T
I Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
Glas Naroda
List slovenskih delavcev v cAmeriki.
C	i "nWMMaMi__
JI X£e first Slovenic Daily in f the United States. Issued every"* day* except Sundays and Holidays*
&
SxtcrW M Stcomd-Oluf M*tUr, »«ptember 21, 1903, at fch« Post Offic« at N«w York, N. Y„ under Act of Oongrea of M*rck 3, 187».
ŠTEV. 141.
NEW YORK, V PETEK, 16. JUNIJA, 1905.
LETNIK XLL
V prid Kitajcev in Qkraden rojak in ita-ameriške trgovine. Ijanski "Narodni List".
V NADALJE BODE WASHING-TONSKA VLADA SKRBELA ZA TO, DA SE BODE S KITAJCI LEPŠE I	POSTOPALO.
Kitajska preti z bojkotom proti ameriškim izdelkom.
PROTIKITAJSKI ZAKON.
Washington, 15. junija. Tukajšnja vlada se vedno bolj zanima za -kitajsko vprašanje, oziroma naseljevanje, kajti Kitajci so pričeli bojkotirati ameriško hlairo. ker ameriška vlada ne pripusti, da bi ~e Kitajci naseljevali v Zje. 1. državah.
Sedaj je namreč dokazano, da se naselniški uradniki na pacifičnem obrežju oestokrat s pomočjo proti-kitajsko-ra zakona ]>«'slali nazaj na Kitajsko t <nii kitaj-ke trgovce, kte-ameriško-kitajske po-la naše ozemlje dovo-ega postaja politika vlade proti Kitaieem
IZKORIŠČANJE NESREČE ROJAKA IVANA ŠOBRA V PRID ITALIJANSKE TVRDKE ZOTTI & COMP. —o—
"Narodni List" se odkrito veseli nesreče Sla vj ana, a o hrvatskih žrtvah molči.
SKRAJNA PODLOST.
rim ie in a s (Sodbe prist, Ijen. V-le ivashin^ti-n-vedno nr'ej-Pred-tdni oddelek v«.
•I t ; Ko.-serelt je trgovski ]«'!car:il radi neopravičene s t r< • s t i pri rabi pr. : ikit a jskega zakona in izrazil nado. da bode temu kmalo dn;ga-'e. Istodobno pa pritiskajo m tukajšnjo vlado razni tovarnarji ji izvozniki blaga, kteri nočejo izgubiti svojih odjemalcev na Kitajskem. X:. paeifičnem obrežju se bode pr bivalstvo naravno vpiral«. ako bo-de hot.»ki vlada oner -.W-i;: naseljevanje K:;;:.:'-ev :n «d tamkaj že pri-J !haiajo »>■ živi. naj vlada selanji proti-
Italijanski "hrvatski" "Narodni Li>! " pokazuje v svojej včerajšnje j številki odkrito in prostodušno, kako malo mu je mar za Hrvate in Slavja-ne. kajti na prve j strani se javno in
•	dkrito v« seli. da je bil Slovenec Ivan Sc i>er od newv<irskih lopovov na ulici I 'kraden za $">30. kar smo v "Glasu Nar-.da" že včeraj sporočili.
Da j.' 1' Narodni List" pravi hr-vat.-ki ■ i slavjanski list, ne pa reklamni plakat v službi polenta rja Zottija, potem hi izvestno smatral v -vo;n dolžm -t. da poduči Hrvat e,ki potujejo. kiiko se naj ravnajo na potu. T «l:i Itai janu Zottiju se dozdeva nesreča Slavjana kot nekaj taeega. kar mora b:;i in <«d tod prihaja radost, kter«■ je opažati v italijanskej "ku-
•	•i". N... v zadoščenje nam je, da bo-Hrvatje bas iz "Narodnega
samega, razvideli, kako malo ::a"ija:iskej tvrdki Zotti za i a Slavjane sploh, dočim bodo «kuri celo umeli ono notico r da je italijanska tvrdka iii kak« j zveizi z onimi ljudmi, -li'dnifio v New York do.šle
>rai
Lista" je mar Hrvate
Zott ktei lir v V
za ie
naj t
vanje, porv-i
t r-i
trgovce , »...i
»cia
prr., ,vc našel debati. da se bodo Jase h« d i nasel jevali, iijnik Met calf je na-m, kteri bi radi svojo i razširili in na me rana Kitaj-ko posebne agente. r- i	j t o napredka naše try":>a Kitajskem. Početkoma so v Wa- ■ u domnevali, da kitaj-s.:e ve- i . le 1 • »jkota ameriškega bi a tra re-ne. toda sedaj so se prepričali. da je vse to gola istina.
S k " • Ukini 1 .rasanjem bode imela sedaj v ki opraviti vedno več in li,, - , , .de pričelo kitajsko naselje .nik t en. bode izdatno večje, nego ie evroitsko.
-o-
BILE SO LEPE SANJE.
Mnogo ljudtij je mislilo, da bodo hitro obogateli.
Prvi dan prodajanja zemljišča za-
.li
zar okr
ta
rad pi h lioi
v
■veeraj mes1 Yorku nat ljiščnih špf je bilo po Mislili so r plačajo me> la
dob vrn
'alih davkov je mesto sku-t; $300.000. Že 10 let se ni :ih zemljišč-, zato je bila in posvetovalnica v New ičeno polna raznih zem-Lnlantov. Mnogo teh pa ražbi precej presenečeno, mreč. da bodo s tem. da u zaostale davke, postali ki zemljišč. Mesto ni prodalo, k samo v najem dajalo zemljišča ijkrajse dobe. Prvotni lastniki svoja zemljišča, kakor hitro po-j plačnikom obrestij zaostale davke in pa 14-proeentne naklade. Če bi pa kdo čakal s tem nad 2 leti, mora poleg 14 procentov plačati še
Mnogo ponudnikov je šlo potem, ko so odštel- zahtevane svote, takoj do comptrollf-rja in zahtevalo prepis zemljišča. Ko so pa zvedeli, da tega ne morejo storiti, vračali so se zelo presenečeni.
Tako je neki Daniel Eicliler letel, ko je založil zahtevano svoto za zem-Ijiščen št. 9 Fulton St.. takoj na mesto in se neizrečeno razveselil, ko je videl, da stoji na tem zemljišču veliko in krasno bančno poslopje. Takoj leti notri in se predstavi za lastnika. Hitro so poiskali, kdo je pravi lastnik, mu odšteli nekaj dolarjev, kar je bil založil za zaostali davek in moral je oditi z dolgim nosom.
Vlak iz tira.
Mobile, Ala., 16. junija. Danes je šel od tu pomožni vlak, da reši neki poštni vlak, kteri je bil skoril iz tira. Vsled neprevidnosti pa je zavozil vanj; pri tem je bil nsmreen superintendent L. L. Pierce, ostali pa so ušli le z golim strahom, a nepoškodovani nesreči.
dmge Slavjane. •m naj pa navedemo, da je -ti -' ih hrvatskih potnikov, kteri 1 : kljub varstvu nekdanjega pro-"žajfe". polentaria France-• Z't;;ia. na uliei rjreenv.-ieh okra-za vse. /ar -o imeli, tudi pre-•e:"-no. Li dasiravno so nam bili vsi "i -lučaj znani, smo imeli ob takih prilikah za ne>:-erne Hrvate, kterim je bilo odvzeto v-e. kar Sf» imeli, le - 'ža'je. a n< srei": Hrvatov se nismo nikdar smejali. Pač so pa take hrvatske žrt~e zaslužile dvojno po milo va-n;'e: prvič, ker so jih newyorski ta-tori okradli in drugič, ker niso od ni-koc'-r doMlikake pomoči.
I'-v'de- :"V-ki "Narodni List" osob-napada s. Fr. Sakseria, a sam ne iioni sli, da ni preveč let mi nolo, ko je sam igral ped! ari a in prodajal "žnjfo1* brivcem, seveda eonpatrijo-t m Tta!: a m: da je Zotti bil navadni ljudilovec in cestni pretepa«" in da mu v opravljivosti ni nobena stvar sveta, »iti njegova lastna žena ne. Bolje >. da molči, ker njegov register je jako dolg —
PREMODER SODNIK.
Neki gentleman insultiral deklico sodnik pa oba obsodil.
Včeraj zvečer je spremljala mlada švedski deklica Tillie Fox svojo omo-ženo sestro. Blizo 30. ulice v New Yorku pristopi k nji mlad. elesrantno oblečen »nož in ji začne pripovedovati raznovrstne lepe reči. Ona ga jedno-stavno zavrne, kar ga pa ni prav nit ■strašilo. Xa vsezadnje pa se je dečko obnašal tako vsiljivo, da je začela d klica upi t i na pomoč. Kmalo nato se zbere okrotr tega prisiljenea vsepolno radovednežev, med kterimi je bilo tudi nekaj znanih * 'gol j a to v s plavimi fraki". Ti so takoj vtaknili svoj nos v zadevo in aretirali oba. Dekle se je branilo, jokalo — a vse ni nič pomagalo. Iti sta morala oba na policijsko postajo.
Za genlle-rnana je stavil poroštvo neki Daniels, a dekle je moralo prebiti vso noč v ječi. Danes zjutraj sta bila oba pripeljana pred sodnika. — Najpreje se je o njem konstatiralo, da ni p'Vedal pravega imena, a to ni sodnika motilo ni najmanje. Molče je poslušal medsebojne tožbe ter po končanju istih odprl modra usta in obsodil vsaeega na $3 globe.
"Gentleman" izvleče svojo kaso in plača takoj. Dekle pa išče po žepih — a ne najde več kot en dolar. Nervozno ga mečka po rokah in pogleduje zdaj tega zdaj onega. Ko vidi nje "fant", da nima denarja, doloži iz svojega dva dolarja in oba odideta. "Gentleman" stopi v karo, se plavoiasi Švedinji porogljivo po-smeje in odpel j a.
Mirovna pogajanjaUgodno za
ttt i • , I norveško neodvisnost.
v Washmgtonu.
Rusija in Japonska sta se odločili, da se bodo vršila mirovna pogajanja v našem glavnem mestu, in tu sklenjeni mir se bode imenoval "va-shingtonski mir.
OBRAVNAVE BODO TRAJALE NAJBRŽE VEČ MESECEV.
OBLAŠČENCI PRIDEJO SEMKAJ ŠE LE TEKOM ŠESTIH TEDNOV.
PO-
Washington, 10. junija. Mirovna poyajanja med Rusijo in Japonsko se bodo vršila v tukajšnjem mestu. Po daljšej konferenci, ktera se je vršila v Belej hiši med predsednikom Roosevelt om in japonskim poslanikom Ta-kahira. -ie je izvedelo, da sta se obe bojujoči se državi odločili za Washington. Japonska je želela, da bi se mirovna pogajanja vršila kje v iztočne] Aziji, dočim je Rusija predlagala Paris, Haag ter Genevo in še kaka druga evropska mesta. Končno je prišlo do kompromisa in obe državi sta -e odločili za Washington, v kar je zlasti Francija svetovala.
