala prodajal, vozijo s kolesi. Kuhar.iko tekmo je priredila svetovna kuharska zveza nedavno v Berlinu. Zveza ima 50.000 članov z vsega sveta, zato je laliko napravila zanimivo posebno razstavo, kjer je vsak obiskovalec lahko s-šek na sskulokusno potovanje okrog sveta«. Zlato v gumbih so tihotapili iz Nemčije na Poljsko nemški izseljenci. Iz osem milijonov dinarjev zlatnikov so napravili gumbe in na ta nafin na svojih oblekah prenesli zlato na Poljsko, kjer jih je poljska finančna konti ola izsledila. Lončene pipe niso več v modi. To dokazuje zadnja francoska tovarna, kjer so izdelovali te vrste pipe, ki so jo morali nedavno zapreti. Ustanovili 60 1°. 1825. in je včasih delalo v njej 500 delavcev, zdaj pa lončenih pip nihče več ne kupuje. 55S8 zakonov so sklenili v zadnjih 10 mesecih v mestu Renu v Ameriki, ki je znano po tem, da se morejo v njem brez težave razvezovati stari in sklepati novi zakoni. Kolikšna je ta '»poročna konjunktura« dokazujejo novi hoteli in nove hiše, ki rasejo v Renu iz tal ko gobe po dežju. 13 kilometrov dolg most so zgradili v Ameriki. Most veže San Francisco z Oaklandom in je najdaljši na svetu. Če se strojepiska zmoti za številko. Organizaciji rudarjev in rudniških podjetnikov na Francoskem sla sklenili kolektivno pogodbo, ki določa 40urni tedenski delovni čas. Od tega naj bi prišlo 38 ur in 45 minut na delo, ostalo pa na prihod in odhod delavcev v rudnik. Strojepiska, ki je pogodbo prepisala, je pa namesto 45 natipkala 40 minut. Pogodbo so podpisali vsi zastopniki obeh strank in ni pomote nobeden opazil. Napaka male strojepiske bo po mnenju strokovnjakov vzrok zvišanja cene premogu. H&z&cvvo* cLc&i£>c€' Kaj menite, čakaj nam prazniki prineso toliko luči iu radosti? Zato, ker nam staro božično izročilo pomaga, da se z dobroto dvignemo nad vsakdanji »jaz« in z darilom potrkamo na oddaljeno srce. Veste, v čem se božično veselje najlepše razodeva? V dajanj u. Dajati je lepo, dajati je sladko. In ne samo tistemu, ki ima veliko denarja. Navadno tistemu najmanj. Izdatek za darilo ne odločuje; način darov a n j a je vse. Dostikrat prav dragoceno darilo zgreši svoj namen in obdarovanca •užali, namesto da bi ga razveselilo. Ne bo napak, če malo pokramljamo o umetnosti darovanj a. * Nešteto je dobrih žensk, ki dajejo veliko, pa ne is srčne potrebe, temveč iz nekake navade. Tako jim dajanje ni prijetno opravilo, posebno še, ker jih boli to, da obdarovanci svoje hvaležnosti ne pokažejo. tDan-dandšnji je svet na hvaležnost pozabilmenijo. Tega pa ne pomislijo, da je čudni svet pozabil na hvaležnost zategadelj, ker v dajanju dandanes ni več toplote ne srčne dobrote, in je sprejemanje takih daril navadno zelo, Zelo težko. Gospodinja je prišla domov, oblo-iena z zavitki. Veliko truda je imela z izbiro posameznih daril. Potem pa jih je nametala pod božično drevesce, v zavojnem papirju iz trgovine se- božični ga srca, ki mu je darilo namenjeno, veda, in se je čudila, da se njenim dragim že takoj niso zasvetili obrazi od veselja. Sp< t druga se je spomnila revnega sosedovega funta, ki njenemu sinku pomaga pri učenju. Poklicala ga je, da mu za Božič podari sinove hlače, revije in igrače. Hvalevredno 1o. Otrok, ki ga je obdarila, pa spričo vseh lepih stvari, ki si jili je vedno tako želel, ni pokazal pravega veselja.. Preluknjani podplati podarjenih čevljev, polomljena igrača, ki je štrlela iz časopisnega papirja, ki mn je hila vanj »dobra gospa« zavila vso šaro; vse to je razblinilo poezijo božičnega darila. In perica, ki je dobila gospenjo ponošeno, a še dobro uporabno obleko? Samo nekaj nedoločnega je zamrmrala skozi zobe, hvaležnosti ni bilo nobene. Kako to? Gospa jo je bila poklicala v sobo, vzela vpričo nje obleko iz omare, in rekla sladko: »Tako ljuba moja, tukaj imate darilce za Božič. Obleka je še dobra, samo zašiti in oprati jo boste morali.«. Malo več pozornosti, malo vte ljubezni, pa bi bilo vse drugače. Za par dinarjev tankega belega papirja, zlatega traku in še nekaj smrekovih vejic, pa bodo naša darila že od daleč. Božič oznanjala. Čeprav je le služkinja ali perica ali stara reva iz ubožnice, človek je, ki ga kakor vsakega drugega razveseli lepa oprema darila. Umazanih, strganih stvari ne bomo darovale. Eno ali dve. urici dela bomo žrtvovale zato, da bo veselje, božično veselje oddaljenega, zapuščene- res celo in brez primesi grenkobe. Stare tetke, ki živi nekje v bolj slabih razmerah, se boš za Božič spomnila z zavitkom živil. Saj vem, da ne boš tako malo ljubezniva, da bi ga ji poslala kar po trgovčevem vajencu. Poiskala boš nekje košarico, nič zato, če ni več nova, oblekla jo boš v belo-zeleno papirnato obleko in naložila vanjo živila. In še nekaj! Med zavitke riža, sladkorja, kave in drugih podobnih, potrebnih stvari zatakni nekaj, kar ni tako zelo potrebno, pa bo staro tetko nemara do solz ganilo. Na zavitkih praktičnih stvari naj bo pod zeleno vejico skrit zavojček čokolade ali kandiranih sadežev; pol litrčka sliulkega dobrega vina pa tudi ne bo v zamero. Kaj bomo darovale? Izložbe so polne vseh mogočih dobrot in krasot. V pravem nesoglasju z našimi mošnjički so, kaj ne? Nič zato, saj vem, da si varčna iti spretna, in boš tudi z bolj suhim mošnjičkom delala prave čudeže. Daril je na izbiro: od praktičnih, kakor so nogavice, robci, ovratne rute, samoveznice itd., do manj potrebnih: pisemskega papirja, albumov, knjig (ne da bi delala reklamo, samo nasvetovati hočem: tudi enoletna naročnina na »Družinski tednik« je pripravno darilce), pa. tja do luksusnih, kakor so keramika, porcelan, lepa svetilka za iia mizo, steklenička jmrfema itd., itd. Kaj pa denar? Ali je dopusten kot darilo, komu in kako? Seveda! Denar vedno prav pride in nihče ,sc g.n ne bo branil. Toda če ga daruješ (se-, veda le v ožjem krogu ali podrejenim), ga daruj na okusen način. V kuverti vsaj, ki naj bo kolikor toli-liko božična, ali v denarnici, mošnjič- ku, s kakim voščilom morda, ali pa... saj sama veš, načinov je nešteto, če si iznajdljiva. In še nekaj imam na srcu! Dva dni je od tega, kar sem srečala mlado gospo. Mrak se je delal, reklamne luči so se odražale na temnomodrem nebu. Izložbe pa so kar žarele v predbožični krasoti. V tako izložbo je strmela mlada ženica, pa sem jo potegnila za rokav. »No, Marjanca, ti bo Božiček kaj lepega prinesel?« vprašam. In ona mi napol v smehu, napol grenko potoži, češ, možiček je dober, kaj bi ne bil, saj sta komaj tri leta poročena, toda nekaj mu manjka. Prav nobenega smisla nima za to, da bi pripravil resnično božično veselje in presenečenje. Tudi letos bo tako, kakor je bilo lani in predlanskim. Prišel bo, nekaj v zadregi po-mencal in ji pomolil pod nos — denar. Gospe Marjanci pa je tako hudo. O, saj denar prav rada vzame, toda koliko lepše bi bilo, če bi ji mož položil pod drevesce malenkost, drob-njarijo, ki morda niti pet dinarjev ne stane, ki pa vendar priča o tem, da je mož mislil na svojo Marjanco. Pod drobnjarijo pa bi seveda moral ležati v kuverti tudi denar. To mi je potožila gospa Marjanca. Prav od srca sem se nasmejala. Skoraj 'užaljeno me je pogledala, pa sem ji reklu: »Nič ne maraj, Marjanca, tvoj mož je zlata vreden. Prava reč, če ti ne prinaša prevejanih daril! Nič ne de, če daril ne zna kaj prida izbirati! Ali si ga moreš predstavljati, knlco bi on, ki je tako mod^r in resen', hodil: po modnih trgovinah, gledal, povpraševal in kupovat. Skušaj ga razumeti in se vživeti v njegov pbložaj. Morda se bo pa s časom vendar naučil tega ali onega v tem pogledu od tebe, ki si — mimogrede — umetnica izbiranja daril in darovanju. Pa zbogom, Marjanca, in budi ■malo prizanesljiva in zadovoljna s tem, kar imaš!