Novice.
Izhajajo 1. ÍD 15. vsacega meseca. Cena jim je xa eelo Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" na-leto 1 gld., sa pot leta 50 kr, — Naroinino ia dopise tisniti dati, plaća za dvostopno petit-vrato 8 kr. za sprejema J. Krajec V Novern mestu.	enkrat, dvakrat 12 kr , trikrat 15 kr.
Gospodarsko stvari.
Malu koruza ali činkvantiua.
Po Dolenjskeni je skoi-aj sploiiia fiobra navada, po rtidťci aii turski fle.telji (iticarnatj, mulo koruzo aojati. No, maia koruza, křitera sť seje, to ime pa<> ])o vsej firavici zasluži, kajti njeni stroki so istinito kaj majhni. Majlina je pa tmli »rela rastlitia sploh. Ta koruza se ittienuje ttidi ("in-kvantiiia, od ilalijanske iiescde činkvanta, kar po na.se toliko pomeni, kakor petdeset, kt^r ima la koruza v petdesetih dneh doicorefi. Na italijanskem pridelujejo einkvaiitiiie za drugi pridelek po ozi-miiii prav dosti. Ali kak razlořek ni med ifali-jausko ('iiiikvaiititio ali pa naio doleajskoi' Niti za primerjati nt. Med tem ko ima naSa, kakor ze reieno, ina|hiie'kla.^è (strokej in bledo rumeno zruo, je italijanska le malo manjših klasov mimo navadne koruze, in je živo zujsrorelo nimenefía znia. Dozore pa obedve jednako zffodHj. Da je naša domara činkvantina zaradi veliko manjših klasov ludi veliko manj vndiia kakor pa italijanska, razumi se samo o sebi, In y.íitit Lii bilo přií'- pametno, doniaeo řinkvantino, katera se je v
toliko letiii g-otovo presortala, zopet jedenkrát z izvirno italijansko nadomestili Posebnili poskušenj za to niti še-le treba ni delati, kajti lansko leto sejali so na neki njivi kmefiske řole na Grmu izvirno italijansko ěinkvantino — to po rudeÈi detelji — in pridelali so koruzo, katera se od navřidne, bolj zgodne koruze, kar nic ne razločuje.
Dolenjci, optistite torej malo klasnato domačo čitikvantino v.saj delonta, in nadomestite jo K izvirno italijansko, ne bodete se kesali. Sicer pa naj spregovorimo tukaj še jedno besedo o pridelovanji male koruze ali iinkvantine sploh. Ta se obdeluje po Dolenjskem vse drugače kakor navadna koru>',a.
Vseje se sploh veliko gostejši, iti dosti p regosto, osiplje se navadno nii, ampak le jedenkrát okoplje, in ge takrat kaj jiovrSno plitvo. To ni nikakor pravo. To tiapaëno obdelovanje je ravtio v prvi vrsti krivo, da se je nasa dmnača činkvantina tako presortala, da je tako majhna postala.
Dolenjci sejajte činkvantino le malo, ali pa kar nič goste.j.io memo tiavadne koruze, okopljite
Kako 8c je opekel stari Čelesnili.
(Ďrtioa i® kmeEkega življenja; spioa) —ú.)
(Konec.)
Pogledavala je tistega popohidne stara Ue-lesiiicft večkrat doli po cesti, ies, da li vže koraka njen stari iz lejie prestolnice proti svojemu domu. In pogledala je veikrat zaman, nazadnje zagledala je na prasni cesti vendar nekaj, kar pa ni bilo tiiti najmanjše sliřno njenemu staremu, ker je bil to velik, okrogljast predmet, kteri se je pomikal precej počasi po cesti dalje. Ti, dragi (n'tatelj moj, ne bi bil sicer na prvi pogled ug-anol, kaj da je prav za prav ta predmet, vendar (Jeles-nici, kakor tudi vsakemti drugemu prebivalcu naše prijazne dolinice ni trebalo dolgo opazovati tega predmeta, ona je precej ztiala, da je to srednjeveška koiija slavnega prestolniikega voznika in koćijaža, ztiaiiega lîedenka. Ali tie mislite, se
ta kočija ne odlikuje baň po svoji lepoti in bolje naliči Noelovi barki, kakor pa današnjim kočijani, nikari ne mislite, da ni udobna. V nji dobi prostora šest, v sili tudi osem oseb in kako se sedi, mili Hože! Ne jiotresa te kočija, kakor druga, v katerili. Če se voziš pol ure, pozabiš, kedaj si obedoval zadnjikrat, ne; v li kočiji se je res veselje vozili, onih obilnih jarkov, s katerimi tako obilujpjo naše ceste, niti ne očutiš, kočija se satno malo zajučka in preko jarka si. Mej vedii to gospodje uradniki in pa slavni mestni očetje, in če se kateri kam vozi, izvestno se vozi le v Bedenkovi kočiji. Ali, klek jo odnesi še to kočijo, kam sem zopet zabredel, oti stare Celesnikovke na liedenkovo kočijo! Da, ali tako brez pomena vendar ni, koristilo ti bode to, čitatelj moj, ker če priromaš kedaj v našo prestolnico, ne zabi Hedenkove kočije! Izvestno bodeš z njo zadovoljen iti ohraniš jo v blagwii spominu. Opisal bi ti Še Bedenka samega, kateri je še bolj zanimiv, kakor pa njegova ko-
jo jedenkrát, pa osujte jo tudi kakor navadno koruzo in pridelali jo liodete skoraj ravno toliko in skoraj ravno take, kakorŠiia je navadna koruza.
|[i §e, nekaj nam pride na misel. Dostikrat se laliko vidi, da po Dolenjskem, po štajarski, da Še celó po nemSki detelji koruzo sejejo, in v ta namen njivo dobro pognoje. Ta pognojitev je pai odvei. Po detelji, posebno pa se nemški, stori kornzii brez vsega gnoja prav dobro. (Jemu torej gnoj brez potrebe rabiti? I^orabite ga raj àe tam, kjer je bolj potreben, kjer brez njeg-a pií ne do.sežete. Z gnojem na ta način bolj štediti, treba bode posebno v prihodnosti, ko bode trta, zaradi trtne uši isto tako hlevski gnoj zahtevala, kakor ga krompir ali pa kaka druga ra.stliiia, katera brez gnojitve nikakor ne obrodi.