Predno pridejo zastopniki Rusije in Japonske v Washington, m i nolo hode najmaAj šest tednov, oziroma lv-a meset a. Potem, ko bode provizo-rič-en zapisnik podpisan, odpotovali bodo zastopniki Rusije in Japonske v kako letovišče, in sicer v Newport, Manchester bv t lie Sea ali pa kam drugam na atlantsko obrežje. Da bo-do obravnave trajale več tednov, je samoumevno. Določitev vojne odškodnine, k t uro naj bi plačala Rusija, ne hode tako težavna, kakor se je dose-daj misiilo. kajti Japonska ne hode zahtevala milijarde, temveč le pokri-tek svoj li vojnih stroškov. Celo An-ylija priporoča Japoncem, naj preveč ne zahtevajo in Mr. Roosevelt je v Tokio sporočil, da bi $500,000,000 odškodnine zadostovalo.
Težavieje bode pa rešiti vprašanje, ako bi Japonska zahtevala kak komad dežele. Radi izročitve Mandžnra Ki-tajskej in pri poznanja japonskega protektorata v Koreji, si Rusija ne bode l»eliia las, ker te dežele itak niso njene, pač pa ne bode hotela privoliti v odstop polotoka Liaotung in Port Arthurja. Z ozirom na to točko hodo Rusijo podpirale vse evropske države, vštevši tudi Anglijo.
Ako bode pa Japonska zahtevala odstopifev Vladivostoka, potem bode z mirovnimi pogajanji pri kraju, kajti v to Rusija, ktera dos- j še ni ničesar izgubila, ne bode privolila.
Koliko pooblaščencev pošlje vsaka država v Washington, še ni znano. Rusija ncšlje med drugimi predsednika ministerskega odbora Witteja in generala Kuropatkina. bivšega vrhovnega poveljnika v Mandžuru. Japonska pošlje najbrže markija Ito in barona Keataro Ivaneko. kteri se mudi sedaj v New Yorku.
Petrograd. 10. junija. Xadadmiral veliki knez Aleksej in mornarični minister Aveljan sta odstopila.
Petrograd, 15. junija. Predsednik ministerskega odbora Witte odpotuje v kratkem v inozemstvo, da obišče Berolin. Paris, London in Washington. O vzroku njegoveoa potovanja ni mnogo znanega, vendar se pa zatrjuje, da je v zvezi z vojno.
Batavia, otok .Tava, 15. junija. — Semkaj je dospela ruska križarka I)on z možtvom nekega nepoznanega nemškega parnika. kterega so Rusi potopili, ker je vozil kontrebando za Jaiponce.
Dunaj. 15. junija. Tukaj prevladuje mnenie, da pride končno vendarle do sklenitve miru med Rusijo in Ja-ponsko. ker se Japonska v svojih po-gojih ne dotika ruske posesti in zahteva le. da pripozna Rusija japonsko pokroviteljstvo v Koreji, da prepusti nipravo Mandžura Kitajskej in da postane kitajska železnica mednarodna. Port Arthur zamore ostati ruski, ker strategično ni važen, in tudi Vladivostok ter otok Sahalin si Japonci ne-čejo prilastiti. Glede vojne odškodnine še ni nič določenega.
ZADRZANJE DELAVSKIH ORGANIZACIJ NA ŠVEDSKEM. — DELAVCI SO PROTI NASILJU.
Državni zbor ne bode zamogel nastopiti proti Norveškej.
ODGOVOR STORTHING A.
Poslovno ministerstvo
kajti šovinisti hočejo pred vsem vlado izstradati.
Bode-1: mogoče kabinetu Fejervarv
nharnnaH Poiorvsriii) urediti davčno vprašanje, kakor tudi UdIUIId rCJCI inllJCt ono o vojaških novincih, je zelo
_o__dvomljivo, 'kajti državnozborska veči
na je odtočno sklenila, da se cesarju IMELO BODE SKRAJNO TEŽAV-i Fran Josipu ne uda.
NO STALIŠČE V OGRSKO-HRVATSKEM DRŽAVNEM ZBORU.
Vojaške novince vlada ne bode silila služiti, toda prostovoljci so jej dobrodošli.
PROSTOVOLJNO PLAČEVANJE DAVKOV.
Mati umorila svojih petero otrok.
Gucumcari, New Mexico 14. junija Žena CJeorge Campbella kiere mož je znan živinorejec, zblaznela je nenadoma na svojem štiri milje od tu oddaljenem posestvu in je skušala umoriti svojega moža. Ta pa je zbežal, da bi našel pomoč: žena pa je med tem ustrelila vseh svojih pet otrok in naposled še sama sebe, tako da je mož vrnivši e domov našel celo družino mrtvo.
Sin in hči umorjena.
Valdosta.Ga., 10. junija. Zadnjo noč
se je tu izvršil crozen umor. 17 letni Dunaj. 16. junija. \ tukajšnjih po- gin in -,G ]etna h?i prejgnega proved-
htičnih krogih so zelo radovedni, ka- nika Baptistov W. Carterja bila ko se bode novo ogrsko ministerstvo I ta pred njih hiSo od neZnane osebe u-pod vodstvom Fejervaiyja zadržalo jstreljeiia> en" mlajši otrok pa nevarno napram državnozborskej večini. Iz;rani>n. Carter pravi, da so umor izvr-Budimpešte se javlja, da namerava j§iH zaraorei, kteri so bili v to našunta-novi kabinet ostati le poslovno mini--ni in podkupljeni od družili ljudij. sterstvo, kterega ne bodo zamogla iz-jNekateri gosedje so pa mnenja da je zivanja voditi do skrajnosti. Tudi umor miaaili ljudij kake vrste Krona ako dobi ministerstvo nezaupnico, osveta.
svojega stališča ne bode osta\*ilo. Do jeseni vlada vojaških novincev
Monitor Puritan obtičal.
Washington, 16. junija. Mornarič-
ne bode silila k polkom, pač jih pajnemu oddelku se je naznanilo, da mo-bode pozvala, naj se prijavijo prosto- j nitor Puritan še vedno tiči v pesku voljno. Na ta način upa vlada dobiti, v Potomac pri Point Lookout, kjer je saj polovico potrebnih vojaških no- obtičal pred dvema dnevama. Na kro-vincev. Tudi bode vlada sprejemala, vu so mornarične rezerve Columbij-za sedaj le prostovoljne davke, — s;skega distrilkta, ktere bi se bile mo-kakimi posledicami, ni znano.	rale prejšnjo noč udeležiti manevrov
Ogrska je že od januarja nadalje v ex-lex stanju, t. j. proračun še ni rešen zakonitim potom in država radi
okrog trdnjav Washington in Hunt. SLO VIK CI IN SLOVENKE! SpMKEj&jte se ok raznih prilikah
tega nima pravice pobirati davke, ka- a*!« prekorisfcne družbe sr. Cirila ia teri jej niso bili dovoljeni. Plačevanje Mokoda ▼ Ljutdjanil Mal položi dar davkov postaja vsak mesec manjše, I dOKrn na elt&r 1	(r d)
Stockholm, Švedska. 15. junija. — Zadržanje švedskega delavstva se bo najbrže izkazalo kot važen faktor pri zadržanju švedske vlade proti Norveškej, tako da Švedska ne bode zamogla nastopiti proti Norveškej s silo. Delavske organizacije bodo brezdvom-no izposiovale, da bode končno i švedski parlament pripoznal Norveško kot samostojno in neodvisno državo.
Delavska stranka je že izdala sledeči oglas, naslovljen na delavstvo:
•'Vsaki dan postaja bolj oči vid no. da skuša reakcijonarno časopisje u-stvariti sovražno mišljenje proti Norvežanom z namenom, da se norveško ljudstvo ;. orožjem v roki ukroti, radi česar švedski delavci ne bodo odšli pod zastave niti prijeli za orožje, ako jih pozove Švedska v boj proti Norveškej. Radi te^ra bodo delavci po vsej Švedskej pričeli s štrajkom. ako se odloči državni zbor za vojno."
Christiania, Norveška. 15. junija. Pismo, ktero je kralj Oskar poslal norveškemu Storfchingu, so včeraj proČitali in ga izročili posebnemu odseku, nakar se je Stortliingova seja zaključila, da počaka poročila odseka. Norvežani bodo poslali švedskemu kralju kratek odgovor, v kterem bodo povdarjali svoje ustanovne pravi ee.
Washington, 15. junija. V Ameriki živeči Norvežani so že naprosili predsednika TJoosevelta. da pripozna novo vlado svoje stare domovine. Senator Dolliver iz Towe obiskal je predsednika Roosevelia in mu vročil prošnjo Norvežanov. kteri izražajo nujno prošnjo, da pripozna po norveškej vladi imenovane diploma.te in konzule. Ako bodo predsednik ustregel tej želji Norvežanov, bode to pomenjalo. da je predsednik pripciznal novo norveško vlado. Vsekako bode pa minolo r>ar tednov, predno bodo dobili Norvežani odgovor od predsednika.
V ostalem bode pa Norveška naprosila vse države sveta za pripozna-nje njene neodvisnosti.
Compagnie Generale Transatlantique
(French Line)
naznanja tem potom slavnemu občinstvu, "da tvrdka FRANK ZOTG & Co., lOS Greenwich St., New York:, kakor tudi v podružnicah, ni več opravičen prodajati parniške listke za .njo, ker ni več njen pripoznani agent. New York, 3. junija 1905.
Compagnie Generale Transatlantique.
Novosti iz inozemstva.

KOMAR
99
PETILI TRIJE SLUČAJI KOLERE. — NOV ZVONIK SV. MARKA V EE-NETKAH.
;je izšel in to zelo ličen ter zanimiv. V TTJLU NA RUSKEM SO SE PRI- Vsak naročnik "Glasa Naroda" ga
dobi na ogled. Velja do konca leta 1905 LE 50 CENTOV. UpravniŠtvo: 100 Greenwich St., uredništvo: SO I Greenwich St., New York, j List bode izhajal sj>oeetka vsake 14 dni na usmih straneh in veljal do konca leta le 50 centov.
List dobi lično glavo in slike. Za Rasstrelba na anglezkej oklopnici; IS uredništvo imamo dobre moči. Ti-težko ranjenih.	skala ga bode tiskarna "Glas Naro-
;daJ\ kamor bode nasloviti vsem po-°	šiljatvam.
RAZNOTEROSTI.	i "Komar" je dobiti po 5 centov
'	številka:
-o-
' Anton Bobek. 1778 St. Clair Street" Petrograd, 15. junija. V Tnlu. 120 Cleveland. Ohio, milj južno od Moskve, pripetili so se Josip Ausec, 205 Stone Street, trije slučaji kolere. Oblasti so odre- Joliei. 111.
dile vse potrebno, da preprečijo raz- Frank Baudek, P. O. Box 5, Sta. A, Širjanje nevarne bolezni.	; Milwaukee, Wis.
Benetke. 15. junija. Tukaj so pri- Razprodajale:,. ki se oglasijo, dobe čeli graditi temelj za nov Markov popust, stolp in drugo spomlad prično z gradnjo stolpa.
Gibraltar, 15. junija. Včeraj popol-
dne pripetila se je na angležkej oklop- ^ ; niei Magnifieent, ktera je krožila na
rana te. P I
-BANČNA PODRUŽNICA-
CLEVELAND, O.