« Damijana. prva obleka (črno krilo s kazakom) precej odlegla; obleka poleg nje je volnena popoldanska obleka z ovratnikom in pasom iz bleščeče svile. Letos je namreč kombinacija volne in svile zelo moderna. II. Jesenski kostim ali spet moderni bolero. Podobno popoldansko »jopično obleko« vidiš na 2. skici, le da ima dolge rokave in je iz težjega blaga. Obleka z »bolerom« poleg nje je nekoliko manj praktična, zato pa moderna; če imaš dovolj denarja, si ta mladostni kroj lahko omisliš. 6 receptov za občutljive želodce Tvoj mož ima občutljiv želodec. Vse Snežene kepe mogoče želodčne težave si je nakopal | jz i beljaka napraviš z 2 dkg slad-včasih, ko je jedel še po menzah in ; koija trd sneg. Z žlico oblikuješ dve m«. Kl "" kepi in ju deneš v vrelo mleko. Potem boljših ali slabših izkuhih. Rada bi ga odvadila preobilnega uživanja mesa, ker ni zdravo; pa ne moreš. Podtakni mu včasih puding ali cmoke po dolnjem receptu, boš videla, kmalu bo dobil tek za take jedi. Sirov puding Iz 1 dkg presnega masla, 1 dkg moke in dveh velikih žlic mleka napravi bešamel. '/s rumenjaka in 5 dkg skute dobro zamešaš, soliš po potrebi in dodaš k bešamelu. Prideneš še trd sneg iz enega beljaka. Z zmesjo napolniš Božični obeski za pridne roke Revno božično drevesce, z nekaj starimi, potemnelimi obeski in z ožganimi svečkami od lanskega letu bo_______________________________ razočaralo svetle očke-tvojega malčka. tfjobro namazan in potresen model za 1 (3 V srce malega moža, ki prisluškuje vsak dan za mizo pogovorom o pomanjkanju in krizi, se vtihotapi veliko tenlno vprašanje: sAli je v nebesih tudi kriza? Ali je (a drevešček res iz nebes?« Danes so otroci manj otročji kakor so bili včasih, v njih srcih in očeh je modrost odraslega človeka. Naredi sama nekaj preprostih obeskov, ki bodo otroka razveselili, ker se jih. bo lahko dotaknil iu jili bo smel celo pojesti. BOŽIČNE GOBICE Vzemi li dkg slmlkorja v prahu, 12 dkg zmletih mandljev in J beljak. Zgneti testo in vzemi od tega eno tretjino; primešaj ji dve rebri zmlete čokolade. Iz svetlega testa napravi gobicam steblo, iz temnega pa kroglice, ki jih natikaj na steblu. Gobice daj približno dve uri sušiti v gorko pičico. Gobice naj bodo majhne, ker so tako ljubkejše in jih laže obesiš na šibke vejice. BONBONI Vzemi 20 dkg lešnikov, jili zreži in olušči, prepraži, stopi 25 dkg ce-resa, primešaj 20 itkg lešnikov in 25 dkg čokolade. S to zmesjo napolni majhne'papirnate kozarčke, ki naj S' suše, čez noč na hladnem prostora. Te sladkorčke zaviješ v bleščeč, barvast papir in obesiš na drevesce. Narediš jih po tem receptu okoli 150 (to je odvisno od velikosti kozarčkov), lahko jih spraviš v lepo škatlo in podani za božično darilo. Sa*ka pudinge in kuhaš v vreli vodi. Sirov puding serviraš s korenovim pirejem. Mesni puding 6 dkg kuhane teletine pretlačiš. Iz 1 dkg presnega masla in 1 dkg moke napraviš svetlo prežganje, ki ga zali-ješ z 2 žlicama juhe in 3 žlicami mleka. V prežganje vmešaš pretlačeno meso, pol rumenjaka, malo soli, limonovega soka in muškata po okusu, potem pa rahlo vmešaš sneg iz enega beljaka. Zmes kuhaš v pomaščenem in potresenem modelu za pudinge. Mesni puding daš na mizo s špinačo. Cmoki iz drobtin 4 dkg žemelj namočiš v mleku, speniš 2 dkg presnega masla in dodaš žemlje, ki si jih iztisnila, malo iajca (še polovico ne), 2 dkg drobtin in soli. Iz testa oblikuješ cmoke, jih deneš v j vrelo slano vodo in pustiš, da se ku- i hajo 10 minut.; Cmoke deneš na mizo s katero koli omako. CE STE NAGLUŠNI Ce trpite od brenčanja v ušesih, Vam pošljemo brezplačno prospekt aparata za ojačenje sluha. Aparat lahko vložite v ušesno votlino tako, j da ga niti malo ne zapažamo. G. W El S S & Co. \Vien I., Liebcnberggasse 6 27. ko si ju tudi na drugi strani obkuhala, ju položiš na sito, da se mleko odcedi. Snežene kepe serviraš v vanilijevi kremi, pripravljeni iz mleka, ki so se kepe kuhale v njem, tako da vkuhaš 1 rumenjak. 1 dkg moke, 2 dkg sladkorja in vanilijo. Čokoladni puding Pol žemlje narežeš na lističe in dobro prekuhaš z 1 dkg čokolade in '/<• 1 mleka. 1 dkg presnega masla, malo manj ko '/s rumenjaka in IV* dkg sladkorja dobro premešaš. K temu dodaš čokoladno zmes, razen tega pa še 1 dkg drohtin in trd sneg iz 1 beljaka. V pomaščeni in posipani obliki skuhaš puding v sopari. Puding »noč pa dan« 2 dkg moke dobro vmešaš v malo hladnega mleka in to vkuhaš v 1 't® litra mleka, ki si ga osladila s kocko sladkorja. V vročo zmes daš 1 dkg presnega masla, in potem ko se ohladi, še pol rumenjaka. Pqtem testo razdeliš. Polovici primešaš 1 dkg zmehčane čokolade, polovici nekaj vanilje. Trd sneg iz enega beljaka razdeliš in rahlo vmešaš v obe polovici. V pomaščeno in potreseno obliko deneš najprej čokoladno zmes, potem svetlo maso in puding v sopari skuhaš. (z.) «■(■1 iajati III. Popoldanska obleka in obleka za potovanje: močno kockasto krilo in pralna bluza z volneno živobarvno ovratnico. Na tretji skici vidiš zelo skromno »delovno obleko« nevtralne barve s temnejšim ovratnikom. Delovna obleka naj bo preprosta, ovratnik naj bo teman, ker se manj maže, ali pa bel, a le pripet, da ga lahko dvakrat na teden opereš in izmenjaš. V tvoji omari naj ne manjkata dve krili. Eno iz grobej-šega, športnega blaga, drugo iz boljšega, gladkega. Eno ti služi za potovanje in za šport, drugo v zvezi z lepimi bluzami za kavarno in čatj. športna flanelasta bluza in pisan pulover ti bosta naredila veselje vselej, ko ju boš oblekla. Imej več pasov v različnih barvah, letos moderno pisano pleteno kravato, par rutic, in tako boš z majhnim trudom hitro premenila videz svojih oblek. Pogled v tvojo omaro Tvoja omara bodi samo tvoia (če je to le mogoče); snažna naj bo in v redu. V njej imej poseben predal za klobuke, rutice in pasove, poseben oddelek za obleke, ki si jih že obnosila, ali jih misliš dati v popravilo, in večji oddelek za obleke, ki jih nosiš to sezono. Tako ne bo jeze in večnega iskanja. Robce imej v posebni skrinjici, prav tako tudi malenkosti, ki jih potrebuješ k oblekam: žabete, zaponke, krasilne gumbe itd. 2 anekdoti o kralju Edvardu Inkognito Ko je bil Edvard VIII. še waleški princ, se je nekoč mudil v Edinburghu in je prisostvoval neki golfski tekmi. Igra se je vršila v prav slabem vremenu. Ko je je bilo konec, je krenil mladi princ ves poten in zamazan s svojim prijateljem na kratek sprehod okrog igrišča. Spotoma je opazil staro škotsko mamico, ki se je stiskala k ograji in napeto strmela na prostorni travnik igrišča, čeprav ni bilo tam ničesar videti. Ko je starka zagledala mlada moži, se je obrnila in vprašala: »Ali sta vidva od kluba?« »Da,« je odvrnil Edvard. »Aha, najbrž pobirata žoge?« Wale-ški princ je veselo pritrdil. »Potem mi bosta riajbrže vedela povedati, kje bi mogla videti našega kraljevskega sina?« Edvard se je nasmehnil: »A zato ste prišli sem, mamica? Da bi videli tega vetrnjaka?« Stara kmetica ga je karajoče premerila od nog do glave. Nato je zamišljeno odgovorila: »2e mogoče, da je vetrnjak, toda zaradi tega še dolgo ne drži, da bi smeli taki zelenci ko ti tako imenovati waleškega princa!« »Nikarite, mamica!« je odvrnil Edvard. »Poznam ga s tekem: plemič je, domišljav in visok kakor vsi plemiči!« Zdaj je bilo pa kmetici dovolj: »Fant moj, eno si zapomni: Princ Waleškl ima pravico biti plemič! Tak mlečno-zob pobirač žog kakor si ti, pa nima pravice- tako govoriti o njem. Na koncu koncev so le njegovi in ne tvoji pradedi ustvarili in ohranili Veliko Britanijo.- Se bo že tudi on postavil, kadar bo treba. No, zdaj kaj reci, če moreš!