Dolenjci, sežite torej po novi italijanskj čin-kvantini in pridelujte jo pozornejše, boljše. Štedite pa pri leni ako se le dá z gnojem.
i
t
Deželni glavar dr. Jožef Poklukar.
J
Neusmiljena smrt pri n:is grozno kosi — kosi nio/i, katerib bi ravno sedaj še prav posebno potrebovali. Ikitka tnga nam mora stiskati srce, ko na to mislimo, ko gledamo, kako jiada cvet za cvetom v prerani grob ! Tolaži nas le bo/ja previdnost, ki vse prav stori.
Zlatega moï.a nam je, vzela neizprosljiva smrt dnf-' 17. marca — gospoda deželnega glavarja doktorja Toklukarja. Pa kdo je bil dr. Po-kliikar? Jeden izmed najboljših sinov naše domovine. liil je mož — vzor pravega Slovenca —
zvest Bogu in narodu, najboljSi oce svoji družini, najprijazniši gospod tudi z najnižjim — pripravljen vselej pomagati, kjer je bilo le mogoie.
Dolga bolezen vodenica m;i je pretrgala nit življenja 17. m. m. ob 1. uri po noči. Star je bil pokojni še le 54 let — pa se je vže preselil v boljši svet. To upamo za gotovo; bil je zvest lîogu, spoznaval ga je pred ljudmi, torej ga je tudi on spoznal za svojega, ko je stopil pred njegov sodni stol. Imel sem priliko spoznavati pokojnega od Idiže, ter sem se prepričal, da je bil mož res — zlata duša.
Kako je bil veren, je kazal povsod, vzlasti še na Dobrovi, kjer je posebno rad prebival. Pri sv. maši ni bil le vsako nedeljo gotovo, am])ak kadar je le mogel tudi ob delavnikih — vilasti med šmarnimi niaSami, kajti Marijo je častil še prav posebno. Veliki četrtek je pristopil vselej z gospo svojo vred očitno med preprostim ljudstvom k mizi Gospodovej — in liiša njegova, družina njegova je kazala vsigdar katoliško prepričanje, pokojni torej ni bil katolik le z jezikom — ali monia samo ob Času volitev, amjiak vselej in povsod. Taeih mož imamo dandanes malo, jako malo, da-si bi jiii neizrečeno potrebovali, — Hog nam jih obudi !
Rojen je bil dr. Poklukar v Krnici, v lari (xorjanskej, blizo Itleda na Gorenjskem od kmečkih starišev I. 1837, Učil se je v Ljubljani in naDunajn; podpirala sta ga posebno strijca gg, .ložei, župnik in Janez Poklnkar, korar, L. iy(í4 je postal doktor prava na Dunaju ter prišel potem v Ljubljano veren cei'kvi in domovini. Leta 1873 se je oženil z lilazm'kovo hčerjo, gospodičino Aleksandrino, ter tako prevzel nadzorstvo tiskarne lîlaznilcove. L. 1870 je bil voljen v deželni, leta
čija, opisal bi ti še njegova dva konja, izmej katerih je oslepel jeden na desno, drugi na levo oko, vendar bodi ti to za sedaj dosti, morda o dru^m kedaj pozneje.
Spoznala je toraj Celesnica iiedenkovo kočijo. — „Gospoda so!" — dejala je precej — „kedo ve, kaj jih nosi v našo vas? Kaj ko hi prišli morda zaradi onega potepuha?" —
In ni se molila stara l>,lesnie3. Kočija zavila je baš pred njeno hi^o, izstopili so dva, trije gospodje in poprašali po sobi, v kateri je stanoval oni tujec. Starka odvedla jih je gori v podstrešno sobico. (ïospodje pregledali so one papirje, katere je pustil tujec na mizi, pregledali so vso sobo^in zmajevali so nekako nezadovoljno z glavami. Če-lesjiikovka opazovala jih je prestrašeno in ziialiêno, naposled se je pa vendar ohrabrila in popraSala jednega izmej gospodov;
„Ali ga bodete dobili?"
„Nevem mati", — odgovoril je najstarejši izmej gospodov — „to je zvit lopov! Ali niti z vašim možem ne bode tako lahko; to ni po pošteni postavi, hotel je goljiilati cesarja in vso državo in hranil pri sebi prekanjenega potepuha, da mu baokovce ponareja. Tudi on bode sedel, nobeden drugi". —
Sedaj je i)iio starki vse jasno, sedaj je razumela one skrivne pogovore, sedaj je razumela darežljivost svojega moža, katerega lakomnost in pa skopost je dobro poznala. !VIilo storilo se je ženici, oblile so jo solze in glasno je zaplakala, l'lakaje prosila je gospode, da se usmilijo njenega moža.
„Zaman, mati, zaman, ~ tu prošnje ne pomagajo. Tu so postave, stroge postave in sodilo se mu bode po pravici. Krivnja ni majbna!" — odgovoril je resno jeden izmej gospodov.
_ Našli niso nič posebnega. Pobrali so one papirje in seli v kočijo. Bedenko pognal je svoja

1871 pa v državjii zbor,, 1. 1884 so ga. pre-svitli cesar poèastili z redom železne krone, leta 1888 pa je postal deželni g-iavar na Kratijslcem.