1778 St. Clair Street.
Lastnik: Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York. Vodja: Anton Bobek.
....prodaja.... parobrodns listke
nih cenah.
... Pošilja....
denarje v staro domovino
V) ■fif i
't*
p
*
i i
Rumena mrzlica na Panamskem Istmu.
Washington. 15. junia. Govemer prekopovega ozemlja. Mr. Magoon poroča da so tamkaj zbolele štiri na-daljne osobe za rumeno mrzlico od teh sta dva Američana in dva Jamaičana.
Krinolina.
V Chicagti je že kaeili 2000 dam ktere nosijo krinolino. Mesto je naravno tako umazano, da se ženska ktere obleka se dotakne tlaka, nabere toliko bacilov da kar živo pojedo. Toda pri nas v New Torku, so ulice tako (1) čiste, da je krinolina nepotrebna.
Z automobilom v ječo.
Waterbury, Conn.. 15. junija. Konjski tatovi so v novejšem času v South bury ju pokradli toliko konj. da meščani ne vedo kaj bi počeli. Minolo sredo so končno vendarle vjeli nekega tatu kterega so potem z automobilom prepeljali v ječo.
Bolna učiteljica.
Miss Ema Mengler, učiteljica v Bruno, Nebr., je bila zelo bolna. Njen oče, Mr. Frank Mengler nam je pisal naslednje pismo: "Moja hči je bila dalj časa zelo bolna na želodcu in pljučih in čestokrat so se na njej pojavili znaki pomanjkanja krvi; Tako smo izgubili vso nado, da bi še kedaj okrevala, ker sm omislili da ima jeti-ko. Končno smo poskusili Trinerjevo ameriško grenko vino in smo bili veselo iznenadeni, ko smo videli kako hitro je okrevalo bolno in slabotno dekle. Njena moč se jej je povrnila, bolečine so zginile in danes se čuti bolj zdravo ter krepkejšo, nego kedaj popreje. "Trinerjevo ameriško grenko vino deluje direktno na želodec, poveča njegovo prebavalno moč ter napolni telo z novo, čisto in krepko krvjo. To je tajnost in posledica rabe tega sredstva. Kjerkoli je potreba nove moči, izposluje jo to sredstvo.. V lekarnah, Jos. Triner 799 So. Ashland Ave. Chicago, HI.
Avtomobil trčil ob vlak.
tetuanskej višini, razstrelba gr ; Osemnajst osob, med temi 4 častniki, Ir je bilo ranjenih. Ranjence so tukaj L) ; izkrcali.	j|J
j Budimpešta. 16. junija. "Med potu- fj j jočimi komedijanti in vasčani vasi .jj. ; De rek i ha z prišlo je do krvavega boja, jjk | v kterem so bile tri osobe usmrte^e, jr dočim je 00 ranjenih. Vaščani so se S? | jezili, ksr jim predstava ni nudila to- u I liko užitka, kakor so pričakovali in ti ! vsled tega se je pričel boj. Igralci so
i vaščanom obeeali, da jim bodo poka- za razne prekomorske črte po izvir- §
■ zali ljudožrca, kako je človeško meso _
| in radi tega je hitelo vse v cirkus.
! Iver ljudlrea le ni bilo. so pričeli po- f
i staiati srledalci nezadovoljni, na kar I	. ih
se je jeden igralce preoblekel v div- & naje«
I jaka in je nekemu kmetu — odgriz-| nil uho. Nato se je vnel splošni pretep. Osemnajst je težko ranjenih.
Vratislava. nemška Poljska. IG. junija. Znani kirurg, profesor Miku- < roshen, N. V., 16. junija. Avtomo-lie. je umrl v starosti 55 let.	bil Riharda Searsa Saverja zadel je
Carigrad. 16. junija. Srbsko-turška včeraj po noči na Erie Railroad ob afera, ki je nastala radi razžaljenja tovorni vlak. Sayer in njegova žena srbskega konzulata v Monastiru, je bila sta na mestu mrtva, medtem ko sedaj poravnana. Turčija je privolila so bili njih otroci le težko ranjeni.
v	vse srbske zahteve in odslovila po- Chauffeurju, nekemu zamoreu, se ni licijskega ravnatelja v Monastiru, v zgodilo ničesar.
Macedoniji.	--------—---
Solun, Macedonija, 16. junija. Pri Palanki se je vršil dne 13. t. m. ljut boj med četo Bolgarov, ktere je vodil Toneev, in turškim vojaštvom. Vstaši imeli velike izgube, Turki 0 mrtvih in 11 ranjenih.
Napulj, 16. junija. Tukajšnja policija je dobila obvestilo, da potujeta	KRETANJE PARNIKOV. s parnikom Pannonia dva nevarna
anarhista iz Patersona, N. J., v Na-	Dospeli so:
pulj. Oba bodo prijeli.	Deutsehland 15. junija iz Hamburrr .
Manchester. Anglija, 16. junija. z S10 pot. Tukaj je umrl za kugo kuhar nekega Koenig Adalbert 15. junija iz Geno-iz Buenos Ayres, Argentina, došlega ve sd?60 pot.
parnika, kteri je dospel semkaj preko Patricia 15. junija iz Hamburga z Hamburga.	f 2691 pot.
_D__Baltic 35. junija iz Lierpoola s 1105
j potniki.
Proti prodajalcem srečk.	Hudson 15. junija iz Havre s 560 pot-
Wilmington, Del., 15. junija. Tukaj ( niki. so zaprli John T. Diekeva. bivšega bla- j	Dospeti imajo-
gajnika contyja. kteri pripoznava da' Geoi^e -z Uv ^ je razpecaval loterijske srečke vdrza-.^ ^ Uy ^
vi	Delaware. Sodišče ga 3e obsoddo ▼ Victoiiaa iz Live la
10 mesečno jeco	..	. Koenig Albert iz Genove.
Philadelphia. Pa., lo. junija. Zvezi-'	: .
. ,, „ \r o Ktraria iz Liverpoola. no sodisee je obtožilo Harry M. Smil-	, , , . . ^
Philadelphia iz Southamptona.
La Bretagne iz Havre. Kroonland iz Antwerpena. Numidian iz Glasgowa. Cevic iz Liverpoola. Kit tanning, Pa.. 15. junija. Včeraj Kronprinz Wilhelm iz Bremen-rano zjutraj pričelo je goreti v meste- j Princess Alice iz Bremena cu Worthingtonu, kaeih osem milj da-1 Prinz 0scar iz Genove leč od tukaj in zvečer so došla semkaj Potsdam iz Rotterdama. poročila, da je vse mestece zgorelo. Nek ptujec kteri se je nudil v mestecu je bil nevarno ranjen, ker je padel nanj goreč tram. Meščani so gasili kakor so zamogli, toda mesteca niso zamogli rešiti. Sedaj bivajo pri farme-rjih.
Goreti je pričelo v prodajalnici tvrdke Walker & Campbell.
ha iz Readinga. Pa., da je prodajal loterijske srečke. Sodili pa bodo v septembru.
Mestece zgorelo.
Odpluli so:
Cretic 15. jun. v Genovo.
Odpluli bodo: St. Louis 17. jim. v Southampton. Columbia 17. jnn. v Glasgow. Vaderland 17. jun. v Antwerpen. Konig Albert 17. jun. v Genovo. Lucania 17. jun. v Liverpool.

"GLAS NARODA"
lust slovenskih delavcev r Ameriki.
Urednik:	Editor:
ZMAGOSLAV VALJAVEC. i-astnik:	Publisher
FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City.
leto velja list za Ameriko . . . $3.00
" pol leta............. 1.50
Za Evropo, za vse l<".o.......4.50
" " " pol leta....... 2.50
" " " četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
Nove delavske orga= nizacije.
'GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
»GLAS NARODA"
("Voice of the People")
Issued every day, except Sundays and
Holidays.
Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement.
m-'	.m-.,
Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov.
Dopisi biez podpisa in osebnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Monty Order.
Pri spremembi kraia naročnikov prosimo, d.i se nam tudi prejšnje bivali-Bčc naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite nnzlov.
"Glas Naroda"
309 Greenwich Street, New York City. Telefon : 3795 Cortlana.
Ameriško delavstvo in Kitajci.
- Iz Til i-a. da bojkot o? da se ii
pr<
vse
so svojeuouno kitajskih tnjov
:a na Kitajskem se porodi a j-ki trgovci pričeli z ameri.-kem blagu in uresničilo. > čemur >reiili. Organizacije v, ktere kontrolirajo vso trgovino v kitajskih pristaniščih, so sklenile bojkot kar najstrožje izvesti in seuaj tudi kitajsko časopisje več ne i-bjavija »^la-uv, kteri ponujajo občin.-: vu ameriško blago.
Tak bojkot je pa naravno daleko-sežen, zlasti tudi za ameriške delavce. kajti on ponaenja. da pride na površje r.opi-; vprašanje naseljevanja Kitajcev v Zjed. državah.
Bojkot ameriškega blaga na Kitajskem odiedila je trgovinska zbornica v Shanghaiju. da s tem Američane, prisili spremen:!i in ublažiti oni zakon. k tori prepoveduje Kitajcem naseljeval, ie v Zjed. državah.
Ta zakon so v novejšem času pri-! čeli ameriški sodniki na čuden način tolmačiti in uverjeni smo. da dotični: postavodajalee ni mislil, da se bode ta zakon tudi zlorabil.
Tak<i je neKo nase sodišče izgnalo Kirajc.. kteri je bil državljan Zjed. držav. - -led <'esar je nastalo povsem , novo tolmačenje pravie državljana ZjcL držav. Zopot v nekem drasrem slm-aju niso pustili nekemu Kitajcu, ! da bi se izkrcal, d asi ravno je pri2t;l1 semkaj zgolj v svrlio Študij in da je imel prij .m.rila raznih ameriških dost o j a n st ven i ko v.
Razlaganje protikitajskega zakona je toraj tako. da moramo i nehote m. sli t i. da naša sodišča ta zakon ve-, doma i h >te tako razlagajo, samo da spravijo vprašanje o naseljevanju Kitajcev z. pet v ospredje in da na ta na«"-in zakon, kteri prepoveduje Ki- ] tajeem naseljevati se v Zjedinjenih j državah, ali popolnoma odpravijo, ali j pa pa izdatno omeje.
Bojkot proti ameriškem blagu na i Kitaj-kem bode tozadevno gibanje še ■ povečal in kmalo se bodo pričeli pri nas Kitajci naseljevati kar trumo-ma. 1 . c rjen i smo namreč, da bodo ameriški trgovci kljub vsem protestom ameriških delavcev izposlovali jreinačenje protikitaj^kesra zakona, kakor hitro jim l»ode kitajski bojkot škodoval.
Pred vsem bodo v^Ied kitajskega bojkota trpele ameriške tkalnice in predilnice, ktere izvažajo svoje izdelke v prvej vrsti na Kitajsko, kamor se je same tekom prvega četrtletja t. 1. izvezilo za $1S,022,471 bombaževih izdelkov.
Skoraj isio velja tudi o vseh dru-zih izdelkih ameriške obrti, kterej sedaj preti velika nevarnost radi kitajskega bojkota.