« .Pobirač žog' je bil videti po tej lekciji precej pobit. Hitro se je poslovil in izginil. Ko je, bil že tako daleč, da ga mamica ni mogla več slišati, je dejal svojemu tovarišu — zamišljeno in zaverovano kakor-človek, ki je nepričakovano doživel veliko srečo: »Kako dobro, da sem bil pravkar samo pobirač žog! Waleškega princa bi bilo toliko iskrene ljubezni spravilo v zadrego!« (n.) Neprostovoljna kopel Na letošnjem poletnem potovanju je nekega sončnega dne Edvard VIII. sam veslal po morju. Zaradi nespretnega ravnanja nekega pomorskega častnika je trčil ob barčico večji motorni čoln in hop! je zletel vladar Velike Britanije v sinje valove. Motorni čoln se je seveda takoj ustavil in potegnil kralja na suho. Mladi oficirček, ki je zakrivil to nezgodo, je stal pred svojim, ko miš mokrim vladarjem in jecljal zmedeno, skoraj jokaje nekako opravičilo. Edvard pa je mirno potegnil iz žepa glavnik in si pričel česati mokre lase. »Zakaj ste prav za prav tako nesrečni, Sir?« je vprašal čez nekaj časa začudeno, na^lanjaje se na poveljniški mostiček. »Ce bi služili kateremu prejšnjemu kralju, ki je vedno nosil zlato krono na glavi — hm, potem bi bil on prišel ob krono, vi pa ob glavo! Jaz pa sem kljub kopeli, v katero me je spravila vaša nepazliivost, obdržal svojo krono, 2;elim le, da tudi vi obdržite svojo glavo, Sir — in sicer v vseh pomenih!« (n) IV. Športna bluza iz tople flanele in zimski pulover, ki ga nosiš za šport ali pri delu. Tvoji obešalniki naj bodo čisti in široki, predali podloženi s papirjem, v vsakem oddelku imej v mošnjičku kakšno sredstvo proti moljem, da se ne boš žalostila nad luknjami in luknjicami v dragi obleki. Saška I. Obleka z jopico za popoldne, moderna tunika za zvečer. Ce pogledaš naše skice, vidiš osem oblek, ki ti bodo prav prišle, vendar niso vse neobhodno potrebne za skromno garderobo. Ce plešeš in hodiš v družbo, ti bo Porabni nasveti Sočivje ti bo prej zavrelo, če si vrgla v vodo, v kateri ga kuhaš, košček sladkorja. Recept je preprost, a videla boš, kako zaleže. - 1 Ali hočeš napraviti otroku veliko in poceni veselje? Ne s^imo njega, še tebe bodo zabavali milni mehurčki, ki bodo v mavričnih barvah plavali po več ur. da, celo po ves dan v sobi, ne da bi se razpočili. Na neprehud ogenj postavi lonec, in v njem naj se v 80 delih destilirane (prekuhane) vode raztopita dva dela marsejskega mila (na 80 g vode torej 2 g mila). Milna zavrelica naj se nato ohladi, potem jo pa precedi in dodaj nekako za •/« te tekočine glicerina. Vse to naj stoji 24 ur, nato precedi drugič in dodaj še četrtino glicerina. Videla boš: mehurček, ki ga bo s pripravno slamico pričaral tvoj mali iz te tekočine, se ure in ure ne bo razpočil. H umor ŠTEDILNIKI. ŽELEZNINA Franc GOLOB LJUBLJANA. W0LF0VA ULICA Moč navade »Kdo je ta gospod tam zgoraiV« »Učitelj, ni dvoma!« »Kako pa to veš? Ali ga poznaš?« »Ne, pač sem pa videl, da je pogledal na sedež, preden je sedel.« Z obraza ji bere Tečna stranka že dve uri izbira ročno torbico. Naposled de prodajalcu: »Mladi mož, z vami ne pridem do kraja. Pošljite mi poslovodjo, morda ima on več skušenj s strankami!« »Zadeli ste! Koj ko vas ie zagledal, je zbežal in se skril.« Definicij*. »Kaj je poljub?« »Nič deljeno z dvema.« Pametnjakovič Gost: Natakar, ta rak ima samo ene škarje! Natakar: Da, ko je pa druge v boju izgubil! Gost- Tak tako! Potlej mi kar brž prinesite zmagovalca! Šolska »Kaj so enocelična bitja?« »Kaiznjenci, gospod učitelj.« Slab znak »Gospod doktor,« hlipa razburjeno pacient; »umreti moram!« »Za božji čas, kaj se je pa zgodilo?« »Polnilno pero, ki mi do smrti zanj jamčijo, sem polomil.« Spreminjaste barve »Kdo je bila tista plavolaska, ki si sedel v sredo z njo v kavarni?« »Ali je mar ne poznaš več? To je vendar ona črnka, ki sem te v soboto seznanil z njo.« TIVAR ZOO Moder človek daruje TIVAR OBLEKE Starši — otroku, mož — ženi, smučar svoji partnerki Ljudje, ki imajo smisel za praktičnost bodo za letošnji Božič darovali TIVAR OBLEKE, ker so po svoji ceni zelo dostopne in okusne. Saj vsi vedo, da posrečeno izbrani darovi utrjujejo ljubezen, prijateljstvo in naklonjenost. fotomontaža; publicitas lunum utttr.u •MUH «111» na Koman las nasiti dni Po francoščini priredil 2. O. 12. nadaljevanje Nekam hudo zviška je govoril z njo ta človek — mož, ki ga je ona plačevala! Tedaj so se Marceli skrivile ustnice v nedopovedljiv nasmeh. »Bogme, posrečen tip je ta moj mož!« A že se je prebujala njena bojevita narava... In ona, ki se je ves ta mesec naslajala ob misli na takle originalen zakon — ona ni mislila ta trenutek na nič drugega več kakor na to, kako in s čim bo presenetila svojega moža... da ga prisili, da bo računal z njo! »Dečku bo treba pokazati, s kom ima opravka! Saj niti resno z menoj ne govori!« XV Marcela in njen mož sta se na svoj način kmalu vživela v zakonski stan. čeprav nista tako rekoč še prav nič poznala drug drugega, jima je dobra vzgoja pomagala, da sta splavala iz tega ali onega kočljivega položaja, ki so ju okoliščine spravile vanj. Da odtrga Mercierja ocl njegovih iotedanjih navad in razmerij, ki jih je utegnil imeti v prestolnici, se je Marceli zdelo potrebno obrniti Parizu hrbet. Zato sta se tisti večer po poroki odpeljala na Ažurno obrežje — natanko tako kakor da bi bila namenjena na pravo poročno potovanje. Nica in njena okolica — si jc dejala Marcela — ima zdaj v začetku leta toliko mikavnosti in zapeljivosti, da se Noel ne bo dosti pomišljal in ho ugodil njenim željam zastran spremembe dotedanjega načina svojega življenja; tako bi se kar mimo grede seznanil z novimi šegami in navadami, ki mu bodo poslej vodn ce v življenju — v življenju razkošja in praznovanja, ki se mu o njem do tistih dob pač se sanjalo ni. Mlada milijonarka si ni mogla kaj, da se ne bi na tihem škodoželjno smejala v pest, kadar je pomislila, kako se mu bo od zadrege daljšal obraz, ko bo na lepem padel v te spremenjene razmere. Da bo bolj neodvisna, je mlada žena dala Mariji Duvalovi za šest tednov prosto. Stara družabnica bi se bila najrajši razjokala, ker jo bo njena gospodarica tako lahko pogrešala; bolelo jo je tem bolj, ker je vzela s seboj sobarico Evo. V Nici sta se mlada zakonca nastanila v enem izmed najrazkošnejših hotelov. Najela sta si dve ne dotikajoči se sobi, ki ju je vezal skupni salon. Razen tega sta imela vsak svojo spalnico in kopalnico. Mladi mož ni nikoli prestopil praga ženine sobe in tudi Marcela se je delala, kakor da bi ji nikdar niti na um ne prišlo, da ji zakon nalaga kakšne dolžnosti nasproti človeku, ki si ga je izbrala za moža. Mercier je sam skrbel za svoje perilo in za obleko. Na zunaj ni z ničimer pokazal, da bi se zanašal na svojo ženo, kadar bi kazalo prišiti kale gumb ali kupiti ovratnico. Prav tako kajpada tudi Marceli ni prišlo na um, da bi vprašala svojega moža, ali se ji ta obleka bolje poda od druge. Dva tujca istega imena: to sta bila drug drugemu Marcela in Noel, Oba sta živela sama zase, delaje se, kakor da jima ni nič mar, kaj drugi počne. Deset dni sta bila že poročena in prav nič se še nista približala drug drugemu. Res da se je Noel s svojim pri jaznim in neprisiljenim nastopom na videz prav dobro počutil v Marcelini družbi; zato je bila pa ona toliko bolj zapeta proti njemu, Kaj ji je pomagalo, da je bila vajena zapovedovanja in da si ni marala ničesar odreči! Vzhc vsemu Je bila neizkušeno in nepokvarjeno dekle. Zato je instinktivno gledala, da se ni preveč približala svojemu možu — že zato, ker ga je komaj poznala in ker mu v svoji dekliški sramežljivosti ni prav zaupala. Lahko je reči; »Kupila si bom moža in on bo moral plesati, kakor bom jaz žvižgala,« toda kadar se po končanem poročnem obredu takale mlada, nepokvarjena in dobro vzgojena osebica zagleda sama v družbi neznanega moža, ki ima pravice do nje in bi lahko prelomil