Dr. Ivan Dornik: Pasijon in vstajenje, Velikasobotni večer, tih in ves poln miru, je praznično dremal ob costi, po kateri je omahoval les ni trgovec, gospod Podbregar, pijan domov. Tudi večer, v katerem je ležala že slutnja pomladi, gospodu Podbregarju ni ohladil razžarjenega telesa; zato si je odpel kožuh in mahal z rokaraa. Včasih je dvignil roko in mahnil z njo, kakor da bi pribil besedo na mizo: toliko dam! Tiho je dremala pesem ob cesti, ob studenoku. ob gozdu, na travnikih: zvončki, trobentice, v«?likonočnice, Volika noč — — Burno jo bmela p(>s(:m v razpalijenih možganili gospoda Podbregarja: kubiki, hlodi, deske, denar, denar — in meSetar}i in vino in baba, ki je s smehom rezgetala okrog njega in ga stiskala k sebi s svojima debelima rokama. Te v njegovo srono ljubljeno peeem stisnjene besede so v dvaijsetih letih postale nje gova jutranja, opoldanska in večerna molitev. Vse njegove sanje so bile prepletene z njo, vse njegovo govorjenje, njegova hoja in — kletev, s katero je obsipal mešetarje, delavce, prodajalce lesa in ženo in dom ter otroke. Široko jo je mahal skozi mirno vas, se smehljal, nagibal glavo in prislu&koval svojim korakom, ki so govorili: milijon, milijon, miMjon  Butil je z nogo v vrata svoje bahate, enonadstrop r,e hiše. Ozrl se je gori v okno in zagledal medlo, žalostno luč v njem. »Ali nisem jaz gospodar tukaj?« se mu je pijano prevalil jezik. Prijel je za kljuko in moono potresel. Znotraj je zaškripal ključ, gospod Podbregar se je opotekel v ženo Lizo, ki je z lucjo v roki, vsa bleda, žalostna stala pred njim. »Ali nisern jaz gospodar tukaj?« se mu je vnovič zavalil jezik. »Večerjo rai pririesi! Žegna!« »Nikar ne ropotaj, France, nocoj! Tonček \e zadremal, zbuaiš ga! Celo popoldne je povpraševal po tobi, saj morebiti še jutra ne docaka več!« S predpasnikom si je obrisala oči lim zapiraia vrata. Gospod Podbregar se je zagugal proti njej: »Kaj? — Umre naj, kar umre naj!<r Besedo mu je stisuilo v grlu, fovei". je glevo, se obrnil proti svoii pisarni, se pijano prestopil v njo in zaprl za seboj. Vžgal je luč, obstal sredi sobe. Zibal se je sem in tja ter slaoil kožuh. Klobuk je vrgel v kot, se poskušal prestopiti, pa brez misli, kain, obstal ca mesta in bulil v tla. »Kaj?« — Nekaj ga je zbodlo pri ?rcu, da se ie sesedel na stol. Pocasi je sezuval čevlje, nataknil copate, vstal, se opotekel proti vratom. Nato se je vzravnal, po prstih, oprijemajoč se z roko po zidu, odšel po &topnicah gori. Tam je prisluhnil pri vratih, prijel za kljuko in potihcma odprl. Stal je v polmračni sobi, ki jo je žalostno razsvetljevala privita petrolojka na mizi. Vrgel je pogled na postcljo in je zagledal tam bled, suh obraz. Veke napol priprtih oči so metale dolgo, črno senco čez tisti izmuceni obraz. Odeja na prsih se je visoko dvigala in skozi odprta usta je rahlo hroplo. Na odeji je ležala drobčkano koščena roka. In ob postelji je slonela Anioa. Dolga kila ji je padala na odejo in visela čez rob. Ali je spala? »Tonček!« Samo v srcu je jeknilo gospodu Podbregarju to ime, okorelo pijami jezik je ni mogel izgovoriti. Sedel je na stol k mizi in zrl na ta žalostni pri"'Cfr »Ali je res tako?« Saj ga še videl nil Koliko časa ga že ni videl' Kje naj bi ga bil videl? Kublki, hlodi, deske, vagoni, denar, denar! — In uiešetarji in krčme, polito vino, razrezgetaiie babe in njihove objemajoče roke  Kako naj bi ga bil videl? Ko mu je povedala žena, da je prišel iz mesta, da je moral pustiti gimnazijo — šesto že —, da je zbolel iai da Ieži, je zamahnil z roko in se zadrl: »Umrje naj, ?.e je za nič!« In spomnil se je profesorja, ki ga je bil nekoč srečal v mestu in ki ga je bil ustavil ter mu dajal žalostne, proseče besede: »Gospod Podbregar, vaš sin je priden, toda na pljucih je bolan, Vi imate denar, lahko mu še resite življenje! Saj denar ima samo toliko ^Tednosti, v kolikor moremo druge rešiti z njim. Rešite mu življenje in poivljite ga k morju za eno leto!« »Kaj pa mislite!