Razun tega pa preti ameriškej obrti od Japonske še večja nevarnost, nego od Kitajske. Baš te dni smo v "Glasu Naroda" zatrjevali, da bo-deta Japonska in Ru.-ija po dokonča-nej vojni skrbeli za to, da se evropske posesti iztrebijo iz Azije, kakor tudi za to, da se ameriška trgovina I na Kitajskem in sploh v Aziji ne udomači. In naši tovarnari bodo gotovo storili vse, da si ohranijo svoje ] trgov išče v Aziji. Vsled tega bodo protikitajski zakon gotovo razvelja-j vili ali ga tako premenili, kakor to j tiiraja Kitajeem. Na želje ameriških j delavcev se pri tem ne bodo ozi- i
Pes In mačka. Malenkostna stvar je bila pretečeno nedeljo na Dunaju vzrok strašnemu krvoprolitju. Na_ulicah i sta se zgrabila pes in mačka. Mačka I je bila nekega mizarja,'ki je sunil več dečkov, ki so nalašč naščuvali psa na j njo, kar ga je tako razkačilo, da je zgrabil nož. stekel na ulice ter začel kakor besen mahati po navzočih dečkih. Tri dečke je težko rani]; prepeljali so jih v bolnišnico, podivjanega mizarja pa v zapor.
Dne 27. junija bodo v Chicagu, 111., . ustanovili zopet neko novo delavsko | organizacijo in pričelo se bode tako-I zvano sribanje v smislu "obrtne zve-
i/.e." —
Tri leta je že videti znake, da se | bode narodilo nekaj novega, toda rojstvo bode vsekako težko. Toda tudi ako se to rojstvo uresniči, ostane še vedno vprašanje: Koliko časa in kako bode to dete živelo?
Nova organizacija naj bi bila čisto socijalistična. toda baš to je pri masi ameriškega delavstva nemogoče, iker ! -e bode ustanovila tako, kakor vse do-i sedanje:
1. oblekla se bode v čisto obleko j ser paradirala kot politična devica; j 2. psovala bode nepopisno proti i" *korumpiranim delavskim vodjem" in jih skušala pri zborovanjih uni-: eiti;
3. vpeljala bode novo gibanje "po meri" in potem nabirala člane.
Tako se je godilo z organizacijo I "Socialist Trades & Labor Alliance".
Tako se je godilo s pred tremi leti ! ustanovljeno "American Labor U-i nion".
In tako se bode zgodilo sedaj tudi j 7. Industrial Union, ktera se bode na-! rodila dne 27. junija.
Čestokrat marsikedo vara sebe in | tudi druge. Leta 1895 so razni vodje j ustanovi!" svojo Socialistic Union in : veselju ni bilo ne 'konca ne kraja. ! De Leon je izumil patent, s kterim je moaroče masam linijskih delavcev kar '•reko noči podeliti socijalistično prepričan jo. toda vse se je spremenilo v i razvaline.
Pred tremi leti ustanovili so v Den-verju. Colo., novo socijalistično zvezo imenom American Labor Union. To-! da po troletnem delovanju nima kaj drnzega pokazati, nego svoj bankerot ! 7. $8000 dolgov. In radi tega se govori sedaj le še o "obrtnih zvezah" mesto o ?oeijalističnih unijah.
Iz vsega tega je lahko razvidno, da taktika ameriških socijalistov ni bila še nikdar zdrava, tako da se z evropskimi socijalisti niti malo ne more primerjati«
; tirade o "carizmu", "avtokratiz-mu", "birokratizmu", o "revolucijio 'knuti" in "kozakih", podobne bombam, ki jih iz vestni ljudje z namenom, da grdijo Rusijo, mečejo med čitajoče občinstvo, ki ne pozna Rusije in je zategavoljo predisponi-rano, da vsprejema za suho zlato vsaki — pleh!
Nam pa se nadalje zdi, da je ob danih razmerah za Rusijo stokrat bolji dober avtokratizem, nego pa slab parlamentarizem. Denimo pa, da bi ruski car izgubil vso logiko in bi dovolil svojemu narodu najsvobodo-miselnejšo ustavo s splošno in enako volilno pravico — a da bi iz vzel v Rusiji živeče izvoljeno ljudstvo! Ha-ha! To bi kričali: vrag naj bi^vzel tako ustavo! Enakopravnost Židov pa je tsžko vprašanje, agotovo najtežje za tiste, ki ljubijo ruski narod. Kajti, če jih že nemški narod in mase drugih narodov prenašajo tako težko, čeprav jih imajo le majhno število: kako naj bi jih prenašal ruski mužik, ki jim ni še od daleč dorastel v kup-čijskih, še manj pa v politiških fine-sahf! Tr. treba vedeti, da tu jih je pet milijonov!
Mi smo toraj carofili, v kolikor smo prepričani. da carizem ni največje zlo za ruski narod. Z druge strani bi bilo pač nujno, da se umakne biro-kratiška propotenea dobrim in pravičnim, strogo izvrševanirn zakonom. Ali to v Rusiji in — drugod!
Morda so strune našega eutstvova-nja za Rusijo nekako na visok glas ubrane. Ali to odgovarja bratskemu čutstvu; povrhu pa soglaša z ekstazo besnega sovražtva. v kteri se zvijajo — nešte\ilni nasprotniki.
U
Revolucija" v Rusiji.
Ker poročamo v "Glasu Naroda" skoraj dan za dnevom o "dogodkih" v Rusiji, ne pa kakor drugi listi o "revoluciji", je marsikteri cenjenih čitateljev jel že dvomiti o našej resnicoljubnosti. Radi tega smatramo umestnim, da enkrat za vselej povemo. da ie Rusija mirnejša, nego so Zjedinjeue države, in da so lamošnji dogodki tako vsakdanje narave, kakor naši.
Kar se dostaje ruske revolucije, se nam zdi. da živi bolj v željah tistih ljudij. krerim leži bolj na srcu pet milijonov ruskih Zidov, nego pa pravi ruski narod. Ti Zid je so poleg prirojenega jim sovražtva do Slavjanstva pravi vzrok in vodilna misel vsem je-remijadam o Rusiji, ki nam jih ponujajo pod različnimi naslovi in z vari-ranimi napevi tvrdke raznovrstnih imen. Poleg strahu pred levom, ki še ni mrtev, so ti. ki skrivajo pod tisto vseobsežrio krinko socijalne liumani-tete. ki delajo Rusiji sovražno javno mnenje v časopisju. Ti. Zid je so, ki jim v "osvobojenje" pokajo bombe, a na srečo brez trajne škode za Rusijo. In zopet ti so. ki sporočajo raz-noimnih demagogov in nihilističnih fantastov vodijo nesrečne kolone ru-skega delavstva — brez upa zmage pred kozaške bajonete. In skoro, da se nam to ne vidi nič čudno; saj imamo povsedi demagogov in ljudij, ki se igrajo z bombami. Toda ruski mu-žik (kmeti ? On spi še spanje pravičnega. Malomeščani ? O teh pravi pisatelj Maksim Gorkij, da si žele nečesa. a da ne vedo še pravzaprav — česa! Toda revolucije gotovo ne. A razumništvo? Iz večine sanja o večji svobodi in boljši prihodnosti ruškega naroda. O tej sanjamo tudi mi, že-leči. da bi mu čim prej prisijalo več luči, da bi se dvignil na višjo stopinjo omiko in pros vete, do bolšega so-cijalnega blagostanja, do širše poli-tiške svobode, v kterej bi oživele vse tiste silne, doslej še mrtve duševne energije, ki naj bi prekvasile zasta rele politiške ideje zapadnih narodov istotako, kakor je ruska literatura prerodila zapadno. Toda vse to ne z umori, ne z bombami, ne z revolucijo. Zgodovina pravi, da ta pot nasilja ne vodi do zdravih razmer. Ampak z naravnim razvijanje, s prikladnimi roformami, brez nervozne vzhi-čenosti! Dobro delo zahteva časa ! In tako delajo poklicani činitelji, katerim je ruski narod na srcu in ki poznajo njegove potrebe. Res je sicer, da je postal del ruskega umetniŠtva — a inteligentni ljudje so vsi več ali manje nervozni — malo nervozen, kčr se ta proces vrši manje hitro, nego si žele iz ljubezni do svoje domovine. A Čisto gotovo zopet, da je Ie pičlo število pravih Rusov — med temi po-najveČ dijakov, ki so mladi in zbog s^oje neizkušenosti nepoklicani v narodovo vodstvo, — pričelo s prekucn-štvom. Kje je toraj revolucij?? Želja škodoželjnih je njena mati, hčere — še nil!
In s tega vidika se nam rdijo vse
PRED SOVRAŽNIKOM.
Črtica iz rusko-japonske vojske.
(Spisal K. Savinovski.*)
Kakor velika masa trudnih, umazanih. potečih se teles je dospel tobolski polk do bregov leno tekoče male reke v Mandžuriji. Dolgi pohod v grozni solnčni vročini je vznemiril živce; celo jesti bi ne mogli več : samo počivati, spati, spati! Obrazi vojakov in častnikov so trudni, obnemogli, upadli. Mehanično se še premikajo semintje. kri-če in godrnjajo — a to se godi tako leno. mlačno, topo, kakor bi v njih vže bilo mrtvo življenje, kakor bi jim bila življenska moč že davno zaspala. Tu dva koraka pred menoj, leži moj pro-tovoljee. junaški vitez reda sv. Jurja, Kajgorodov, kakor brez zavesti. Pravi. strogi vojak leži s čelom na rdečkastih peščenih tleh in počiva. Vem, kaj bi še mogli storiti moji ljudje . . -Včeraj so hodili celo noč, predvčeran-jim so bili v visokem prosu po močvirni zemlji v zasedi — tega ni mog el prenesti niti Kajgorodov . . .
K taboru polkovnega poveljnika nrijezdi divizijski šef. Briqradir je že nofri: poleg tega več štabnih častnikov. Posvetujejo se tiho in vznemirjeno: pri tem pa pijejo nejevoljno kalni, postani čaj . . . Gotovo, očividno se opet nekaj snuje ! . . Toda ljudje morajo vendar še le spati! . . Seveda: kje in kako naj se pogrejejo? Dež ki je padal že od 5 ure popoldne iz nizko visečih oblakov, se je spremenil v pravi naliv kakor bi se oblak utrgal in sedaj preplavlja vse! Tla se zde kakor mehka kaša : če stopiš dva koraka na 'dran. zagaziš v gosti, kitajski pop: če greš k dvokolnicam, tu leže že ducati premočenih, zmrzujočih vojakov.
Kmalu bo ena; ne morem spati. Vem, da velja to vojno posvetovanje tudi meni in mojemu poveljstvu, ki se ne more več vzdrževati na nogah ! Res, že kriči ordonanea s hripavim , kakor zamrznjenim glasom moje ime vun v temno noč:
"Poročnik Brusnicin! Gospod poročnik se zahteva !''
Sporoča se mi, da mora moj oddelek nemudoma odriniti.