dano besedo — takrat nehote začuti, da se mora zapeti pred svojim tovarišem, ker bi drugače nemara porabil priložnost in preskočil postavljene mu meje. Marcela si ni nikoli mislila, da jo bo v družbi njenega mladega moža kdaj zadrega obšla. In glej, odkar je bila poročena, je z nejevoljo opazila, da v njegovi navzočnosti nehote preračuna sleherno svoje dejanje in pazi na sleherno besedo, ki jo izgovori. Spričo takšnega njenega vedenja kajpada ni bilo niti misliti na kakšno zbližanje med njima — tem manj, ker se je Mercier vljudno prilagodil neizgovorjenim željam svoje žone in ni nikdar skušal vleči na svojo stran. Kadar je bila Marcela dobre vo-1?, je tudi njen mož dal duška . o ji prirojeni živahnosti; kadar je bila pa mlada žena nema ah zamišljena, ni Noel niti s prstom ganil, da bi pretrgal tišino — narobe, še sam se je zaprl v zelo razumljivo zapetost. še nekaj je bilo v nastopu mladega odvetnika, kar Marceli ni dalo, da bi bila v njegovi družbi živa in razigrana: opazila je namreč, da jo njen mož včasih nekam čudno gleda, kakor da bi jo proučeval in tehtal v mislih. Kar čutila je, kako njegove oči z neko nerazumljivo ji radovednostjo razčlenjajo sleherno njeno kretnjo in tehtajo slednjo njeno besedo. Ta njegov, moški pogled pa ni bil vsiljiv ali j žaljiv; zdelo se ji je, kakor fla vidi: njen mož v njej nedognano ugan- j ko, ki bi ji rad prišel do jedra. In j potem se ji je včasih pripetilo, da je prestregla na njegovih ustnicah ! skrivnosten nasmeh, pol vesel pol porogljiv. »Mislim, gospod Mercier,« mu je rekla nekoč, »da se radi norčujete iz ljudi. Dostikrat uzrem v vaših očeh lesk veselosti, ki si ga ne znam pojasniti.« »Včasih se mi zdi zabavno, opazovati človeštvo!« »Bilo bi mi ljubše, če si ne bi izbirali ravno mene za opazovalno tarčo.« »O!« je oporekel. »Vse kar vi storite, je tako ljubko! Verjemite mi, občudujem vašo odkritosrčnost in klanjam se pred vašo iskrenostjo. Ne zamerite, draga madame, moram vam priznati: v meni imate resničnega občudovalca.« »Res?« »Kakor gotovo tu stojim!« Rdečica ugodja ji je zalila obraz, kajti poklon se ji je zdel zaslužen in iskren. Toda to ji ni branilo, da ne bi še kdaj pa kdaj prestregla na njegovih ustnicah droben posmeh. »Sicer pa,« si je rekla sama pri sebi, »to daje najini zvezi vsaj nekaj pikantnosti; doslej je bila ta zadeva tako nekam preveč plehka. Ubogi Noel nikoli nič ne ugovarja mojim zahtevam in včasih se mi zdi, kakor da bi ga vodila na povodcu, tako vljuden je, kadar ga prosim, da me kam spremi... Čeprav bi slepec videl, da so mu sprehodi nevšečni...« Kaj mu ne bi bili! Saj je bila vselej, kadar si je zaželela njego vega spremstva, v družbi svojih bogatih znancev in znank z vseh delov sveta; in Noel se v tolikanj razvajeni družbi res ni posebno dobro počutil. čeprav ni tega nikoli niti z najmanjšo kretnjo izdal in čeprav se je vedel docela brezhibno, je Mar cela kaj kmalu spoznala, da se mladi mož prav nič ne peha, da bi jo spremljal v odlična zabavišča; čutila je, da bi bil najrajši sam. »Ni vajen boljše družbe, zau> ga spravlja v zadrego,« si je rekla na tihem. »Nu, s časom se bo že privadil.« Od takrat je še z večjo vnemo hodila v zabavišča, na ples in na promenado, trdno prepričana, da ga bo tako še najprej privadila spremenjenim razmeram. Toda dvakrat ali trikrat se je zgodilo, da jo je Mercier pustil na cedilu: izgovoril se je z glavobolom, utrujenostjo ali pismom, ki ga mora še napisati. Tako je šla Marcela sama v gledališče ali na ples, čeprav je vljudnost terjala, da bi moral njen mož biti z njo. In glej: takrat je bilo vselej mladi ženi tako prazno pri srcu in zabava in družba se ji je zdela tako čudno dolgočasna in plehka. »še teja se manjka! Ali mar res ne morem več vzdržati brez njega?« se je vprašala z nemirom. »Smešno, da bi mi ta fant postal neobhedno potreben! Človek, ki ga plačujem !« Toda čustvom ni moči ukazovati... In tako je morala mlada mi- V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi In svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, inonga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puli touarna JOS. R6ICM LJUBLJANA lijonarka priznati, da se v vsaki družbi dolgočasi, kadar ni njenega ! moža, da bi delil z njo zabavo. »Strašno!« si je morala priznati j sama pri sebi. »Taka sem postala kaker katera koli druga poročenka — kakor najnavadnejša deželan-ka!... Ozkosi'čna, sebična, histerična skoraj... Lepa reč! In smešna povrh!« Ob misli na to jo je posilil smeh. Toda ne za dolgo. Naj si je na tihem še tako prigovarjala, naj se je sama sebi rogala, kolikor je hotela: če ni bil odvetnik z njo, je ni več mikalo nikamor. Da bi se sama pred seboj opravičila, si je govorila: »Tudi duševne bolezni so nalezljive, prav tako kakor telesne. Zdaj šele vidim, da sem od Noela nalezla sovraštvo do ljudi. Gledati moram, da od tega ozdravim, drugače bo mojemu gospodu možu zadeva malo preveč olajšana.« In da užene ta vpliv, ki ga je utegnil njen zakonski tovariš dobivati nad njo, je Marcela še pogosteje hodila z doma, čeprav jo je to stalo mnogo samopremagovanja. »Da mu bom kljubovala!« si je dejala. Toda v resnici je s tem le samo sebe zadela, ker si je nalagala tlako namesto zabave. XVI Tisti dan sta sedela na terasi pred veliko kavarno na elegantnem nabrežju. Bilo je tik pred obedom; pravkar je odzvonilo poldne in množica pohajkovalcev je polnila blestečo promenado ob morju. Marceli se je zdelo, kakor da bi bil v Noelovih očeh spet odsev dolgočasja. Prijazno mu je to omenila! »čudno se ml zdi, da nič kaj ne uživate tega prekrasnega rivier-skega solnca, ki nas obliva s svojimi toplimi žarki!... Tudi včeraj 3e mi je zdel vaš obraz tako truden...« Mercier je skomignil z rameni. iJe očitajte solncu, da je krivo moje premajhne vneme — krivi so vsi ti ljudje okoli nas. Groza me je teh množic in njihovih zahtev.« »Saj vam vendar nič počejo! Mimo naju hite in se za nikogar ne zmenijo.« »Kavarniška terasa je nabito polna in vsi, ki gredo tod mimo, naju jemljejo na piko. Preveč znamenitih tujcev je v teh rivierskih mestih, da ne bi ljudje pasli zijal na njih.« »Že vidim, Nica vam ne ugaja,« 1 je odgovorila mlada žena. Njene1 oči so z naslado opazovale vrvenje pohajkovalcev na promenadi. »O, Nica je prijazno mestece in lepe urice lahko človek preživi v njem — pod pogojem, da vas ljudje ne poznajo in da ne hrepenite po občudovanju mimoidočih.« Mlada žena se je zasmejala. »Vi in jaz vendar ne želiva pozornost zbujati!« »Upam! In vendar sva-se nastanila v najrazkošnejšem hotelu na Ažurni obali in vsak dan se najmanj trikrat ah štirikrat preoblečeva samo zaradi ljudi.« »O, Mercier, ne govorite tako!« je vzkliknila Marcela malo porogljivo. »če hoče človek začeti novo življenje, se ga mora najprej navaditi...« »Navaditi! Takšne navade so verige, ki nas uklepajo v ozkosrčen in nadležen okvir.« »Meni se pa ne zdi,« je odkimala ona. »Jaz sem se jim privadila že v mladosti in zato mi niso nevšeč-ne. Boste videli, kako hitro se človek vživi v te obveznosti in navade — talno hitro, da- mu kmalu postanejo neobhodno potrebne.« V očeh mladega moža se je poredno zabliskalo. »Nu, če ste vi o tem prepričani, bo že nekaj res,« je menil. »Bojim se le, da vas bom razočaral; pravi divjak sem namreč.« »Kaj še!« ga je veselo zavrnila. »Kvečemu izkoreninjenec.« »Izkoreninjenec?...« je počasi ponovil. >Da, morda... izkoreninjenec...« In kakor da bi mu ta beseda zbudila bogve kakšne okrogle misli, mu je na ustnicah zaigral njegov stari porogljivi nasmeh. Marcela je bila preveč zaverovana v svojo misel, da bi bila kaj opazila. »Vsaj to priznajte,« je povzela nato malce nagajivo, »da vam pr-.v vse v najinem razkošnem življenju le ni nevšečr.o... Jedilniki tukajšnjih obedov in večerij na primer so vam menda všeč, ne?