Pokojni Poklukar je srčno ljubil svoj slovenski narod — uiil se je te Ijubezin' še od prvih naSih voditeljev — Hleiweisa, Tomana, Koste, s katerimi je bii v tesnej zvezi. Ni se sicer tíirokoustil z rodoljubjem — paČ pa je tenivec delal — vztíisti kot deželni in državni poslanec. Kako n. pr. se je trudil, da so se na Kranjskem zmanjkali zemljiški davki, da nam je država nekaj tisočakov vrnila, katere je dežela prej prevet plačala; velike zasluge Ima tudi v tem, da je dežela pobiranje davkov od žganja itd. prevzela sama 1er tako v jcdnem letu napravila dobiika do 150,000, koliko se je trudil kot clan odbora za osuševanje ljubljanskega moSvirja! Pa kaj bi naštevali dalje? sklejiem z besedami: bil je mož po značaju, vreden da gn posnema vsak Slovenec. Gospod daj njemu zasluženo pla-Žilo, nam pa njemu podobnih mož — rodoljubov!
Drevje po vrtili in gajih napenja popke, ki komaj čakajo, da se razpiio v ze enje in pisano cvetje. Ptižiee prihajajo nazaj v znane jim kraje — ter pošiljajo vsaka po svoje proti nebu svoj : „Aleluja!"
Vse se oživlja, vse se raduje.
Oživi, oveseli se tudi ti, Človek, najimenit-niša stvar, zaradi katere je dai Gospod, veliko I10Ô s svojim vslajeiijem ! Raduj se, oíižíen greha, spravljen z liogom po milosti njegovej ! Veseli se, ako si vstal iz groba grešnega spanja v novo življenje pa se nikdar več ne povrni v prejšnji grob!
Aleluja! tudi Tebi narod slovenski — posebej dolenjski! Vslani, vzdigni se! delaj, da dosežeš svoje pravice, katere ti gredó po božjem in naravnem zakonu! Ostími, ohrabri se za pridno deio, (ia si oskrbiš po možnosti bolje stanje kakor je bilo doslej! Pridna roka, pametna varčnost, pošteno liogu in cerkvi vdano srce — to Dolenjec bode tudi Tebi dalo „veselo aleluja!" radostno veliko noč.
Aleluja!
Aleluja! aleluja! tako se prepeva po širnem krščanstvu, „Gospod je vsial od smrti, premagana je smrt trohnoba", prepevajo usta naše nežne mladine. Narava sama hoče takorekoč povzdigovati tudi veselo vstajenje — po dolgem zim.skem spanju tudi v njej nastaja vesela velika noč — vstajenje. Debela snežna odeja je ali zginila ali zgiojeva še po višavah, prve cvetke vže veselo pozdravljajo mimo gredočega, govore mu: Aleluja! velika noČ, vstajenje je tu! veseli se, človek !
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
Volitve v državni zbor so končane. Zvršile so se tako, da niso posebno ugodne za nas. Prave večine nima nobena stranka, ne naSa konservativna, pa tudi ne [lemško-liberalna. Naša (desna) stranka ima s Poljaki 153 glasov — levičarji jih nimajo toliko; vendar pa tudi nam manjka kacih 20 glasov do gotove večine. — Kako se bode vladalo? Skorej golovo bode skušala vlada pridol)ivati si veČine od slučaja do slučaja, to se pravi, ko pride kakova postava pred državni zbor.
čila konjiča in zopet so se odzihali po prašni cesti nazaj v lepo prestoliiico.
Naj^ bodem kratek! Ni se dobro steklo za našega Čelesnika. Dve leti je dobil in se obilno pokoril za svojo lakomnost, skopost in pa často-iilepje. Ko je prišel zopet domov, osivela mu je glava popolnoma, lice nagubalo mu se je še bolj, a ona ponosna glava ne stoji mu več tako po koncu, kakor nekedaj. S sovaščani obči Že manj, kakor je popřeje, a o celi ti dogodbi ne govori nikdar, kako bi tudi, saj je dosti žalostna za njega! Daj mu iiog zdravje in srečo, pokoril se je starec dosti!
„Da, ali kaj je z onim lopovom?" — po-prašujete se izvestno. Stopite sem, tudi to vam povem, ali samo toliko, kolikor znam, več vam pa brez vsake Sale ne morem. Toraj čujte! Iskali so ga, iskali, pisali so in pisarili zdaj sem, zdaj
tam, ugibali in niodrovali zdaj to, zdaj ono, ali vse zaman — vse zaman. Lopova ni in ga ni! Kakor, tla ga je odnesel sam šment v deveto deželo, o »jem ni sluha, ni duha. Da te vse šem-braj! taimabutico! Odnesel je staremu t'elesniku petdesetak, a kaj mislite, da samo njemu? Rhé, i drugim, i drugim ; samo so bili drugi saj toliko pametni, da ga niso naznanili in raje molČe škodo trpeli, a stvar se je lepo poravnala, ker drugače bi tudi oni sedeli, kakor je sedel stari Celesnik. Ta zna denarje delati, ta pa ta, ali ne z roko, nego z goljufijo. Ali vendar ne morem si misliti, da se ne bi vjel tudi ta tiček jedenkrát na Hmanice, posebno sedaj, ko je moja pripoved-čica vsakega dobro podučila, kako naj se varuje goljufov in .sleparjev. Vjeli bodo tudi njega in ga bodejo, a takrat ga bodejo pošteno naplačali. A jaz pa, da le zvem, da je naš tiČek v gajbici (kletki,) „prijatli, poročil al' pisal vam bom!" Do tedaj pa vsem prisrčen pozdrav!
si bode jjrizadevala pridobiti nekaj glasov od tislili poslancev, ki niso pi-i nobe.iej velikej stranki, da spriivi dotiino postavo v veljavo; pri dnigej postavi jih bode pa zopet iskala morda popolno druziii kakor je bilo pri zadnjej. Da se liode indno počasno pomikal voz, pri katerem se bode jedno kolo preminjalo, je pař lahko inogoie, da poreče čez malo časa cesar; volite vnovič! (lovori se, da bodo imenovani nekateri novi Člani v fro.sposko zbornico — ki pa baje ne bodo izmed Slovanov. To bi bilo slabo znamenje.