Odrinili smo, temna noč. Ne vidi se nobena cesta, nobena steza: ne spoznaš niti svojega tovariša. Orientiramo se pri svitu goreče trske po kompasu in jrremo dalje. Pridemo na proseno polje. Visoki mokri, in kakor bambus upogljivi bilčni grmi udarjajo v obraz, se zapletajo med noge in pokajo in šume. Mi pa moramo stopati previdno, skrivoma, da ne napravimo s težkimi čre-vlji prevelikega hrupa: kajti v gaoli-janu (proso) prežijo Kitajci, japonski ogleduhi, ki naznanijo naše premikanje takoj sovražniku. Pridemo na določeni kraj, iščemo si za tabor primernega mesta in ležemo. Kmalu bo tri ura, še je temno, a nam je malo laže. Dež ponehava, oči so se privadile temi. Ljudje se pokrijejo z listjem, ki leži okrog v celih kupih.
Naokoli vse tiho, sliši se le suštenje kuščarice ali velike kitajske krastače. Govorjenja ni, kajenja ni. Mora se ležati tiho in čakati. In ča sse pomika tako počasi . . . Ne traja dolgo in človek je s svojimi mislimi v domovini v tihi domačiji . . . Stara cesta, mala ruska hišica stoji pred menoj. Vse tako ljubko in prijazno ...Ti leze mala sestrica na pisalno mizo in razmetava vse navzkriž . . . Sedaj prihaja mati .. .
"Gospod poročnik!" zakliče naglo-ma podčastnik, " zasačili so nekega kitajca!"
Manem si oči in vidim v motnem jutranjem somraku borno, tresočo se po-
stavo pol nagega Kitajca samo v modrih hlačah in širokokrajnim slamnikom na glavi. V roki drži veliko košaro s sirom.
Vprašam kaj je, in slišim da je Kita jee stal na potu pred sprednjimi stražami in da je Japoncem nekaj za-klical. Že mnogo taeih Kitajcev sem bil poslal štabu in dobil kratko povelje, da naj ljudi ali odpodim ali pa za-slišim sam. V tem slučaju sem si izbral srednjo pot: pobalin dobi s palico, kar mu gre in ostane zvezan pri straži. Moštvo poje sir in zopet leže.
Leže ne daleč od poti, molčeč in potrpežljivo, ter čakajo, ali pridejo Japonci ali ne. Sedaj je že skoro beli dan v jutranji megli se slikajo gore, na katerih sedi sovražnik. Na skrajni "sob-ki" (griču) na levi spoznamo tri postave na rjavih pečinah. Ena se dvigne in hitro izgine na ozki stranski poti. To je Japonska stražnica; stranska pot pelje k skupišču ... Iz neke kitajske koče se dvigne dim; dan je napočil. Straže se razpuste in počivajo. Dnevne straže stoje na gričih na visokih, suhih mestih.
Hvala Bogu: lahko se spi! Toda že zopet: '' Trah, tra—,tra—trah!" Od daljne vasi odmeva ta glas. Vse skoči po konci. Na bljižnem holmu se prikaže vrsta strelcev; japonske puške po-j kajo in kmalu se zamotamo v boj. j Spanje je proč : živci uničeni. Zdaj priteče ena, zdaj druga patrulja: " Sovražna kolona !'' "Na levi baterija !'' Sedaj prieno igrati streliva naše 11 jahajoče baterije, nato tudi dvajsete. Na desnem krilu hreščijo salve Semi-kalatinskov in za nami ogenj naše 10. in 11. trume, ki tvorita naše rezerve.
"Hospod poročnik, Pilatjev je padel. Samsonov ranjen!"
Nekaj velikega se prede, in mi. mala četa. se spojimo z bataljonom in storimo svojo dolžnost kot junaki dneva, kot branitelji stališča! Tu postane kakor v peklu:
"Prvi top: Ogenj ! Drugi: Ogenj! Prva truma: Ogenj!"
V tem peklenskem hrupu, bobnenje in tulenje nas sprejme polk. Nihče ne misli več na spanje: Težki dan pri Tandši in Naidalini je napočil . . . Tu ni časa za počivati ... In vendar smo trudni do smrti in bi radi jedli in spali in . . .še toliko drugega, česar nimamo tuka!
•) Iz dnevnika mrtnoranjenega poročnika 9. tobolskega pehotnega polka, povzela neka nsmiljenka.
K U SI
Za 100 kron avstr. veljav« treba j« dati $20.45 in k temu še 10 centov za p o starino, ker mora biti denarna pošilja te v registrirana.
Oklic.
Dne 5. julija se bode praznoval zo-oet med slovenskim svetom narodni vraznik sv. Cirila in Metoda. Skoro ')rezpotrebno bi bilo omenjati po-1 robno, kako velikega pomena je za nas Slovence praznik teh dveh slav-janskih blagovestnikov, ker je dolžnost vsekega rojaka ali rojakinje, da pripozna in ve. da sta baš ta dva slavjanska apostola zanetila in prižgala med našim narodom luč sv. vere in spoznanja do našega premilega slovenskega jezika.
Že naši pradedje so jih radi tega častili in proslavljali, kaj naj pa mi, njih potomci, spimo?
Znano bode vsakomur, da se je pred več leti ustanovila od požrtvovalnih in rodoljubnih mož na Slovenskem prekoristna "Družba sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani, ki ima blag namen vzpodbujati slovenski svet do domo- in rodoljubja s tem, da deluje v prospeh slovenskega šolstva, in to po onih krajih in mestih, kjer preti narodni pogin slovenskemu naraščaju in svetu. Po obmejnih krajih, n. pr. v Trstu, na Koroškem in Štajerskem, imamo mnogo naših bratov Slovencev, ki so, žalibog, brez najpotrebnejšega izmed potrebnega — brez svojih do mačih narodnih šol. Niti dežela, niti vlada se ne brigajo za nje. Nikedar nenasiti nemčurski ali iredentovski moiloh jih hoče popolnoma zatreti. Ne. tega ne smerno pripustiti!
Družba sv. Cirila in Metoda je pa v ta namen ukrenila že mnogo in mnogo koristnega. Sezidala je iz milo-darov svoje lastne narodne obmejne šole. Otroci jih obiskujejo vedno bolj in bolj; a to velja mnogo denarja za vzdrževanje poduka in šol.Ravno letos potrebuje naša vele&oristna dru ižba ogromne svote in je v skrajnej sili ter pomoči potrebna.
Da smo pa- mi ameriški Slovenci v tesni zvezi s predrago nam staro domovino, to je samo ob sebi umevno. Naše rodoljubje pokazalo se je že čestokrat napram rodnim bratom onkraj oeeana. Dosedaj smo ameriški Slovenci nabrafli še ne pred dolgo ča som eele tri stotake krone. Te "je Družba sv. Cirila in Metoda z dvojnim veseljem zahvalno sprejela. Radi tega ne smemo nilkakor te družbe zapustiti.
V svesti s„ da so naš rojaki in rojakinje v novej domovini v gotovih slučajih vedno milega in radodarnega srca. obračamo se toraj do vseh rodoljubnih Slovencev s prošnjo, da naj vsak po svoji moči kaj malega daruje v korist Družbe sv. Cirila in Metoda. Res je, da imamo že nekaj krone zopet skupaj, a manjka nam še precej centov, da bodemo zamogli odposlati četrti stotak v podporo.
Kar boste žrtvovali, žrtvovali boste sebi in našemu milemu narodu* Na delo toraj z geslom:
Imena nabiralcev in nabirateljev bodo priobčena v našem dnevniku "Glas Naroda".
M al položi dar Domu na oltar!
New York, začetkom junija 1905.
Frank Sakser.
Slovensko katoliško
Pojdite k naj bližnjem agentu po vožnje listke via
The Great Wabash
železnice.
Vozovi za turiste ali izletnike vsak torek, četrtek in soboto z izbornim vlakom
"CONTINENTAL LIMITED",
kteri ostavi Boston, Mass., ob 1. uri popoludne in je v zvezi istega dne popoludne v Rotterdam Junction k "Continental Limited*' iz New Yor-ka.
Vozovi s komotnimi otvarjajočimi se stoli prosti.
VS i. AVI SE V NIAGARA FALLS.
Krasni komfortni vlaki v Detroit, i Chicago, St. Louis, Kansas City in Omaha. Direktna zveza s Texasom, Mexico, Colorado, Los Angeles, San Francisco, Portland, Tacoma in vsemi točkami onstran srednjega polu-dnevnika.
Informacije glede vožnjih cen, oskrbljenja Pullmanovih in turisti-ških vagonov dobiti je pri
H. B. McCLELLAN, G. E. A., 387 Broadway,	New York.
J. E. BAREY, agent za turiste, 176 Washington St., Boston, Mass.
podp. društvo
o
£
svete Barbare
ti
ZJedlnjene države Severne Amerik^
Sedež: Forest City", Pa.
no dne 3». januarja 1902 v državi PennayJvait^i
-o-o——
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR, ml., Box 547, Porest City, Pa. Podpredsednik: JOHN TBI .BAN, Box 3, Moon Bun, Pa, L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. EI. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Porest City P«^ Blagajnik: MABTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa,
NADZORNIKI: -i * JOHN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa.
ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. • '	FRANK SUNK, P. O., Luzerne, Pa.
ANDREJ SUDER, Box 108, Thomaa, W. Ta.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR, P. O., Forest City, Pa .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Pa. Dopisi naj se pošaljajo L tajniku: Ivan Telban, P. 0. Box f§7 T City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
POZOR!
Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom ee priporočam naj topleje tej aaznanjam, da prodajam raznovrstne parobrodn« listke, menjavam »ovce, ter odpošiljam denarje t staro iomo-dno.
Postrežba solidna in pei+«na. Z veleepoito-vanjem
BOŽO G0JZ0Y1C
ilS Chestau* St.. JOHNSTOWN. PA
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam rojakonto Slovencem in Hrvatom, da imam svoj lepo urejeni
SALOON,
498 Corner 4th & Bryant Street, San Francisco, Cal.
Vedno točim .sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbim stanovanje in lirano 3 najboljšo postrežbo.
V obilen obisk se priporoča: v31de>	Pi&Ag.
CUNARD L
f>arivik:i pljujejo med
TRSTOM, REKOJNNEW TORKOM.
PARNIKI IMAJO JASO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR Na KROVU ZA ŠETANJE P0THIK0Y TRETJEGA RAZREDA.
PMNONIA
odpluje iz New Yorka dne 6. j'unija 1905.
odpluje iz New Yorka dne U. julija 1905.
ULT0NIA, 8LAY0NIA in PAT^NONIA so parniM na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladna za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dam pc: mizi postrežena.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in
The Cunard Steamship Co., Ltd.,
29 Broadway, New York.	126 State St., Boston.
67 Dearborn St., Chicago.
ULTOHIA MOHIA

==00=
Frank Saksem
109 Greenwich Street., New York

USTANOVLJENO LETA 1893.
o a
USTANOVLJENO LETA 1893.


DENARJE
pošiljam najceneje in najhitreje v staro do* movino. Milijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domn in ni čuti glasu o nepravilnosti! redka pomota Be pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt.
Sedaj pošljem lOO kron za $20^45
in lt> centov poStarine, bodisi da kdo pošlje $5 ali $500.