« »O, to že! škoda le, da ne moreva jesti, ne da bi neprestano stal kakšen natakar za nama in prežal na sleherno najino kretnjo. Tudi to se mi vidi čudno, da ne more človek niti čaja popiti sam zase, temveč samo v veliki dvorani, kjer vam cela jata gostov ob istem času dvigne skodelico k ustom in zraven morate ta čaj še drago plačati.« »In vi se še pritožujete, vi, srečni smrtnik?« je zagostolela mlada žena, uživaje ob naštevanju vsega tega razkošja, ki si ga more privoščiti. Nasmeh na Mercierjevih ustnicah je postal še porogljivejši. »O, če ne gre za nič drugega kakor samo za to, da pokažete svoje neizmerno bogastvo, ste svoj namen dosegli: ves svet že ve, da lahko obilno plačate vse to blagostanje, ki naju tu obdaja.« »In to vam še ne zadošča?... O, vi nehvaležnež!« Mercier jo je čudno pogledal. »Oprostite,« je dejal živo, »nikakor nisem mislil podcenjevati vašo dobro voljo in željo, da mi ustre-žete; verjemite mi, da sem vam neizmerno hvaležen... Kaj bi vam tajil, samota mi je nad vse draga in zato bi mi bil v tem razkošnem mestu ljubši kateri koli drugi kotiček, kjer bi bila bolj sama zase — vsaj zdaj v začetku najinega zakonskega življenja.« »Menda vendar ne mislite iti v Benetke?« je menila Marcela, ne zavedajoč se porogljivosti svoje pripombe. »Preveč klavrn par bi bila v primeri z zaljubljenci, ki se tam zbirajo.« »O tem ni dvoma: Benetke niso za zakonske pare najine baže...« Obmolknil je. Misli so ga zanesle nekaj let nazaj... Spomnil se je gondole z mehkimi blazinami... goslača, ki je nekje v temi brenkal svojo ljubavno barkarolo... živo pisanih lampijončkov z rožnato svetlobo... In bilo mu je, kakor da bi še zdaj čutil na licih sladki vonj ženskih las in na prsih glavico ljubljenega dekleta... Drget ga je stresel in sama od sebe se mu je roka iztegnila, kakor da bi hotela objeti nežno bitje, ki mu ga je pričarala domišljija. »O, Benetke!« je zamrmral. »Mesto zaljubljencev in nepozabnih poljubov... Domovina sanj in prividov...« Vam bo pripomogel, da spet dosežete zdravje s pomočjo zdravilnih svojstev, ki jih vsebujejo rastline. Ne bodite sovražnik samemu sebi! Bolečine v PREHODNIH LETIH ln pri MESEČNEM PERILU (menstruaciji) Vam bo ublažil Hersan čaj. Ali Vam je nadležna DEBELOST? Ali hočete postati VITKI? Potem pi.ite Hersan čaj! Zakaj bi trpeli za REVMATIZMOM hi PUTIKO (gihtom), če to ni potrebno. Hersan čaj je sredstvo, ki more olajšati Vaše bolečine. Hersan čaj pomaga pri ARTERIOSKLEROZI in HEMOROIDIH (zlati žili). Ali res ne veste, da je Hersan čaj dobro sredstvo pri OBOLENJU ŽELODCA, JETER in LEDVIC? Hersan čaj dobite samo v ORIGINALNIH OVITKIH v vseh lekarnah. ZAHTEVAJTE brezplačno BROŠURO in VZOREC pri: »RADIOSAN« ZAGREB Dukjjaninova ulica 1. Reg. S. štev. 19834-33. »Vem,« je stvarno pritrdila Marcela. »Tudi jaz sem bila tam, dve leti bo tega... Takrat sem bila še prosta... in zelo so se pehali za menoj. Takrat sem še verovala v kraljeviča iz devete dežele in v pravo ljubezen. Takrat si nisem mislila, da bom nekoč sklepala tolikanj nenavaden zakon.« Noel jo je bežno pogledal. »Kar sem bil jaz tam, je tudi že nekaj let... Seveda nisem bil sam. Priznam, da bi se danes ne vrnil rad tja.« Marcela se ni ganila. Njegov hitri odgovor ji je pokazal, da ne bo njen mož nikdar v zadregi, če bi ga hotela z besedami ugnati. Molk je legel med njiju. Noel se je spet zagledal v daljni privid. Mehansko je mlada žena vzela iz torbice dolg in eleganten cigaretni ustnik, okrašen z vdelanimi dragulji. Prižgala si je cigareto. Zastrmela je v sinje sredozemsko nebo, kjer so se zibali vitki galebi, in dvakrat, trikrat z naslado vdihnila opojni dim. »Recite kar hočete,« je rekla, itale urica se mi zdi prekrasna!« »čudovita je, res,« ji je galantno pritrdil, »Oho, kaj je pa to?!« šele takrat je bil opazil njen dolgi ustnik. »Nikar, Marcela!« je zaprosil. »Spravite brž to strašno orodje, saj še za doma ni!« »O čem govorite?« »O vaši cigareti!... Lepo vas prosim, utrnite jo vendar! Groza me je, če vidim žensko javno kaditi!« Mladi ženi je nekoliko zardel obraz, še nikoli je ni tako neprikrito pograjal. »Lepa je ta! Ali sem mar tu edina ženska s cigareto v ustih? Le okoli sebe poglejte!... Dan današnji se noben sodoben človek več ne zgraža, če vidi žensko kaditi.« »Kaj počno druge, mi ni nič mar. Zatorej vas prosim, ustrezite ml in takoj utrnite cigareto, strašno orodje pa spravite!« »Predvsem je to orodje, kakor ga izvolite imenovati, zelo čedno.« »čedno? Drago že!« »Tako mislite vi — jaz sem pa drugačnega mnenja!« Noel je vstal. In mirno je dejal: »Kakor izvolite, ljuba prijateljica... Dobiva se v restavraciji.« Iz tehniških razlogov nam ni bilo moči izdati številko na 10 straneh, kakoi; bi bili radi glede na obilico oglasov. Nekatere oglase smo namreč dobili prav v zadnjem trenutku, zato bi povečanje obsega imelo neizogibno posledico zamudo — te zamere na nismo marali tvegati. Cenj. bralcem se bomo skušali oddolžiti z božično številko, ki bo izšla že v sredo v večjem obsegu s posebno izbranim gradivom. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 17. XII. 1936. DRUŽINSKI TEDNIK 7 Maro«! Altaln In Pl«rr« Souvaatr«: i m i n 42. nadaljevanje »Bali smo ep, da ee mu je kaj zgodilo, In slej, tretjega dne po premieri je VaIgrami spet prišel. Za božji čas, kakšen je bil... Tresel ee je po vsem životu, pogled mu je bil vročičen, lica upadla... Vsi smo spričo njegove ubitosti onemeli. »Premislite, Fandor, V a Ig ra n d je zblaznel... um se mu je omračil!... Od-Sel je ko po navadi proti garderobam, a svoje vendar ni mogel takoj najti. Našega prijatelja Albertixa niti spoznal ni — in tako dobra prijatelja sta bila! Sprva smo mislili, da gre za šalo, ko je šel mimo njega ko tujec. Obiskal sem ga v garderobi. Z jokavim glasom 'je zajecljal. ,Svojo vlogo sem popolnoma pozabil/ »šaljivo eem ga hotel potolažiti in niu dopovedati, da gre samo za bežno izgubo spomina. Utrujeno se je zleknil na zofo, kimal je, potlej me je pa nenadejano vprašal: ».Prijatelj, kako ee prav za prav pišeš?* »Verjemite mi. tisti trenutek se nisem mogel vzdržati solz. Tesnobno sem zajokal ob strani svojega ubogega učitelja in mojstra, ki ni spoznal več svojega najljubšega učenca! Ko so že dvigali zastor na odru in se je predstava začela, eem sedel še zmerom pri Valgrandu in mu skušal na vse prete-ge vrniti spomin. Zdajci je Valgrand spet dejal: »,Veš, Bonardin, liudo bolan sem. Ko sem odšel iz teatra, eem bil na smrt ubit. Do jutra... mogoče še dalje... sem taval okoli... Ničesar se več ne spominjam! Kako dolgo me pa ni bilo?* >,Tri dni/ sem odgovoril. »,Tri dni?" je ponovil Valgrand in se prijel za čelo. Zdajci je skrivenčil obraz in oči so mu izstopile iz jamic. »,Kje je Charlot?* je potlej vprašal. Veste, dragi Fandor, ta Charlot je bil namreč njegov garderober. &ele takrat sem se spomnil, da je z Valgrandom vred izginil tudi njegov sluga. Nisem ga hotel vznemirjati, zalo mu nisem nič povedal o njem. Prosil sem ga, naj počaka do konca predstave, oblju-bivši mu, da ga bom potlej spremil domov in poskrbel vse potrebno zanj. Valgrand je mojo ponudbo hvaležno sprejel. Že v naslednjem trenutku so me poklicali na oder. Ko eem ee_ vrnil. ni bilo Valgranda nikjer več — in od tistih dob ga nisem nikoli ver videl/: »Žalostna in skrivnostna zgodba!« je pripomnil Fandor Bonardin je nadaljeval: »Pozneje smo izvedeli, kaj se je dalje zgodilo.« »Ros?« je vprašal Fandor ves vznemirjen. -Res. samo da je policija po neuspešnih poizvedovanjih vso zadevo utajila. Tistega dne, ko je Valgrand že v drugo in za zmerom izginil, so našli v neki zapuščeni hiši na Messier-jevi cesti truplo garderoberja Charlot a.