MladoČshi so v kleščah; ker dobro vedň, da bodo v državnem zborn o.saniljeni. Mislimo, da se bode čeSki narod kmalu streznil ter spregledal, da je Škodoval sebi in drugim, ko se je vrgel kar v naročje mladim.
Na Koroškem je imel deielni poslanec, obče spoštovani g. župnik Eiiiapieler tožbo zoper nekega Foresti-ja, ki je g. župnika v svdjem umazanem nemškem listu kar obdolžil — iinioi'a. Reč se je obravnavala pred porotniki v Celovcu. Ti pa so spoznali Forestija kot nekrivega Oiire-kovaiii g. župnik mora pa plačati troske. Strasno se godi Sloven{;em dobro na Koroškem!
Nekateri trdijo, da se začne državni zbor dnê aprila; drugi mislijo da pozneje. Prihod-íijiÉ bodemo brez dvoma vže vedeli.
Kaj je novega po širokem svetu?
V	Sofiji na Bolgarskem je nmrl vojni	minister general '.Vliitkurov. Bil je to izvrsten	general ; zato so pa tudi liolgari pokazali pri	j)o-grebu, kako vi.soko so ga cenili.
Rusija pošilja Se vedno vojake na avstrijsko mejo; tako je prišla i/, Novgoroda zadnje dni 2'2. divizija pešcev ua naio mejo, Je-li to res znamenje, da iiode mir?
V	Belgiji zahteva narod vedno bi)lj občno volilno pravico
Stari Bismarck se bode dal voiiti v državni zbor. Ni pa še gotovo bode-li zmagal ali ne. Pod liismarckom so naredili Nemci postavo, po katerej so sknSali svoje Poljake poneničevati, posebno s tem. da so nakupovali poljska posestva ter dajali Nemcem (kakor pri nas Síidmark) ali sedaj so baje v tty reči jeli nekoliko mileje delati.
âpanjski delavci zahtevajo, da bi samo osem ur na dan delali, Ifl ur pa počivali. No, vse prav, iui delavcem gotovo privoščimo ])oČi-tek; toda ali ne bodo potem tudi delavci manj zaslužili pa delo dražje plačevali V
Piše se nam:
Iz Novega Mesta. — Veliki teden, cvetno nedeljo ob pol peti in osmi uri, pa veliko sredo ob pol peti uri se je predstavljalo v tukajšnjem
„Narodaem domu" zopet trpljenje Gospođa našega Jezusa Kristusa ali pasijon.
Gospodje in gospodične, ki ao prevzele to težavno nalogo, so jo izvršile izvrstno v ob£o za-doToljnost. Oprava je bila deloma nova ali vsaj prenovljena, tako so se posamezne osebe res kazale krasna oblečene. Obnašanje, predstavljenje je bilo vzgledao, spodbudno — kot navlaâi za veliki teden, ÍTaše ljudstvo se je pridao vdeleže-valo posebno druge ia tretje predstave, prva je bila pač premalo zaana, Hrala o vrlej predstavi je bila občua. Tudi mi izrekamo tu s^ojo toplo zahvalo gospicam tu gospodom predstavljalcem posebno še gospodoma profesorju Vrbovcu iu doktorja Počeku za njun požrtvovalni trud, s katerim 6ta predstavo omogočila.
Iz Trebnjega. — Od čislanega gospoda in kmetovalca smo prejeli sledeči dopis s prošnjo, naj ga pooatauejo tudi drug« listi:
nepretrgano, največjo požrtvovaluostjo se bori vže več let kmetijstvo sploh, posebno pa âe v deželah, ki niso posebno rodovitne, kakor ravno Kranjska, z neprijaznimi razmerami. Podpore, vsaj vspešne, je dobil poljedelec v tem obupnem stanu kaj malo. Tako na priliko končava lubadar vže 30 let niše gozde; trtna uâ se je vže grozno □evarao razširila; detelj it a kuga je storila, da se po nekaterih krajih naše dežele ne more več sejati detelja; milijarde čffov (podjedov) pokonČuje ne le njive in travnike, ampak potem kot hrošč tuđi listje našega drevja, da nam uastilja po-manjkuje. Na Dolenjskem ao se vidile njive od črvov popolnoma uničene, tako na priliko je mlinar Gliba g Trate posestniku Cutarju ob križ-potu pri Šsnt Lovrencu poaudil za slamo in pšenico na njivi 50 kr. Tako je bilo v okolici pri mnozib kmetih — pa vendar se jim ni odpisal davek.
Od deželnih poalancev ae je večkrat zahtevalo: naj opozoré v deželnem zboru na te grozne nevarnosti — pa kaj se je zgodilo vepešnega? — deset let sem — nič!
V	druzih gozdov bogatih deželah je država prevzela dolžnost, odpravljati take nevarnosti, ali vsaj ustavljati se jim. Na Nemškem, na Češkem in Ogerskem se je uaiieval lubadar ob jednem 8 tem, da se je izdalo v ta namen dva milijona. Na Češkem se je dalo dvakrat (po 2 kr. za liter hroščev) po 32.000 gld. ter se s tem rešilo veliko milijonov rodovitnih rastlin; na Kranjskem se ni zgodilo nič, prav nič!