0	A DflRDfiniVIP I IQTl^P prodajam po izvirnih cenah in potnikom koli-
1	xVIvwDIVv/Lf i i C LflO I JVC kor mogoče olajšam trad in skrbi. Vsakdo naj
- mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v
New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v I^ew York na kako železniško postajo in se ne ve kam obrniti, naj grč na postajo k telefonu in pokliče 3795 Cortlandt, ali connect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje. To je zelo važno!
Z veleštovanjem
FRANK
lOQ GREENWICH ST.,	NEW YORK, IS. V.
KsM Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara.
Telefoni 3795 Cortlandt
Telefon: 3T9S Cortlandt


						-			
Ju	psl(	m	ista				Mi	i M	nota.
									
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MLNNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: JOHN HABJAN. F. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Fa. I. tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. H tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calnmet, Mick. Blagajnik: IVAN GOVŽE, F. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, O. IVAN GERM. 1103 Cherry Alley, Eraddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn.
Dopisi naj se blagovo lijo pošiljati na I. tajnika: GEORGE L. BRO-ZECH, ELY, MINN., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne j. -.-iljaive naj se pošiljajo blagajniku: IVAN GOVŽE, P. O. BOX 105, ELY, MINN., in po svojem zastopniku.
PRISTOPILI.
K društvu Sokol, štev. 0% Pueblo. Colo., Obrat Stokič, rejj. 1SS0; cert.
štev. 3585	Društvo šteje 22 udov.
K društvu Srce Jezusa, štev.-., Ely, Minn., Josip Oblak, roj. 1SSG,
cert. it« v. 3586.	Društvo šteje 131 udov.
K društ\ u Cirila in Metodo, štev. 10, Johnstown, Pa, Ivan Tomec, roj.
IsT.s. i cit. štev. 35s7.	Društvo šteje 64 udov.
IC .huštvu sv. Jožeta, štev. .".3, Little Falls, N. Y., Anton Miliev«, roj. l.sGo cert. štev. 35SS; Jakob Mošek, roj. 1881. cert. štev. 3589; A nt 1 ni Kerži«\ roj. 1S79, cert. štev. 3590; Ivan Grerbic roj. 1S78, cert. Štev. 3.VJ1.	Društvo šteje 29 udov.
ZOPET SPIl E J ETI:
K društvu Sokol, štev. 3s. Poeblo, Colo. Ivan M obar, cert. štev. 2321,
Društvo šteje 23 udov.
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA".
DR0BN0STI
kranjske novice.
Vlom. Dne 30. maja je vlomil neki tat v stanovanje Ivana Ro^ea na Martinovi cesti št. 19 v Ljubljani ter mu ukradel srebrno uro z verižico, vredno 24 kron in tolar iz leta 1S39. Na sumu je neki bivši pekovski vajenec, ki ima nad seboj že precej grehov.
Pogreša se posestni z Brezovice. vnl<*o Tinček. Dne 28. maja je prine--p1 k neki licitaciji dva litra žganja, od katerega si je pridržal en liter za
«e M«........ ie, da se je prenapil žiran-
jn! hi pot eni ponesrečil. Vsak dan ga išče zborŠtirih mož. toda kljub marljivem preikovanju se ni še posrečilo dobiti sle.l potrrt šanea. Dan na dan se dolnjo smrtni slučaji in iščejo se \>o-prešanci toda vsemu je krivo preolnlo in nenaravno /.'jranje.
Umrl je v Stražišču pri Kranju An t on» Dul an sky poštni asistent v starosti 20. let.
Velikanska smreka. V hosti TVam-boldn na Hmelniku pri Novem mestu posekal je pred kratkim Jožef Kosicek lesni trgovec in posestnik zage na_ben-,-in smreko, katera je dala celih 17 kubičnih metrov lesa. Deblo je popolnoma zdravo. Takih dreves se na Kran.i-^kem gotovo veliko ne nahaja.	x
Naglo umrl je Jakob Stefan«?. po-<sf ^tnik 7 Božičevega vrha fare Suhor •pri Metliki. Gnal je živino ob 5. uri zjutraj, padel je in umrl. Bil je marliv in skrben gospodar.
primorske novice.
Nezgoda na delu. 371etni zidar Just Sanlič, stanujoč v ulici del Toro st. 6 v Trstu je delal nagradnji neke hise ki io < Tadita podjetnika Ferluga in Miklavec. v podaljšini ulici Piecardi. Pne 20 maja predpoldne je pa reveža zadela na delu nesreča, ki toliko da mu ni pretrgala nit življenja. Saulic se ie nahajal v pritličju hisa je dogra-iena do IV nadstropja a na ^hu se je odtnral škripec s katerimi vlečejo na vrh malto, in pal SauUcu na gW Revež se je zgrudil ves krvav na tla in obležal na mestu brez zavesti. Priskočili so k njemu dru<n delavci in mu kušali pomagati. Eden njih je pa sel telefonirat zdravniški postaji za nujno pomoč. Res je kmalu prišel zdraxmik in konštatoval. da je bila Eaulicn stria lobanja nad desnim ušesom in da je dobil d mere neznatnejše poškodbe, t o-delil mu je najnujnejo slučajo primemo pomoč in ca potem dal odvesti v mestno bolnišnico.
Umorstvo? Dne 10. maja predpoldne našli so pod Sv. Križem, nad Mi-ramarom mrtvo možko truplo z razklano p-lavo. Mi smo mojrli še izvedeti natančneje, kdo da je bil najdeni mrtvec. Sodi se. da se je izvršil nad njim zločin umorstva.
RAZNOTEROSTL
Poljski luterani. Poznajski list'' Go-niec" poroča: V okrožju Adelnau so sklenili tamošnji luteranski Poljaki, katerih je 20.000 duš, da ne bodo. vee zahajali v luteranske cerkve, ker so luteranski pastorji nenadoma dosedanjo polsko cerkveno petje in poljske prepovedi, in tudi nagrobne govore, nadomestili z nemškimi.
Petrolej v Afriki. V portugižki vz-točni Afriki o odkrili, kakor javlja •'Koelner Zeitung" bop-ate studence petroleja, ki zamore po analizah tekmovati z najboljim amerikanskim petrolejem. Za cksploataeijo so se takoj osnovala tri delniška družba, dve an-gležki in eno avstrijsko? Čim podeli portugižka vlada potrebne kocesije, prieno društva takoj proizvajanja v veliki meri.
Japonski običaj. Ako na Japonskem porinejo v morje novo ladijo, priveže-jn na sprednji del ladije veliko kletko, v kateri je polno raznovrstnih ptic. Kakor hitro zdrsne ladijo v vodo, izpuste ptiee na svobodo. Japonci menijo namreč, da ptice prineso ladiji srečo, 'ko ista plove pozneje po morju. I Bogatstvo Pariza. Po letošnjem iz-j dan ju knjijre "Livre Fonoier" iznaša-jjo rente, ki jih imajo prebivalci mesta I Pariza, 4 milijarde frankov. Po tem se zamore ceniti premoženje Parižanov j .a 100 milijard frankov. Poprečna renta ene rodbine iznaša torej 3750 fran-.kov.
Avstrijski kapital v Abeseniji. Med
abesinskem kraljem Menelikom in ejri-ptovsko banko se je nedavno sklenila poirodba. glasom katere se banka obvezuje. ustanoviti bančno^ družbo pod i-menom "Abesinska banka". Kapital družbe naj bi znašal okolu 13. milijonov kron. Delnice razpoložijo v snbsk-ripeijo v Londonu. Parizu, Novem Yor-iku, Berolinu, na Dunaju, v Rimu. Ka-jiri in Adis-Abebi. *rlnvnem mestu A-besinije. Potom naložitve avstrijskega kapitala v Abesiniji postane ta dežela odjemališče za avstrijski izvoz.
Mednarodno društvo. Pod naslovom "Les interes nationaux et la conciliation international" (Narodni interesi in mednarodno pomirjenje) se je ustanovilo v Parizu društvo, katerr ,<i je namen gojiti blagostanje v notr: losti in dobre odnošaje med raznimi državami.
I Društvu, v katerega predsedništvu je Franeija zastopana po Berthelotu, Bounreoisu in d' Estournellesn, Avstrija pa po CTofn Schnbomu, pripadajo kakor členi učenjaki, pisatelji, umetniki, politiki in pravniki vseh dežel Evrope in Amerike.
Kaj povzročuje grmenje? Zabliska se in v zraku zabobni grom. O vzroku frrmenja znanost še ni nie pozitivnega, stalnega izrekla. Znano je, da vsaka iskra bliska povzročuje šum, in ker je :blisk jako uioč.-n, provzročne obilo šuma in ta šum je grmenj^. Ko se zabliska, šine strela v zrak, katerega raz-i dvoji, pri čemer nastane prazen prostor. v karega udari šum, ki ;*a zove-jmo grmenje. Najbolj natanko je pre-i mot ril vzroke jrrmenja profesor Trom-bridge. Ta profesor je več let proučeval mavrico v vodeni pari. Po mnogih skušnjah se je uveril, da obstoji mavrica v atmosferi, ki je polna' vodene pare, skozi katero je tekel električni tok. V tako atmosfero je postavil dve j leseni palici, omotani z bombažem, kateri je poškropil z vodo. Ko sta bili te J dve palici oddaljeni druga od.druge le 4 palee, razvil se je med njima tok poln sijajnih isker. Ko je tok -svural sem in tja, je tako grmel. <Ja si je moral profesor ušesa zamašiti. To grmenje je nastalo vsled eksplodiranja vodenih in kislinih plinov, ki natajajo v vodeni pari. Na temelju teira poskusa je 'večava v veliki vlažnosti oblakov, na-| verjet no, da se gromenje v naravi po-
staja pa vsled raztopljenja vodene
pare
Samomor na materinem grobu. 18
letna hči odlične rodbine v Košieah 11a Oi.rskem. lic j 11 Makovitzky se je pre tekli teden na grobu svoje matere ur tresla, ko si je spožila tri strele iz samokresa v prsi. Smrtnos ranjeno so prepeljali v bolnico, kjer je čez eno ire i;mrla. Povod samomora je nesrečna ljubezen.
Policaj in poslanec. Kako spoštujejo angleški policaji na Irskem narodne poslance, dokazujejo sledeča dogodba: Povodom nekih nemirov je neki policaj besno mahal s palico po glavi mladega moža, ki so ga potem spoznali za poročevalca lista 4;Irish Times". Ali niste vedeli da sem član časnikarstva? je vprašal tepeni mož policaja, nakar mu je ta ves zbegan odgovoril: "Prosim Vas odpušeenja: mislil sem, da ste član parlamenta.
Muhe. Čudna pokora je prišla nad angleško mesto Cardiff. Milijoni muh oblegajo mesto. Zasedle so vse večje ulice., tako da so morali promet preložiti na stranske ulice. Muhe so tako sitne, da so celo policaji zbežali pred njimi ter se zaklenili svojje čuvalniee. Muhe prihajajo namreč v celih oblakih kakor kobilice. Večje so kakor navadne domače muhe. lazijo leno. pri tem pa hudo pikajo. V obleganih ulicah so morali zapreti trgovine, ker ni nihče zdržal pred nadležnim mrčesom.