« »In kaj -'klepate iz tega?« je vpraša! Fandor. »Kar sami sklepajte.* je odgovoril Bonardin. »Takrat smo vsi mislili, da ie Valgrand v besnosti ubil svojega slugo in je potlej v obupu izvršil samomor. O tem menda ni dvorna?* »Lej, lej!« je zamrmral Fandor bolj zase. Pošteno se je začudil tej trditvi, ki mu nikakor ni šla v račun. Čeprav je bil vesel, da ee je lahko pogovoril z dobrim Valgrandovim prijateljem, je bil vendar prav nezadovoljen z Bonardinovo čudaško trditvijo. Fandor je vedel bolje! Na lastne oči je videl, da eo Valgranda umorili namesto Guma, namesto morilca lady Bellhamove! Gum, mož, ki je utegnil biti istoveten e Fantomasom, jo je takrat pošteno zagodel kratkovidni gosposki. Iz vsega, kar je danes izvedel, je časnikar sklepal, da je bil tisti Valgrand, ki se je dva dni po premieri prikazal v Velikem teatru, sam Gurn, torej Fantomas! Hudodelec ie bil tako predrzen, da je šel v gledališče glu-mit blaznega Valgranda, in je s tem resda imenitno zabrisal sledove svojega hudodelstva. Zadeva se mu je imenitno posrečila! »Ali je to vse, kar veste?« je znova začel Fandor. »O ne,« je dejal igralec. »Zdaj šele pride žalostni konec. Saj veste, če se nesreča loti kakšne družine, potlej ne miruje zlepa. Saj menda veste, da je bil Valgrand poročen in še celo otroka je imel. Njegova žena, nadarjena pevka, je prav takrat že dalje časa gostovala po svetu. Leto dni po teh žalostnih dogodkih ee je vrnila v Pariz, da bi dvignila zavarovalnino za možem. Še mene je obiskala. »Ko eem go6pe Valgrandovi poročal o dogodkih, mi ni hotela verjeti. Zmerom znova je ponavljala: ,To ni res, to je nemogoče, to ni v skladu z njegovim značajem! Predobro eem ga poznala!* Nekaj tednov kasneje sem na cesti srečal gospo Valgrandovo. Zapreke so ji delali, ker ni mogla dokazati moževe smrti — in zaradi tega tudi ni mogla dediščino urediti. »Zadeva je morala biti za njo od sile važna, zakaj vse ponudbe iz tujine je zavrnila in se naselila v Parizu. Zdelo se je, da je dobra žena živela samo še za to, da bi rešila svojemu sinčku očetovo dediščino. Ni hotela verjeti, da bi bil njen mož umoril garderoberja, temveč je celo upala, da se bo slej ko prej vrnil. Skratka vživela se je v čudaški roman... »Da vas ne bom preveč dolgočasil, gospod Fandor, bom kratek. Kakšnega pol leta pozneje sem srečal Valgrandovo vdovo na buijvarju. Skoraj je ne bi bil spoznal. Nič ni bila več podobna nekdanji elegantni Parižanki. Lase ei je česala nazaj, oblečena je bila skromno in videti je bila popolnoma strta. Bržčas jo je moževa tragedija tako potrla •.Dober dan, gospa!* sem vzkliknil ir. ji ponudil roko. .Kako vam gre?* »Odmahnila je z roko in dejala: ».Nič več me ne kličite za gospo..., preorosta družabniea sem...* »Tn potlej mi je dejala, da tako dolgo ne bo stopila na gledališke deske, dokler ne bo dognala resnice o moževi smrti.« Fandor je presekal Bouardinu besedo: r Al i veste, pri kom je bila gospa Valarandova za družabnim?« Bonardin je vneto premišljal in potlej dejal: Pri neki Angležinji... imena se pa res ne spomnim več...« Fandor si je precej mislil svoje in vprašal Bonardiina: Sel ni tako hude!" (Odgovor na — odgovor) Mea culpa... Prečital sem — še dokaj pazljivo — presilne obtožbe gospe ali gospodične B. K. v S. v prejšnji številki »Družinskega tednika«, ki so padle ko meteor na mojo ubogo, s prekrasnim pavjim perjem ovenčano glavo, ki je pričela že siveti — iti bi bila osivela, da nisem slučajno imel pri roki kos papirja in pero. ki sta mi omogočila prav majhen drobec tega »sivenja« prenesti na papir in posredno v »Družinski tednik« ter odtod gdč. R. K. v S. Brrr... To je strašno! Prav res da. Pričel sem se tresti ko šiba na vodi, tresti, da nikoli tega. Začutil sem na levi strani telesa neko gibanje in brž uganil, da mi... srce leze — v hlače. To pa vse zaradi tega preklicanega: »Saj ni tako hudo!« In zraven še to, da ne smem biti niti užaljen, kajti h koncu me cenj. dopisnica ljubeznivo opomni, da »nima namena žaliti«. — Nu, tudi brez tega opozorila menda ne bi bil užaljen, dokler ie na svetu še kaj papirja in peres. Sicer pa se dobro zavedam, da mi je odgovorila nežna in slabotna ženska, ki ji človek vendarle ne more odgovoriti, kakor bi se mu zdelo. Saj imam srce v prsih, ne kamen... »Ali ni bolela gospa Valgrandova prikriti svojega pravega imena? Ali morda veste, če se je e kakšnim tujim imenom predstavila svoji gospodarici?« »Da, tega se pa res spomnim! V Raymondovo se je prekrstila!...« Fandor je skočil pokonci. »Ah, kar mislil sem si!« mu je nehote smuknila beseda z jezika. »Kaj pravite?« je začudeno vprašal Bonardin. »Nič, nič,« se je izgovarjal časnikar. Nekaj miuut kasneje se je Fandor poslovii od igralca in stekel po Le-1 sieovd cesti navzdol. XLVIII Samostanska prednica »Rad bi govoril z gospo prednico!« Za Faudorjem so ee zaprla samostanska vrata in zdajci se je znašel pred vratarko, ki si ga je vsa začudena ogledovala — in ga naposled [»vabila : »Prosim, ali l»i ne hoteli vs*opiti?« Odpeljala je Fandorja v veliko preprosto dvorano, ki se je v njej borih šest stolov kar izgubilo. Ko ogledalo pološčen parket je škripal pod koraki. Radovedno se je razgledoval Fandor po ogromni, belo pleskanj sobani; le tu pa tam je visela na steni kakšna stika. Nad kaminom je kraljevalo ve- j liho razpelo iz ebenovine. Fandor je bil Bonardinu pred slovesom obljubil, da se bo šel v njegovem imenu zahvalit v nogentski samostan za vso ljubeznivo skrb in nego — in da 1)0 prednici izročil skromen dar. Skoraj neslišno so se odprla vrata; Prikazala ee je redovnica in s komaj zaznavnim priklonom pozdravila gosta. Časnikar ee je spoštljivo priklonil in vljudno vprašal: »Ali imam čast govoriti z gospo prednico?« Mati prednica je žal tako zaposlena,-: se je opravičevala redovnica, »da vas ne more sama sprejeli. Jaz sem gospodarica — in veselilo me bo. ako bom lahko jaz ustregla vaši želji...« Fandorju stvar sicer ni šla prav v račun, a kaj je hotel . »Igralec Bouardiu me je prosil, naj se v njegovem imenu zahvalim za požrtvovalno nego in postrežbo vaših sester.« Redovnica je sklenila roke: Kako je kaj z gospodom Bon irdd-nom? Dal Bog, da mu je bolje!« . Hvala: videti je že precej zdrav — in če gre tako dalje, bo lnnalu spet lahko Past opil v gledališču.« Naša prednica bo prav gotovo ganjena. ko bo izvedela za vaš obisk...« »Oprostite, sestra, moje poslanstvo še ni pri kraju.«’ S temi besedami ie izročil časnikar redovnici dva petd^setaka. »Za samostanske ubožce pošilja to malenkost gospod Bonardin,« je pripomnil. Redovnica je pobesila oči in skromno dela: »Sveti Martin, zaščitnik usmiljenih, mu bo poplačal to dobroto’* Iz daljave so je zaslišalo večerno zvonjenje. Redovnica ie pogledala skozi okno na samostansko dvorišče. Fandor se je opravičil, ker je tako dolgo nadlegoval. »Zvon vas kliče k molitvi!« je dejal. ■ TAB OBLEKE Redovnica je prikimala. »Da, čas večerne molitve je napočil.« Fandor ie v spremstvu redovnice odšel iz dvorane in zavil po ozkem samostanskem dvorišču prati izhodu. Vratarica je že odklepala vrata, toda Fandor je zdajci pbstal. Pobožno korakaje so stopale redovnice druga za drugo čez dvorišče proti kapelic-L Nehote je pridržal korak, občudujoč pobožno sliko. Gospodarica je še zmerom stala ob njegovi strani. Zdajci je obvisel njegov pogled na redovnici, ki je stopala kot vodnica pred vsemi. Ati prav vidi? Srce mu je začelo burno utripati. »Sertra.« je razburjeno vprašal, »kdo je redovnica vodnica?« : Redovnica, ki jo vi mislite, je naša častita mati prednica.