V	lepem mesecu maju bodemo zopet mirno gledali, kako bodo oblaki požrešnih hroščev končevali listje našega drevja, da bodo prihodnja leta zopet uničevali črvi naše polje in sicer jedino le iz tega vzroka, ker se nočejo rabiti, kakor bi bila dolžnost, sredstva, da bi ae povsod ob jednem
odvračevala ta grozua Deramost. Neamost, da se žahtfTa, Dsj župani to storé — ravno tako malo bodo župani — tudi pri najboljši Tolji — mogli naičiti hrošče, kakor žandarji lubadarja. Z nezadostnimi sredstvi se le stopujema končuje vže sicer močno uničenje blagostanja našega ljudstva.
Naj se vendar vže enkrat začne misliti, kar je neizogibno potrebno, da se z eneržijo in od ločnostjo z Tspešnimi pomoiiki začue skrbeti, da se ozdravijo te globoke rene našega naroda; župani ÍQ žandarji naj se nikar ne mučijo s tako nalogo, kojej nikdar ne bodo kos ; dajte zdravilo, kakor na Češkem, ob pravem času, predeiij je prepozno !
Iz Bele Cerkve. — Dné 22. marcija ob 8. uri zjutraj priáel je k nam predavat blagor, g. vodja Rihard Dolenc o sadjereji in cepljeni». Da-ai je bilo duhovno opravilo Še le ob poldeseti uri, se je klub temu kmalu po osmi uri v Šoli zbrala polna šola ukaželjnih in naprednih mož in mladeničev — Še celó par žensk je bilo videti. Gospod vodja je v celo uro trajajoáem govoru z njemu lastno zgovornostjo dokaiial, da Dolenjec naj iŠie le v sadjereji bolje pribodnosti ; kajti le ona ga more Še rešiti pogina in mu zamore gmotno pomoči. Vinograde bode v kratkih letih trtua uš ugonobila, in manjpremožen vinogradnik ne bode nikdar toliko zmogel, da bi si zasad i z američauákimi trtami nove vinograde, katerih ne bo mogel nikdar veČ grubati. Nove nasade bi morali tudi goojiti, a kje vzeti gnoja?
Nove vinograde nagajati in jih gnojiti bodo zamogli le veliki, petiČni posestniki; mali posestnik se bode pa morali lotiti le sadjereje, ki mu bode dajala sadja za trg, mošta za dom in kup čijo. V to svrho je priporočal gospod vodja posebno troje sorte jabolk in sicer: voščenko, parméno in mašaacgarja Obširno je razložil zgovorni gospod izvrstne lastnosti teh treh vrst jabolk. Zatem je posebno Še priporofal cepljenje marelic in ringlotov na češpeljno drevje, koje cepljenje je dejanski pokazal. Tudi od marelic in ringlntov bode imel Dolenjec velike dohodke, ako se bode z vso resnobnostjo gojenja tadi teh 2 sadnih sort lotil. Konečno razdelil je, ati po g. župniku razdeliti dal mnogo cepičev omenjenih jabolčnih, ma-reličoih in ringlotovih cepičev. Gospodu vodju pa bodi srčna zahvala za trud in cepiče.
Iz Idrije. — Kakor v druzih mestih tako je bil tudi že od davnih časov v Idriji živežni sejm veliki teden. Pred leti vršil se je ta sejm na Teliki čitrtek ; po nasvetu vrlega trgovca in mestnega odbornika g. Val. Trevna prestavil se je pa na Teliko sredo (letos torek). Dobro jo je zadel ta gospod, pa saj se tudi res ne spodobi, da bi se tak dan kakoršen je veliki četrtek zunaj cerkve
barantalo, prodajalo in kupovalo, med tem ko se v cerkvi najsvetejša opravila godé.
V Idriji je bilo njega dni vse polno Nemcev zaradi tfga se je mesto nemška Idrija imenovalo. Sedaj so razun nekoliko nemškib uradniških družin, vse slovenske. Spomin nemške govorice se je ohranil do danes v grdi razvadi, katere se po vsej slovenski zemlji nikjer ne šliši ; v razvadi katera Slovencu, ki pride iz drugih krajev v Idrijo, kar uho žali. Tu namreč tako govore: oče mi je rekel, mati te je postala, igospod) že gre obhajat bolnika itd. Tudi naši kranjski pisatelji so začeli tako pisati, Štajerski jih pa nočejo posnemati temveč se drže starega izgovarjanja tudi v pisavi n. pr. v letošnjem Koledarju spis o lavsn-tinskem škofu prelepo apriČuje. Ta stara govorica je prelep biser slovenski, kateri naj bi se ne zanemarjal jeziku v kvar.
Drug spomin nekdajnih nemških Časov je bila nemška pridiga na veliki petek popoludne. Ta se je letos v prvič opustila, ker zadnja let» bila je cerkev vedno bjlj prazna; nekdanja nemška Idrija je torej popolno slovenska postala.
UomaťSe vesti.
(Procesije) vstajenja vršili ao se letos med udeležbo mnogobrojne množice pobožnega ljudstva, v lepem redu. Vstajenje pri oo. irančiškanih vršilo se je Ée o lepem vremenu, kapiteljsko pa je dež in sneg zabránil, dl bi se vršilo navadno, veličastno. V bližn i Šmihelaki fari vrSilo se je vstajenje v nedeljo zjutraj, kakor vsako leto lepo in slabo vrem je evendar dopuščalo, da ee je vršilo na prostem.
(KoneČni podatki ljudskega Štetja vNoveui Mestu) Dne 31. dec. 1890 bilo jé navzočih 1968 prebivalcev in sicer 961 možkeg» in 1007 Ženskega spola. Veroizpoved an ja so: 1956 rimokatoličanov, 2 nezedinjena Grka, I luteran, 8 kalvinisto? in 1 jud, kateri je bil ta dan kot tujec v Mestu. Onoženih je: 266 možkih in 249 žensk; udovcev je 24, udov 106 Po izobražbi so tako razdeijeai : čitati in pisati jih zna: 754 možkih in 619 žensk, samo čitati 14 možkih in 70 žensk, ne čitati ne pisati 198 možkih in 3213 žensk. Za občevalni jezik jih je upisalo: 1815 slovenskega, 9 češkega, 1 poljskega, 118 ncmškfga in 25 inoatrancev je brez obče-valuega jezika štetih. Domačih živalij je: 70 konj, 74 govedi ia 173 prašišev.