« je odgovoril tedaj profesorju, »kaj pa niislite! To stane in za denar je hudol« Po gostilnah pa je razmetaval s pijanimi ženskami. V eni vasi je tej dal toliko, v drugi oni toliko, tam zopet tisti črni, ki je imela tako vodene oci, toliko  »Tončekl« je jeknilo srce. V grlu ga je tiščalo, mu lezlo pocasi navzgor, da je zakašijal. Anica je pre plašeno dvignila gla\o, široko razprla oči, ko je pogledala vanj. Na postelji se je zgani!;. drobčkano koščena jTOka, najxv\ pSprte oči sot"e >lprle. Slaboten glas se  jo s t°ža o preril me:I zoKvni: »Anica, še beri! Pasjon!« In Anica je privila luč, vzela knjigo, odprla in s trepetajočim glasom začela: »Pred velikonocnim praznikom je Jezus, ker je vedel, da je prišla njegova ura, ko pojde s tega sveta k Očetu, in ker je vzljubil svoje, ki so bili na svetu, svojim skazal Ijubezen do konca  Na Tončkovem obrazu je pocival mil smehljaj. »Pred velikonočnim praznikom!« je sedlo gospodu Podbregarju v srce. Glej, mimo njega je šla Tiha nedelja, Cvetna nedelja, veliki četrtek s svojimi odmrlimi zvonovi, svečana žalost velikega petka in božji grob in vse. V srce se mu je zajedla bridka misel, vrtala je v njem in klesala: pijan, pijan, kubiki, hlodi, denar!  Naslonil je roko ob mizo, podprl glavo z njo in poslušal monotoni glas, ki je bral: »Novo zapoved vam dam: Ljubite se med seboj! Kakor sem vas jaz ljubil, se tudi vi med seboj Ijubite! Po tem bodo vsi spoznali, da ste raoji učenci, ako boste imeli ljubezen med seboj « Misli so se mu pričele plesti, sedaj so se zaletavale sem, sedaj tja; nazaj so šle, dvajset let nazaj in 6o prebrskale vse njegovo pehanje, pregledale vse a|egove korake, dejanja, besede in mu postavile pred oci razlicne obraze, pijane, ponižane, razočarane, ogoljufane, od strasti razdejane in potem dom in otroke in bledi, žalostni obraz žene Lize. »To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. Večje ljubezni nima nihče, kakor je ta, da kdo da svoje življenje za svoje prijatelje «, je brala Anica. Pred oči mu je stopil profesor, ki ga je bil ustavil na cesti in prosil: Vi knatte denar, rešiite mu življenje! Nato je padel v boleže, napol zavestne sanje. Slonel je ob mizi, obraz pa mu je zlezel v globoke gube. Predramil ga je glas hcerke Anice, ki je postajal vedno glasnejši, jasnejši, svežejši in čistejši: »Marija pa je stala zunaj pri grobu in jokala.« Nato je glasek postal bolj otožen, ko je govoriJa: »Vzeli so mojega Gospoda in ne vem, kam so ga položili —« Gospod Podbregar je nehote ponovil te besede in je vzdihnil. Sedaj je Anica dvignila glas: »Jezus ji reče: Marija! Ona se obrne in mu reče: Raboni! To se pravi: Učenik!« — Gospod Podbregar je vstal, sklonjen tiho odšol plrozi vrata, po stopnicah doli v svojo sobo in je padel na postoljo  Fo vstajenju in po žegnu, katerega so jedli molče, brez besed, vsi z nekim čudnim, napetim trepetanjem v srcih, je gospod Podbregar vstal in velel starejšeimu sinu Andreiu: »Naprezi!« Žena Liza je sklenila roke, se tožno ozrla vanij in poprosila: »Ne fcodi danes od doma!« »Čez pol ure sem nazaj!« je s pridušenirn glasom odgovoril mož. Odšel je v svojo sobo in se tam oblekel. Nato je skocil na voz ter pognal proti mestu v tem rosnem, solnčnem, velikonočnem jutru. V srcn ee mu je dvigiila peseni: Ptički pojo, zvončki, trobeaatice, velikonočnice, Vstajenje, Vetajeinje! — Doma so ga cakali brez besed, tihi vsi in zamišljeni. Čez pol ure je pridrdral voz nazaj, gospod Pod! bregar je skocil doli, dvignil košaro, ki jo je pripeljal s seboj in jo nesel v hišo. Sklical je vso družino, odprl košaro, ki je bila polna pomaranč, odbral peter« najlepših, druge razdelil vsem za pisanke. Onim peteriim je pridodal še dvr rdeči pisanki, zavil vse v bel svilen papir, položil v majbno košarico in počasi odšel po stopnicah gori. Pred vrati je postal, pomislil in ponovil, kar je sklemil reči: »Tonček, pisank sem ti prinesel « Nato je odprl vrata, šel pioti postelji, tam pa je padel na kolena, držal košarico Tončku nasproti in zajecljal: »Odpusti mi, otrok moj pozab/joni, odpusti mif« Drobčkano ko:čena roka se je pomaknila na odeji, se dvignHa. se spustila na glavo očcrtovo in ga pobožala po laseh.