« je odgovorila mirno in skromno samostanska gospodarica. Deset nvriiut pozneje je skočil Fandor pred Juvovo hišo iz taksija in! zdrvel po stopnicah navzgor. Kar naravnost jo je mahni! v komi- ‘ sarjevo delovno sobo: prazna je bila! Stopil je v jedilnico, v salon — nikjer ni bilo žive duše! Fandor je globoko zajel ca|>o in smeje ee glasno zaklical: »Dragi Jave. mnogo, prav mnogo s-e je zgodilo, odkar «e nisva videla. Bodi tako ljubezniv in me sprejmi; samo nekaj besed hi rad govoril s teboj.« Fandorju ni bilo mar. ko ni dobil odgovora: kar vrnil se je v komisarjevo delovno sobo in 6e pogreznil v Da bo moj odgovor res nekoliko podoben odgovoru — pa tole: Predvsem bi bilo dobro, če gdč. (ali ga.) R. K. vzame na znanje, cin sem bil nekdaj zagrizen abstinent in da sem danes, če že ne zagrizen, na vsaj navaden .trezvenjak* in da se je pri svoji sodbi o moji »treznosti« in o »bivanju med vinskimi bratci« nekoliko prenaglila ali zmotila! Nu, motiti se je človeško, in zlasti ženski ie to prirojeno, vsaj gdč. dopisnica je to s temi besedami potrdila. Kar se pa tiče onega »dolgočasenja« in _ »pa napišimo nekaj za .Družinski tednik*«, bo pa menda veljalo za njo mnogo bolj ko zame. Kajti če bi ona v čitanje tednika vložila nekoliko manj dolgočasja, bi gotovo spoznala, da besede »da lahko hodi fant z več dekleti«, niso moje. nego so izposojene iz dopisa ene izmed čitateljic »Družinskega tednika«. Naj torej blagovoli vzeti v roko zadnje številke in naj pazljivo prečita še enkrat dopis M. š. Stožice. pa se ii bo zabliskalo. Veseli me pa. da priznava vsaj to. da so se ženske vendarle svojčas šopirile s pavovim perjem. Da smo jim »to delo prevzeli moški«, kakor piše. je pač samo po sebi umevno. Dovolite nam vendar, naj se še moški malo po-šopirimo, saj boste to vlogo v najkrajšem času spet prevzele ženske, kakor se da razumeti iz vrstic, podpisanih z R. K. v S. Pred svojim pragom pa človek pri najboljši volji ne more do kraja pomesti. Predvsem zato ne. ker to delo opravijo temeljiteje drugi in jim tudi jaz popolnoma prepuščam ta posel — saj bi sicer gdč. R. K. ne imela prilike, seznaniti čitatelje »Družinskega tednika« s svojim cenj. peresom Pred mojim pragom pa je še celo prahu na debelo — uh, da je kar grdo! Zatorej: gdč. R. K. — le oglasite se še in pometajte, pometajte! In če se vam posreči, počistiti vse do zadnjega kotička, vam bom zelo hvaležen! H koncu naj še omenim, da je cenj. R. K. v svojem dopisu kot nasprotnica »hecanja« in laganja primešala nekoliko neresnice poleg že omenjena kajpada, da sem doma med vinskimi bratci. Tako ne bo res, da sem trdil v svojem dopisu z dne 26. XI. »da lahko hodi fant z več dekleti«, nego bo vsakdo, ki je one besede pazljivo prečita!, prav lahko spoznal, da sem, ravno narobe, grajal takega fanta in se čudil oni gospe, ki jih je dejansko napisala. To dokazujejo moje besede: »Ali naj bo to iskrenost, če hodi fant n. pr. s tremi?...« Torej se v tej stvari popolnoma ujemava in ne vem, kaj je krivo najinemu nesporazumu... Dalje mi bo lahko brez pomišljanja vsakdo pritrdil, da so ženske tiste, katerim gospa moda dirigira, da ven-čajo svoje klobučke in s tem seveda tudi glavice z raznimi peresi; tudi pa- vovega sem že videl, če se zelo ne motim, na neki taki glavici. In prav tako mi bo lahko vsakdo pritrdil, da na mojo glavo ni nataknjen niti klobuk (pač, toda redko!), niti kakršna koli peresa, nego le to, kar imamo pač vsi ljudje. Ko bora popoln plešec, pa niti tega ne bo... In še to ne bo res, da postavljam na prvo mesto »hecanje«, ampak bo res, da tega sploh na nobeno mesto ne postavljam, odnosno ga nisem postavil, nego le pravim o njem, da je popolnoma neškodljivo in da ni neopravičljivo in grešno. Oh, da — ali smem še jaz omeniti, da nimam namena žaliti, nego se samo malo — — »pohecati«? Ne bi namreč škodilo, če bi se »Družinski tednik« razširil, recimo na dvajset strani. K temu bova v znatni meri pripomogla midva. Zato pa: le koraižo in pero v roke. Tudi jaz bi ga še vzel, če bo treba. F. P. v H. * Op. u r e d. Ker se pa — na žalost — »Družinski tednik« še ne more razširiti na dvajset strani, vljudno prosimo cenj. člankarje o laganju, da debato o prispevku »Saj ni tako hudo!« zelo na kratko končajo. Vse, kar je bistveno, so tako že povedali i eni i drugi, za razčiščenje morebitnih nesporazumov bo pa zadoščala kratka stvarna ugotovitev prizadetih dopisnikov. globok naslanjač. Bil je prepričan, d« ga je njegov prijatelj slišal. In ni se nudil! Dve sekundi kasneje je nevidna roka odgrnila zastor pred skrivnima vrati — in Juve je 6tal ves začuden na pragu: ::S tako gotovostjo, me ogovarjaš, ko da si res prepričan, da eem doma. Prijateljček moj, to vendar ni nikjer zapisano, da moram biti doma...« Fandor je mirno se smehljaje odgovoril: »Pri tako hudo zaposlenem človeku je to res slučaj...« duve ie stopil bliže in krepko strese! Fandorju desnico. »No, zdaj mi pa po pravici povej, iz česa si sklepal, da sem doma. Vratar ti tega prav gotovo ni izdal.« .Nisem zaman poslušen učenec svojega učitelja. Ali mi nisi mar sam zmerom rekel, da mora človek imeli oster nos... Viš— s tem svojim nosom se m zavohal, da fd doma.« - Kaj si vohal? Peklenšček ti mali! jo vprašat Juve dalje, zakaj neznansko rad je dražil Fandorja. : Kaj sem vohal?... Vraga! Dim tvoje večne cigarete. Kdor ima občutljivo nosnice, ta pri priči razloži še gorak dim od že ohlajenega...« r Imenitno, Fandor. r ie zadovoljen vzkliknil komisar, »zdaj mi pa brž povej, kaj je novega.« Fandor je pripovedoval in Juve ga je napeto poslušal. Pripovedoval je o Bonardinu, o Valgrandu in naposled še o skrivnostni gospe Valgrandovi, ki si ie nadela ime... madame Rajmondova... Juve je kar glasno mislil: »Spet nova skrivnost, ki jo ho treba razvozlati, toda ta menda ne ho tako zapletena. Kaj je pa dalje novega?« Fandor je skočil pokonci, prijel Juva za ramena in mil globoko po gl (dal v oči: »Skrivnost še to ni! Vem pa za pravo pravcato skrivnost! Veš kai lady Bel-thamova ni mrtva, lady BeMhamova živi!!!... Pred nekaj minutami sem jo videl. Na te svoje lastne oči sem jo videl, tako resnično videl, kakor vidim zdaj tebe pred seboj! Juve je bil tako osupel, da ni mogel ziniti besedice. »Kakor gotovo se po tvoji zaslugi Fandor pišem, tako gotovo sem videl ladv Beithamovo... pod krinko prednice noienskega samostana!" XLIX Stari veteran Na koncu Rimske ulice je Fandor obstal,.. »Kakšnega zlodja le iščem tu?« se je vprašal. »Prav po nepotrebnem se nastavljam neznanim nevarnostim. Kdo je le ta gospod Mah on! ki mi je pisal pismo? Še nikoli — živ dan še nisem slišal o njem. Kaj la pomeni ta stavek: .Pridite, če ee zanimate za afero ladv B... in F...‘ Ali ni mar to pismo mišnica? Ali ne čakajo morda žo hudodelci name, da me spravijo s |W)ti? O. da bi mogel vsaj Juva vprašati za s-Vet.« Ze dolgih štirinajst dni, odkar je Fandor odkril dozdevno lady Beltha- movo, je .Tuve izginil ko kafra. Pandor bi bil friicer v velikih skrbeh zanj, loda komisar mu je bil na policijskem ravnateljstvu pustil pisanje s sporočilom, da l>o za nekaj časa odpotoval. Pandor jo je mahnil na Pereiirejski buljvar. »Kaj Ivi si, zlodja, beliil glavo,« je modroval, »prijatelj Mahon bo prav gotovo poznal kakšno zanimivost o Helthamovi in o Kantomasu. Najej bo sovražnik ali prijatelj: k njemu grem!