(Veliki teden ) Kakor običajno vsako leto so tadi letos premilostljivi gosp. knezoškof Missia umivali 12 starčekom noge, ter jih potem pogostili in obdarili. Starčki stari so skupaj S95 let in sicer: Gašper Jančar 83, Jaaez Tonija in Janez Šukovic 80, Anton Fajdiga 78, Matevž
Verhovec in Fracc V erhoTŠek 77, Jakob Peyàek 74, Anton Pance 73, Jurij Verbinc, Andrej Sever, Janez Kopač 69; Matevž Slabih 66 let.
(Koncert) „dol. perskega društva" bode T aaboto dué 4. aprila ob 8. uri zvečer.
(Novomeški gimnazijski dijaki) napravijo 8. aprila ob 7. zvečer v „Národnm domu" muzikaliČDO deklamatorično akademijo v korist podpornemu zakladu dijaškemu s sledečim programom : 1. Fr. v. Suppe: Ouvertura k opereti „Flotte Bursche". Dijaški orkester. 2. Grillparzer: „Feld-marschallRadeckyV Deklamacija. 3. P.H.Sattoer: ^Na planine!" Moâki zbor. 4. L. v. Beethoven: „Frûhlingasonate". Op. 12, Nr. 1. Gosli in klavir.
5.	F. S. Vilbar: „Gorska cvetica". Meáan zbor.
6.	Job. Haydn: Recitativ in arija iz oratorija „die Schôpfung". 7. P. H. Sattner: „Po zimi iz Sole". Meâaa zbor, spremljan na klavirji. 8. Fr. Preširen: ,Nova pisarija". Deklamacija. 9. Jos, Stránský: Andante, Op. 34, Nr. 2. Violončel in klavir. 10. P. H. Sattner: „Kakor nekdaj". Cveterospev. H. WaldmauD v. d Au. „Stbnsncht". Meřan zbor. 12. A. KeržiČ: Zamujeni vlak. Veseloigra v jedněm dejanji. Začetek ob sedmih zvečer. Vstopnina: Vstopuice za osebo po 30 kr. (za dijake 20 kr.), sedeži za osobo po 50 kr. se dobivajo zvečer pri kasi; sedeže oddaja 6., 7. in 8. aprila tudi g J. Krajec. — Preplačila se hvaležno sprejemajo. Spored je zanimiv, mnogovrsten. Čujemo tudi, da se vrli dijaki jako pridno vadijo, ter da bodo podali posluSakem krasen vžitek. Zato smo prepričani, da bode počastilo slavno občinstvo to veselico jako ranogoâtevilDO, zlasti âe glede na blagi namen, katerega ima.
(Novačenje) vršilo bode ae letos, dne 2., 3., 4., 6., 7. in 8. april« za sodnijske okraje: Krško, Radeče, Mokronog in Kostanjevica v Krškem; 10., 11., 13., 14. in 15. aprila za sod-sijske okraje: Novo Mesto, Žužemberk in Trebnje T Novem Mestu; dne 17. aprila za sod-nijski okraj Metlika v Metliki; dne 20. in 21. aprila za sodnijski okraj Črnomelj v Črnomlji; dné 27. in 28. aprila za sodnijski okraj Ribnica T Ribnici; dné 29. in 30. aprila za sodnijski okraj Velike LaSče v Velikih Laáičah. — Upamo, da se bode povsodi vrâilo mirno in v tepem redu, posebno ker se občno čuti pomanjkanje denara, pa tudi ni več Čas, da bi mladi ^ndje vpili, vriskali in razsajali po mestih, vsaj ni lepSega od lepega vedenja in treznosti pri mladini.
(V Š marijaki fari) v vasi Gonjičih je 15. pr«t. meseca sažgal petletni paglavec pri Baldď^u. Ker je zvon naznanil ogenj ravno med službo božjo, bi se bila kmalu zgodila kakova nesreča. Ko BO Ijndje zvedeli, kje gori, so ae vendar pomirili.
(Dolenjska Železnica.) Visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo je glasom dopisa z dné 23. marcija t. 1., št. 11.765, na podlagi pred-piaov § 10., ministerske naredbe z dné 29. maja 1880, drž. zak. ât. 57, ukazalo, da je komisijsko poslovati o projektu gledé zgradbe dolenjskih železnic na progi Ljubljana-Rudolfov o, in sicer, da ima biti najpoprej komisija o postajah ter je v to svrho odpravilo sem potrebae projektne kopije. To daje se na podlagi predpisov § 13 gori navedene ministerske naredbe 3 pristavkom na znanje, da se le-te projektne kopije danes tukaj razgrnejo in da je vsakemu udeležencu na voljo dano, vpogledati jih ter ako bi imel kaj ugovarjati ali opomniti, le-te pri komisiji ustno ali pismeno storiti. Komisijsko poslovanje se bode pričelo po tem, kar predpiše g 10 prej omenjene ministerske naredbe, še tekom prihodnega meseca aprila; dan, kedaj ia kraj, kje se začae komisijsko razpravljanje, se bodeta pa poznjeje določila in naznanila.
(Učiteljev) na Kranjskem bilo je preteklo leto 387, učiteljic 126, učiteljev za veroQauk pa 289. Ženska ročna dela podučevalo je 69 učiteljic, in na 274 šolah gojila se je telovadba.
(Novomašniki iz tretjega bogoslov-skega leta v Ljubljani^ so za letos doslej odločeni naslednji gospodje: Franc Pavlin iz Vipave, Jakob P a v 1 o v i č iz Starega Trga pri Ložu, Martin Poljak iz Ljubljane, Leopold Ra-ktelj iz Ribnice, Janez Renier iz Celja, Alojzij Šareč iz Homca,
(Vreme) imamo letos dokaj čudno ; po dnevi imamo večinoma solnčne dneve, zjutraj pa nas izoaneduje — sneg; 31 marca vjutro smo ga pobili v Novem Mestu pedenj visocega, V istini huda trpka zima tudi z repom zvija!
(„Dvajset Marijnih pesem") za mešan zbor, op. 15 je izdal Ig. Hladnik, kapiteljski organist v Rudoliovem. Prodaja „Kat. bukv." v Ljubljani; čast. g. br. Norbert Gregel, učitelj T Nazaretu na Štajarskem, in J. Krajec, v Rudol-fovem. Cena 60 kr., po pošti 63 kr.
(„Stenograf",)glaBilo hrvatskog stenograí-skog družtva u Zagrebu. Izlazi svakoga mjeseca izim kolovoza i rujna. — Članovi dobivaju list bezplatno. — Predplata za neČIanove 2 for., za đjake 1 for. na godinu. — Pojedini brojevi 25 nč. — Predplate i dopisi Šalju se uređničtvn, Prilaz 3.
Poslano !
Nid zloboejega nego aeopraviôeno samaičenjet Radi nove okrajne ceste, koja ae bode g;rađila od Loškega potoka do Ribniškega trga, mesto stan cseste od Loškega potoka ťSez Bloke do Rakek», bo ae vasèanje iz Zigmaric pritožili pri slavnem deželnem odboru I
Kmalu je avet izvedel o tej pritožbi; a ni zosl, kdo da je isto aestavil! V tej aili jelt so mnogi enm-aiĆiti podpisanega ! In žal, da je med temi sumničarji mnogo takih is našega trga, ki ee sniatrajo retjakom, prvakom in olikanuem!
To baš ni lepol Naj prvo se mora človek do dobrega prepričati, puteni naj govori! Obrekovanje pa ni uiÈ bol|£i kakor laž!
KoaeČDO izjavlja podpisani, da ni on Žigmar-Čanom sestavil dotične pritožbe in da naj radi tega zlobni snmničarjí blagovolć svoj srd i gnjev izlivati Da pravo firmo!
Toliko v dobrohotno pojaimjenje!
RIBNICA, 17. marca 1891.
Karol Prijatelj,
pOBOotnlt tn krčmar.
Loterijska srečke.
Gradec 14. marca 23 66 74	5	54
Trst 21. „ 69 62 46	44	17
Gradec 28. „ 5 48 76	24	9
[81-1)
éter. 3203.
Hazglas.
IV. 8Gtf. IHUl)
Avgust Kîîssel^
klepar t Rudolfovem,
izdeluje vsakovrstna klcp&raka dela po najnižji ceni, kakor: škropilnice z« peronosporo ali strupeno roso in pripravo za sode žvepljat) (ScbvrefeieiDsehlagBpund) iz bakra ali 'železa, tudi vinoćistilne priprave, šešla za grabenje iz kadi. Tudi se izdelujejo žlebovi, veliki, dvakrat pobarrani po kr. meter, mali po 75 kr. meter za mesto ia okolico Za kraje znnaj HudoHo-Vega pa meter po 1 gld in mali po 80 kr. brez kluk. Pokrivanje streh se jako solidno in po nizki ceni izvršuje tu Micer iz črne plošfevine po 2 gld., iz bele po 3 gld. [^moter, ii počinjene ali cinkaste plosčevine pa po 2 gld. 50 kr. □meter. Uljndno se priporoča slav. občinstvu za vsaka v to stroko spadajoča dela, katera po zelo nizki ceni in točno po naročilih izvrSnje.
proda
MÚ nrai taAoersprpv
183-11
C. kr. mest. deleg. okrajna sodnija v Kndolfovem naznanja, da se je za izvršitev z odlokom c. kr. okrožne sodnije v Rudoifovem od 19. februvarija 1891, štev. 314, dovoljene prostovoljne javne dražbe v zapuščino Janeza Roineta »padajočih zemljišč pod vlož. 8tev. 259 in 260 kat, obč. Ždinja Vas po vloženih dražbenih pogojih določil dan na
7. aprila 1891, ob 11. url dopoldnd
pri tej sodniji. — Ysak kupaželjni ima pred početkom dražbe 10% varščine od izklicne cene v roki draž-bencga komisarja položiti
Ker je dražba prostovoljna, ostanejo zavarovanim Upnikom njih zastavne pravice ue gledč na kupno ceno nespremenjene.
Dražbeni pogoji se lahko pri tej sodniji pogledajo.
C. kr. mest. del. okr, sodišče v Rudoifovem,
(60—2) dné 26. íebruvarija 1891,
Lep nov mlin
blizo železnice na Štajerskem, s tremi tečaji, dobro narejen, voda stoji osem metrov visoko in je je obilo, v obližji tega mlina je premogo^op, k mlinu spadajo trije orali zemljišča, proda sc po prav uizki «eni ali dá tudi v najem.	(44—3)
Dobč se pri meni tndi raiiue vrste deli ietez-nine za mline in žage, velike kolesa z lesenimi zobmi (palci) In žalezniini legami (lager), kolesa za jermena itd. Tudi prodam veliko skoraj novo žago (Bandsâgs). Kedor želi omenjenega kaj kupiti oglasi naj se pri
Janez Lenardu, Reihenberg (Štajersko). V najem se dá	les-i]
hiša št. 120 v Novem Mestu,
obsega 5 sob, 3 kleti in razne shrambe; ter poleg hiše tudi vrt. Več se izvé ravno tam.