« Podzavestno je segel v žep in otipa! samokres; vedel je, da bo moral i njim odgovoriti, če bi mu kdo pret.il. Stopil je v čedno stanovanjsko hišo na severni strani Pereirejekega bulvarja. Najprej je vprašal hišnika, stisirivši mu mastno napitnino v roko. kdo in kaj je gospod Mahon, sam je pa predstavil za zavarovalnega agenta. Izvedel je, da se je gospod vselil šele pred tremi tedni, in da je bržčas kakšen upokojen konjeniški častnik. Hišnik je pripovedoval, da je na obeh nogah hrom in da živi v prav skromnih razmerah. Zaradi hromosti kajpak ne more iz hiše, obiskov ne sprejema, samo včasih prideta k njemu dva mlada vojaka.... »Ali sta mogoče vojaka zdaj pri njem?; je vprašal Fandor. »Ne, gospod, nikoli ne prideta pred Štirimi. (io*tpod Mahon je zdaj prav gotovo sam,« je vljudno zagotavljal vratar. Fandor se je zahvalil za pojasnilo in odsopihal v peto nadstropje. Po-z\onil je pri desnih vratih. Na svoje začudenje je zaslišal čuden šum... >0, ubožec! Bržčas se 'prevaža samo s slolom na kolesih,« si je mislil Fandor. Ni se molil. Ko so se vrata odprla, j* zagledal v bolniškem stolu hromega gospoda Mahona. Bil je slar, častitljiv in odličen gospod, to je presodil Fiindor na prvi mah. kraljevine Jugoslavije ■ mit zabave: Včeraj in Radio Ljubljana od 17.-23. Jec-1936 ČETRTEK 17. DECEMBRA: 12.00: Vsakemu svoje (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 18.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Razne zborovske pesmi (plošče) ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Skladbe komponista H. Ailbout-a (igra Radijski orkester) ■ 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, sporeored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura: Boža Kneževič in naša doba (dr. Dušan Stojanovič) — Bgd ■ 19.50: Zanimivosti ■ 20.00: Prenos koncerta Ljubljanskega godalnega kvarteta ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.30: Angleške plošče ■ Konec ob 28. uri. SOBOTA 19. DECEMBRA: 12.00: Plošča za ploščo, pisana zmes ! • pesmic veselih in godbe za ples ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Plošča za ploščo, pisana zmes — pesmic vet-elih in godbe /.a ples ■ 14.00: Vreme H 18.00: Za delopust fnlošče) N 18.40: Pomen našega rudarstva za narodno gospodarstvo (g. Viktor Gostiša) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura: Kmetijsko gospodarstvo .Jugoslavije v 1 1930. (Ivo Zoričič) — Zgb ■ 19.50: Pregled sporeda ■ 20.00: Pojdimo v Celje po veselje! (obisk mikrofona v celjskem mestnem gledališču! ■ 22.: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Cimermanov trio ■ Konec ob 23. uri. NEDELJA 20. DECEMBRA 8.00: Telovadba (vodi g. prof. Marjan Dobovšek) ■ 8.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve B 8.45: Verski govor, g. ravnatelj Jože Jagodic) ■ 9.00: čas, poročila, spored ■ 9.15: Iz Mozartovega carstva. Reproduciran koncert, vmes vložki komorne glasbe za pihala ■ 11.00: Otroška ura: Nastop malih harmonikarjev pod vodstvom g. prof. Pavla Rančiga-ja ■ 12.00: Plošče ■ 12.15: Pevski oktet rudniških nameščencev iz Trbovelj ■ 13.00: Čas, spored, obvestila N 13.15: Kar želite, to dobite (plošče po željah) (oddaja prekinjena od 14. do 10. ure) ■ 10.00: Ženska ura: No- vodobno gospodinjstvo kmečke žene Iga. Franja Brodarjeva) ■ 16.20: Harmonika, g. Edvard Kovač ■ 17.00: Kmet. ura: O čebelni kugi (g. Jože Okorn) ■ 17.20: Lahka glasba (Radijski orkester) ■ 18.00: Prenos iz Zagreba: Otroci pojo ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19 30: Ni \ ura: Kulturna stremljenja bosansko-hercegovskih muslimanov (Haniza Humo, knjiž.) Bgd — 19.50: Slovenska ura: a) Vipavske zdravice in popevke (Akad. oktet); b) Po Vipavski dolini (g. Filip Terčelj) ■ 20.30: Večerni koncert Radijskega or-keslra ■ 21.15: Vijolinski koncert g. Len Pfeifer, pri klavirju, g. prof. Marjan Lipovšek) ■ 22.(Xt: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Za dobro voljo (igra Radijski orkester) ■ Kotve ob 23. uri. PONEDELJEK 21. DECEMBRA: 12.00: Ruske balalajke (plošče) B 12.45: Vreme, poročila B 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Domači zvoki (plošče) ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Zdravniška ura: Prebavljanje in prebavnost jedi (g. dr. Anton Brecelj) ■ 18.20: Gabriel Faure: Balada za klavir in orkester (plošče) ■ 18.40: Kulturna kronika: Ivan Cankar in slovensko gledališče (g. Ciril Debevec) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura: Gospoti&rski značaj- lova v Jugoslaviji (d". Milan Marinovič, univ. prof.) — Bgd ■ 19.50: Zanimivosti ■ 20.00: Prenos z Dunaja: VVeber »Oberon-, opera ■ 22.20: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.35: Za oddih (plošče) B Konec ob 23. uri. TOREK 22. DECEMBRA: 11.00: Šolska ura: Božična akademija II. deške in dekliške meščanske šole v Ljubljani ■ 12.00: Reproduciran koncert kozaških pesmi ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Opoldanski koncert Radijskega orkestra ■ 14.00: Vreme, borza B 18.00: Pester spored (Radijski orkester) ■ 18.40: Filoz. predavanje: Vzgoja in dresura (g. dr. St. Gogala) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura Slovenski božični običaji (Rudolf Do-stal) Ljubljana B 19.50: Zabavni zvočni tednik ■ 20.00: Odlomki iz Stravinskega suite ; Žar tiča« (plošče) ■ 20.15: Hudičev kabaret — zvočna igra ■ 21.00: Debussy: Nokturni (plošče) ■ 21.30: Slovenija v slikah, klavirski koncert g. Josipa Ralie-Rajheniča ■ 22.00: Čas. vreme, poročila, spored ■ 22.15: Veseli zvoki (Radijski orkester) ■ Konec ob 23. uri. SREDA 23. DECEMBRA: 12.00: Virtuozi igrajo (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila B 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13 15: Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah) ■ 1-1.00: Vreme, borza ■ 18.00: Mladinska ura: Trikrat Mont Blanc (gosp. Kopinšek Andro) ■ 18.20: Mladinska ura: Naredimo si krasnogled — ka-leidoskop (g. Miroslav Zor) ■ 18.40: Pravno predavanje: Likvidacija kmetskih dolgov (g. Valentin Bidovec, sodni starešina) B 19.00' Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura: O postanku božičnih običajev (g. Ivo Franic, dir. Etn. muz.) — Zgb ■ 19.50: Šahovski kotiček ■ 20.00: Pevski koncert ge. Pavle Lovšetove s SDremlievanjem liadi iškega orkestra ■ 21.20: Citraški dueti (gg. Emil Mez-golits in Štefan Okru pa) ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Bodimo veseli! (igra Radijski orkester) ■ Konec ob 23. uri. ■A Vsaka oesetla 26 ah Mj par Davek 150 Oin j Vsaka beseda 26 par. Davek 1'50 Din. Za iitro MALI OGLASI Za iifro ali da|anje naslovov 3 Din. Najmanl ali dajanje naslovov S Din. Najmanj 10 besed 10 besed TRGOVINE, INOUSTRIJE, TRAFIKE, buffete, hotele, gostilne kavarne, vinotoče, mlekarne in vsa druga obrtna, trgovska in industrijska podjetja prodajamo in posredujemo pri nakupu — ■ uspešno, vestno in hiti o: Poslovnica Pavleto- Maie oglase socialnega značaja računamo po %&greb. Iliča J44.____________________________________________ 25 par za besedo, trgovske m podobne pa po HliE, VILE, POSESTVA, parcele, Edravilifiča, 50 par ta besedo. Preklici in trgovsko-obrt* letovišča, veleposestva, gozdove, mline, žage niški oglasi, ki nimajo prodajnega značaja, in vse druge nepremičnine prodnjamo In po stanejo po 1 Din ta besedo. — Za vsak mali sredujemo pri nakupu solidno, hitro in uspeS oglas |e treba te posebej plačati davek v no: Poslovnica Pavletovlč. Zagreb, Iliča 144 znesku 1 50 Din. Kdor želi odgovor, dostavo po pošti ali če ima oglas šitro, mora dopla* čati še s Din. — Mali oglasi se plačajo vedno vnaprej, in sicer po poštni nakaznici, po po* , štni položnici na ček. račun »Družinski ted- 1 niks uprava, Ljubljana 15.393, ali pa v znamkah obenem t naročilom. Dopisovanje Vsaka beseda 26 par. Davek i 50 Om. Za šitro al* dajanje naslovov 3 Din Najmanj 10 besed. MLAD SIMPATIČEN in seriozen gospod sl želi iskrenega prijateljstva z gospodično simpatične zunanjosti, lepega obnašanja in plemenitega značaja. Po možnosti i mlado učiteljico. Dopise prosim na upravo »D. t.« pod »Iskrenost« ŽENITVE IN MOŽITVE f 'boljših 'krogih" p