ša v eno nadstrope
i
na prilifinem prostoru v Novem mestu se takoj iz proste roke proda. Kje pove nredoistvo ,Dol. Novic".
Dober harmonium
je tia prodaj v Rudoifovem liišna Štev. 82.
Nakup palic.
Neobdelane drenove, glogove, belega in črnega trna in leskove palice s kljukami kupuje vedno in v vsaci množini ter po najvišji coni. (70-a) Janez Wakonlgg, v Šmartnem pri Litiji.
Na prodaj ali v najem
se daje hlàa pri okrajni cesti z dvema sobama, dveml kleti in nekaj zemljišča. VeĆ se izvć pri lastnici
Katarina Lavri6, Trebelno it. 29,



Andrej Agnič,
klepar v Rudalfdvem
izdelujC razven druzih kleparskih del tndi v Novicah" štev. 5 t. 1890 in štev. 4 i 5 1. 1891 priporočene;
Gosenène baklje komad 70 kr Filtrirne stroje s H ali 5 mesingastimi trompetami ud 9—10 gld komad (brez vreč) kakor tudi
Žveplaine kadilnice iz bakra (knpfor) komad '> gld. 60 kr.
Za kar se p. n, občinstvu najtoplejše priporoča.	(SI—£)
L
42086505
Semenski krompir za some iu jed iiajfinejSc vrste (onejida), pritlikavi TÍnogradski fižol, iiiii <!u-
1>av8ki oves
(^2-li)
se dobi na prodaj y deželni vinarski, sadjarski In poljedelski šoli na Grmu.
Lepo posestvo
je na|)rndaj in proste roko. Isto obseg» iJVa oralov njiv, 2 orala gozda, 5 oralotravnikov i» juilen mali vinograd, ležeče na okrajni oesti v ravuiui na Do-lenjsliem, blií^oja žete^uičuu jJOHtuja Sevnit^a. Tudi je lepa hiša s «enientDD opeko krita, sitedsnj, kozolec in svinjalt, Ci^ua 7000 gold Kje povć uredûiàtvo Novic''.___(71-3)
Vec YOZOV in komatov
je naprodaj v Novem Mestu át, 150.
fasioie mm
nn (
p J
in deske razliiue dcbuhsii in dolgosti, orehove p1 ha iu desko, kakor tudi drn^e vrHtc lesa, desko, prodaja
Janez Pehan),
(G9 —2)	loBni Irgoïec v Žuídniberku

\a prodaj g
radi preselitve so; klavir (Stutzfiiigel), izvrsteu v glawu ia koiiHtrukeiji, klop h klavirju, garnitura (bordo-rndeća), dve postelji Z žfmnicami (Fcdermadr^tzcu), pcdobe ÍQ razua druga h^âna oprala. Kjcť pové uredmfit'o „Dot. Novic".	CîT—l)
PodpisHDÍ upozorim slavuo občinstvo na svojo zatogo bele tkanine, rumburàkib tovarn in iz kazniiuice LepogÍava(Kouig1. StraíaDStalt Lepogiava) in sieer: prazno iu domare platno; veČ vrst platna ariuhe (Iieintiluher) ; v eno sii javo t. j. 150 do 165 cm. àiroko tanko pravo platno (Heiuleiueu) in mnogo vrat bellh Sifonov; bele iu barvane mizne naprte (Tischtiieher) prtiÈe in brisavke (Serviette, HandlUclicr) itd.
Ob onim priporočim tudi mojo bogato zalogo črnega tiheta in kaémira od 60 kr. do 2 gid. 30 kr. meter.
Vr, BožiC,
[50—s.]	trgovec v Radolfovem.

Dobro ohranjeno orgije 80 na prodaj po primerni ceni.	^ilî
Fraiaaosii sainostan i Nokoi Mesíh. é
Kmetijski stroji !
i Vsakemu, kdor potrebuje kakoršiie koli
I	kmetijske stroje, piiporoc-ajo se isti iz
I	obie znane ihinajske (ovanie J. I^elerjeve,
'	katere za.stoj) ima.
Franc Kastelic v Novem Mestu štev. 87.
Lsti sprejema vse narořbe in daja po; trebila pojasnila	^en—i!)
•••••••■••«••••••••••••••••••«•mm]
Gostilničar
na račun se nprejiiie. Več se poizvfl pri Frideriku Schwdrz-u v Movem Mestu.	(T8—t)
I
najboijsii in najiiacjsa, bodi-si srn hišno opravo ali razna stavbinska, previame podpisani ter jib v kratkem čatiii T otjiao zadovoljnoat izgotovlja,
Aiulrej Mtiler,
mizar v Pmiikviili, ]n)Stft Truhrije.
novih vozov,
različne velikosti, trpežnih in solidno izdelanib, naprodaj je pri Fran Wailandu v Žuiemheriiu.	(sb-3)
Hiša pri okrajni cesti
med LašičamI in Ribnico, obsioječa z dvema aobama, dvema epalDicama. dveh obokanih kleti, poleg tega je tudi aiedenj, hlev. svinjak in ena njiva Vse je v dobrem stanu IMačlIni pogoji bo jako ttgodni. Več se poizvé pri
( 8-3)
Jožef Poilencu
Pnpreèe fttev- 9 doSu Lai6e.
20 meriiikov dobrega kromoira
je naprodaj pri Janezu Klincu na D/oru (Fužine) pri __Žužemberku.	(75)
20 hektol. dobre s
vovke
Odgovorni nreduik, isd%jate^ in taložni k i. Krije O,
po 58 hektol. proda Frauc
^ i'rij a tel j v Tržišči p. Mokronog'. ^
Novomeeto. - Nntkujl J, Km^bc,