Žepna ura za 20.000 kron. Tvrdka L. Lerov ct Comp. je pred kratkim naredila žepno uro, ki je prav čudo. Kakor navadna žepna ura ima tudi ta lira 50 milimetrov v prir^ru, vendar pa je tako sestavljena, da prav nič ne zaostaja, vkljub svoji obliki, za znamenito stolpno uro na strasburški sto-lici. .Tunod jo je delal sedem let: naročena je bila za nekega 1 i za bonskega grofa. T~ra ima dva kazala. Na srednjem kazalu kaže poleg časa tudi posamezne faze lune, mesece, datum in dneve za 400 let. letne številke za eno stoletje, letne čase, solnčne mrke itd. Casomer kaže tudi dele sekund. Ako se odvije pero, se natančno vidi, kedaj je bila ura nazadnje navita. Posebni kazalec kaže srednji solnčni čas. Ako pa odpremo zadnji pokrov, vidimo sledeče aparate: termometer, liidrometer, za določanje vlage, aneroidbarometer, ki kaže ob enem tudi višino do 5000 metrov, tako da se rabi ura tudi za merjanje gora. Dva kazala kažeta tudi ure solnčnega vzhoda in zahoda v Li-zaboni: ura kaže tudi razne zvezde. Seveda ura tudi bije. in sicer ne le ure in četrt ure. ampak tudi minute. Njen pokrov je uprav umetniško narejen. Ura je stala 20.000 kron: drugi eksem-plar bi seveda veljal mnogo manj.
Ženske ki vedno molče. To je nekaj zelo neverjetnega in vendar se tu pa tam dogaja. Korejska nevesta na primer ne sme na dan svoje poroke nikoli govoriti, če prestopi to prepoved, po stane smešna. Naproti prošnjam svojega moža mora biti trdosrčna in nobena grožnja je ne sme pregovoriti, kajti vse pazi na njo, in jo kara. če spregovori eno samo besedo. Neki liverpulski trgovec je imel jako jezično ženo. Ko mu je umrla, je prisegel, da bo vdovec toliko časa, dokler ne najde mutaste žene. Zasnubil je gospo, ki je bila sicer zelo zgovorna, a se je delala, kakor da nima govorice. Igrala je svojo mu-tasto vlogo izborno, ker je imel s.tari mnogo denarja in je upala za njim vse podedovati. Celih pet let ni pregovorila s svojim možem besedice. Po smrti je res vse podedovala. Neki bruselski zakonski parček se je že na dan poroke tako skregal, da je žena v svoji jezi prisegla, da ne bo nikoli vee spregovorila s svojim možem besedice. Držala je vestno svojo besedo in je bila prav vzor gospodinje: morda je njena molčečnost pripomogla največ k hišnemu miru. Neka gospa iz Brna je vsled nepremišljenega govorjenja izdala zavetišče svojega moža, ki ea je iskala policija. Posledica je bila, da so <ra v-taknili v ječo. Ženo je to tako bolelo, da je sklenila odslej molčati do konca svojega življenja. Ko se je mož povrnil iz ječe, ga je sicer ljubeznivo sprejela, a ni govorila ničear. Tesra se je držala do svoje smrti.
DAROVI.
Za rojaka Antona Bernada v Cambridge, Ohio, daroval Fran Stenovec v Pullmanu, III., $2.00,
Za družbo sv, Cirila in Metoda, Z
ozirom na naš oklic v "Glasu Naroda" odzval se je prvi rojak Andrej Semič v Bulger, Pa., a prispevkom K 2.50 ali 50e. Žival!
Kje je FRAN PIRNAT, po domače Jeršinov, doma iz Borovnice na Notranjskem? Tukaj v Waukegan je bival 1 leto ter je nekemu poštenemu dekletu obetal zakon. Sedaj je pa nekam pobegnil ter pustil dekleta v nesreči. Toraj rojakinje pozor pred njim! Kdor ve za njegov sedanji naslov, naj ga izvoli naznaniti: ANNA MELE, 614 10th St.; Waukegan, 111.	(I3_i7__6)
ROJAKOM priporočamo našega zastopnika Mr JANKO PLESKOTA, ki se mudi Be daj na potovanju ter hode obiskal cenjene somišeljnike in naročnike po vseh večjih krajih Zjedinjenih držav. Dotičnik j« pri nas že več let vsluž-ben ter ima pravico pobirati naročaj no za list, sprejemati naročila za knjige, oglase in drugo.
Upravniitvo "Glasa Naroda"
j l AVSTRIJSKO DRUŠTVO
J ) V NEW YORKU,
5 \ 31—33 Broadway, 4, floor.
* \ --^--
^ Jf Daje nasvete na infor« ^ jf macije, posreduje brez-
U
plačno službe, ter deli v ^ ^ potrebnih slučajih pod. k ^ pore.
^ ^ Pisarna odprta: od 9. ure t i »jutraj do 5. ure popoludne y*-vzemSi nedelj in praznikov.
Važno za iste,
kteri nameravajo v kratkem potovati v staro domovino.
Krasni poštni pamik
VADERLAND odpluje dne 17. junija ob 10.30 uri dop. iz New Yorka v Antwerp en.
Nemški parnik na dva vijaka GROSSER KURFUERST odpluje dne 20. junija ob 10. uri dop. iz New Yorka v Bremen.
Poštni parnik
ROTTERDAM odpluje dne 21. junija ob 10* iri dop. iz New Yorka v Rotterdam.
Avstrijski pamik
GEORGIA odpluje dne 22. junija ob 1. uri pop.: iz New Yorka v Trst in Reko.
Francoski parmik
LA BRETAGNE odpluje dne 22. junija ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre.
Brzoparnik
DEUTSCHLAND
odpluje dne 22. junija ob 9. uri dop. iz New Yorka v Hamburg.
ELrasni poštni parnik
KROONLAND odpluje dne 24. junija ob 10.30 uri dop. iz New Yorka v Antwerpen.
Brzoparnik
KRONPRINZ WILHELM odpluje dne 27. junija ob 11. uri dop. iz New Yorka v Bremen.
Parnik Cunard črte
ULTONIA odpluje dne 27. junija opoldan iz New Yorka v Reko in na Trst.
Francoski brzoparnik
LA LORRAINE odpluje dne 29. junija ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre.
Nemški parnik na dva vijaka HAMBURG odpluje dne 29. junija ob 9. uri dop. iz New Yorka v Hamburg.
Nemški parnik na dva vijaka PRINCESS ALICE odpluje dne 29. junija ob 10. uri dop. iz New Yorka v Bremen.
Krasni poštni parnik ZEELAND odpluje dne 1. julija oh 10.30 uri dop. iz New Yorka v Antwerpen.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš vslužbenee na postaji, dovede k nam v pisarro in spremi na parnik brezplačno. Akta pa dospe te v New York, ne da bi nam VaS prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po štev. 5795 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega v služben ca po Vas.
Le na ta način se je možno rojakom, kteri niao zmožni angležkega jezika, isegaiti oderuho. ia sleparj^T t Hew Yoricu.
Vožnje listke za navedene pamik«
predajamo po isti čemi, kakor v glav-nlh pisarnah parobrodmh dražb.
F1AJTK IAXIKK,
109 Greenwich Street, New York City.
NAZNANILO TN PRIPOROČILO.
Naznanjam cenj. rojakom Slovencem in bratom Hrvatom, da sem pred kratkem odprl na novo svojo
NARODNO GOSTILNO
(National Saloon) na št. 306 Pine St., Kibbing, Minn.
Ob jedne-m zagotavljam, da bodem vsakogar postregel z dobro pijačo, kakor: vedno svežim pivom, dobrim vinom in izvrstnimi likerji.
Poleg gostilne imam tudi Boarding-house in prenočišče pod jaiko zmernimi cenami.
Rojaki, ki ste namenjeni v Hibbing, oglasite se vedno v "Narodnej gostilni".
A. M GERZIN, lastnik, 306 Pine St.,	Hibbing, Minn.
Opomba. V zvezi sem tudi z dobro-poznano potovalno pisarno in slovensko banko g. Frank Sakserja ▼ New Yorku.	(3-6—3^8 v d)
CIT AJTE NOVO IZŠLO KNJIGO
ZDRAVJE!
Katero je K
SLAVNI PROFESOR DR. E. C. COLLINS.
Knjiga je napisana v našem jeziku na lep in razumljiv način — zato naj jo vsak rojak bodisi mož, žena ali dete pazljivo prečita, ker mu bode veliko koristila za celo njegovo življenje.
Knjiga piše v prvem poglavju o sestavi Človeškega telesa kakor tudi o posameznih organih, za tem o čutilih, o človeški naravi ali temperamentu, premembi podnebja, hrani in spolnem životu moža ali žene. V drugem poglavju toC-.o opisuje vzroke, razvikk in posledice vseh mogočih bolezni, kakor tudi tajnih spolnih bolezni možkih ali ženskih, zajedno nas ta knjiga poučuje, kako si moramo čuvati zarav-je — in v slučaju bolezni, kako se moremo najhitreje m najradikalneje ozdraviti.
Kadar človek prečita to knjigo potem sprevidi kolike važnost* in koristi je ista, zato svetujemo da rojaki skrbe da se bo ista nahajala v stanevaiiju vsakega rojaka in v vsaki Slovenski družini.
Knjiga ima do 130 strani z preko 50 krasnih slik v tušu in barvah o sestavi telesa, kakor tudi o tajnih spolnih organih.
I i zdravi nI i bolni pišite? j>o to knjigo ! Ako ste
bolni, to na vsak način poprej nego se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod, pišite p<> to knjigo, v njej bodete našli natančno opisano svojo bolezen in uzroke radi katerih je bolezen nastopila, ker se potem, ko vam je vse natanko znano, veliko lažje i/zdravite.
Zato smo dolžni veliko hvalo PROFESORJU COLLIXSU ker je to koristno knjigo napisal in to tem več ker ie tudi preskrbel tla se:
SO tisoč knjiga zastonj razdeli mod naš narod, po
celi Ameriki. Zato pišite po knjigo dokler ne poide zaloga onih 20.000. vsak kateri želi knjigo, plača samo poštnino, zato kadar pišete po knjigo priložite pismu nekoliko poštnih z namk, kolikor je potrebno da se plača poštnina — in takoj se Vam knjiga pošlje zastonj.
Edino Profesor Collinsu je bilo mogoče napisati tako sijajno in koristno knjigo, ker je ni bolezni, katera bi njemu ne bila natanko in temeljito znana.
13erite knjigo i>azlii>To in bodete sprevideli kako zamorete > slueaju bolezni najhitreje zadobi nazaj prvotno ZDRAVJE.
Kateri piše po knjigo jo dobi precej in zastonj. Pisma naslavljajte na sledeči naslov;
Dr. E. C. COLLINS,
MEDICAL INSTITUTE,
140 W. 34th Street,	NEW YORK, N. Y.
■ POZOR! Rojake, kateri so knjige ze naročili, tem potom prosimo, da nam oprostijo da so mogli toliko časa čakali za nje, kajli uam ni bilo mogoče poprej post reci, ker so knjige se le sedaj gotove.	w
NAZNANI UO.
Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čc* Duluth, naznanjam, da sem se preselil z mojim saloonom, in sicer prav bli L zo kolodvora.
1 MoJSALOON sc nahaja pod St.' 409 W. Michigan St.,
in ie samo pol bloka oddaljen od kolodvora. Kadar prideš iz dipe, [ kreni na desno io sž takoj pri meni.
Zahvaljujoč se za vso dosedanjo naklonjenost rojakov, se za nadalje naj topleje priporočam in vsakemu najboljšo postrežbo zagotavljam.
S spoštovanjem
JOSIP SCHARABON,
1409 W. MlchlSan St.,
DULUTH, MINN,
Rojaki! Pazite se pred MIKE KT.AMFEB, star 19 let, brez brk, doma iz Podkorena na Gorenjskem. Imenovana je bil pri podpisanem na boardn skozi 5 mesecev in je rekši, da gre na delo, neznano kam. izginil brez da bi poravnal svoj board $50. Poleg tega ogoljufal je tudi druge so-boar dar je za nič manj o svoto kot mene. Kdor rojakov ve za njegov naslov, naj ga naznani: MARTIN ANTONČIČ, 66 Munich St., Cleveland, O.	(13-19—6)
SLOVANSKA TVRDKA TOBAC
Mi tržimo na veliko s pravim bosanskim ir-» tur. škim tobakom in zamoremo ~ato prodajati cigareit, -igare ali tobak dosti cenejše, kakor kterasibodi amarikanska tvrdku.
5 zavojčkov' najboljših cigaret, v vsakem po 100, toraj i: : -jrr r cigaret, vas velja samo	— 5 zavojčkov cajhoJjših cigar, v vsaneir. po 50, toraj skupno 250 cigrar, stane samo	— 6 velikih zavojčkov najbolj-bosanskega lobuka — Cii^artste, cigaro ai tobčik pošiljamo vsakemu zastonj na poskušnjo, č< sc nam poS1 je 50-v znamkah, s ktero svoto se pokrije samo poštnina. Nainanite nam v pismu natančen naslov in pošljite ga na
The Croatian Tobacco Co.,
* *
S34 W. 47th St.
NEW V ORK, IV. Y.
OPOMIN.
S tem opominjam še enkrat vse moje dolžnike, da svojo dolžnost v kratkem času izpolnijo.
John Ferbežar,
629 S. Santa Fe Ave., Pueblo, Colo. (14-21—6)
Kje je IVAN JAKIO, doma iz Pod-vlake pri Velikih Lašičah? Pred dvema leti bil je pri meni v Cleve-landu, O. Kdor rojakov ve za njegov naslov, naj ga naznani: BLAŽ MODIC, 178 E. Madison Avenue, Cleveland, Ohio.	(16-19—6)
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem o tvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu",
SI7 S. Center Ave., Chicago, III.,
bliru 19. ulice, kjer točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey, najbolia vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejene kefHlče in igrilaa miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli! Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča • Mohor Mladič, ' So. Center Ave., Chicago,
Rojaki lar.eajte EDINI SLOVENSKI DNEVNIK
"GLAS NARODA",
kteri d«naša najnovejše in nafobširnejše vesti iz bojišča ter priobčaje tudi slike, + * * * *
Vol) a. za vse leto " pol leta " 3
$3.00 1.50 75 ct.

-

■
- - i	-v;
Nesrecnica.
j z vsem srcem, v t-egavej oblasti je mo- j Vi ste vsi prestrašeni, vsi zbegani . . . ja roka! . . . Jaz sem vedela da je ne Pridite k sebi. Ta trenutek sem jaz
POVEST.
(Dalje.)
Xizas
drži noben deček, razvnet za jeden trenutek. noben Don Juan, noben Lovelace, ampak najplemenitejši človek . . . in ta me je ljubil.
< moja Suzana! zašepetal je Mihael: — nikoli ne bodeš za menoj jokala drugih solza . . .
"In 011 se je zmotil. — Jokala sem
jih I
'•'Midva z Mihaelom prisegla sva •Truer drugemu ljubezen. On je vedel, da Semen Mat vejic nikoli ne bode dovolil. vzeti me. in tudi meni ni teira prikrival. Jaz sem to sama dobro vede-da me Mihael ni
>nj imenoval Semen Mat vejic gospoda Rati'-a svojega Arakčeva . . . On bi mu bil mogel dati tudi drugo ime. Ti si meni brezjiogojno vdan. rekel je. Brž ]h) svojem prihodu ga je začel "tikati" ter moj ot-im je milo gledal Semenu Matvejiču v ustne, in uda-no pripogibal glavo, in dobrodušno
smejal se. kakor bi hotel reči: "Ves .
•• rw	la. m m me veselilo,
sem vas prav ves . . . Oh. jaz čutim,	.	...	,
-lepil, saj me slepiti ni mogel, a to na
Uamesa sebe ni varal. Sama zase jaz nisem ničesar zahtevala, šla bi bila za i njim kamor bi bil hotel. "Ti bodeš moja žena* " ponavljal je; '4 pa jaz ni-' <em Tvahoe. in dobro vem. da bi jaz z
. jLadv Rmveno ne bil srečen." Mihael proti meni popolnem izprememlo v tem
času, ko sem jaz bila v milost pri novem gospodarju. Začel se mi je hliniti
ni(
bije
se tr( >b mi e mi
se, in sree moje mi r.o, za katero pišem . ■je spominjati teh dni
in kri m dati. po\
"Obni
ia kipi . . . Pa hočem povedati vse . . . do konea.
je kmalu ozdravel. Jaz nisem mogla | več zahajati k njemu, pa mej nama bije že vse dogovorjeno.
Jaz sem se
in prijaznejše raz-jovr.rjai i se z menoj	• „ ,v .
i n,!«" i ...	vsa vdala bodočnosti, me nisem videla
kakor bi bila inz postala nmnejsa. in	.
• ' . - -e--	krog sebe. prav kakor bi bila plavala
bi se bila memu boli približala. M	. , . . . . . v' . . .
! •! 11 . ,	iwi lednakomerno m lntro tekocei reki,
ste (».pustili vašo prevzetnost . reke!	' , ■ , . . ' .
11 1 ... t	katero je pokrivala meirla. A nam so
ie iedenkrat. ko se je vrnil iz gospod-	. , ' .. . ^ v, '
..„".„	zasledovali m opazovali, večkrat sem ske In še v prizidek. ''Zato vas moram
. . ' , „	zagledala on mojega pohvaliti! Asa ta prevelika obeutlji- 1
vost — in to umetno govorjenje — ni
za nas. gos|>odična. za nas revne ljudi.
Ko sem iaz pala v nemilost, in se Ali
očima, in zaslišala njegov zoperni smeh.
T'a te oč i in ta glas so se vselej za jeden migljaj prikazale iz mejrle. in zo-
., . .'. I pet izginile. . . . Jaz sem se tresla, haria m ve«- notrebno Bdelo prikrivati.	... .
1	. pa zopet sem vse pozabila in udala
la mene. poka-	.	. . .	.
, se prekrasnei, histrei reki. zal ie «-o>pod Kaiutro svoio surovost (.rr- , - ,	,	.
1 listi dan pred nama dogovorjenim
-ism mene. poka-hitro svojo surovost povsodi me je zasledoval. kakor bi jaz bila sposobna za vsako hudodelstvo in bi nie bilo treba držati v ježevih roko-j v
do me gledate.'* kričal je. rat pridrl v grdih škornjih rlnvi v mojo sobo. Nečem mi vihala nos. Mene ne bo-ila jaz te 1 * fko jutro m ieua Mat ve
"*eali "Kak
(on se je imel tajno s vrniti pota. in ■ dpeljati me) prinesel mi je njegov slnu;> pismo, v katerem mi naznanja
vam morda zdim izmeček človeštva . . . trinog. Pa pomislite, kobi vi bili na mojem mestu, ali je mogoče, da ne bi bil nejevoljen, in se ne bi jezi£? Pomislite, kako sem jaz skrbel za vas, od kar sem pi*Išel na deželo do . . . poslednjega časa ... do bolezni Mihaela Semeniča. Jaz se ne maram bahati z dobrimi deli. pa vendar mislim, da bi se vže iz hvaležnosti morali varovati te polzke poti. katero ste nastopili!
Semen Mat ve j ič korakal je nekaj časa gori in doli. potem pa se je ustavil pred menoj in 7<rijel me je za roko, ki me je še bolela od njegove nasilnosti. na katerej sem še dolgo potem nosila modre lise . . .
"To je izpregovoril z nova" glavo imate vročo! Pa premislile in prevda-rite. v čem obstoji vaša korist, in kje je morate iskati. Vi bodete morda v-prašali. kje je ta korist? Daleč vam ni treba hoditi Vsaj je pred rokami . . . Kaj, ko bi jaz. Kakor oče in gospodar moram strogo postopati . . . To je moja dolžnost. Pa jaz sem ob jednem tudi človek, in vi to veste. Pa jaz sem praktičen človek, tedaj nikakih takih nemarnostij trpeti ne morem: take neumne nadeje morate si izbiti iz glave; kaj pa imate od njih ? Jaz ne govorim več o nenravnosti vašega postopka . . . To morate razumeti sami. kadar dobro premislite. A jaz se nočem bahati, še omenil ne bi. kaj sem storil za vas: jaz sem vselej bil in sem še zdaj pripravljen skrbeti in truditi se za vaše blagostanje, vas popolnem preskrbeti, ker znam ceniti vas, .vašo nadarjenost in vaš um . . . (Tu se je Semen Ma-
ko
s 1, da
de:
ihll
tih
i v/e upo-bjavil, da k a z da ne -kemu ko-. . . Jaz šlo. bi se bilo ne-ilo mojo
t vejic laliko nagnil k meni . . . Vi
•>n. da se snideva ob poludesetili po imate take oči. da moram priznavati. ' oriv veliki in nizki letni sobi. Mesec če prav se mstarec, da jih popolnem ie stal nad streho lahko zagrnen v me- ravnodušno gledati ne morem . . . jaz p'o. in veter je piskal izza voglov. Stre- vem, da je to težko, v istini težko.
sla sem se. vendar serr vtaknila kine v ključavnico. Prišla sem v sobo, pripr-
.Roj»kom. Slovencem. in bratom Hivatom v Miivrau kee, Wis., in okolici priporo Jam najtopleie svoj
SALOON,
na 17».	j h < Milwaukee
Rojaki dobro doili!
Wis. Postrežba točna.
JAKOB RAKUN,
lastnik.
(19-jun-05 3xw)
NARAVNA
$ KALIFORNIJSKA VINA	$
J!	NA PRODAJ.	3
ffN Dobro črno vino po 50 do 60 ct.	71
jjL^	galon s posodo vred.	j**1
ftDobro belo vino od 60 do 70 ct.	r/%
M/,	galon s posodo vred.	KJ/
W Izvrstna tropavlca od $2.50 do $3	A*
galon s posodo vred. Manj nego IO galon naj nihče ne naroča, ker manje ko-KM ličine ne morem razpošiljati.
Zajedno z naročilom naj gg. na-	vK
J^ ročniki dopošljejo denar, oziro-	Jn^
ma Money Order.	^^
krd Spoštovanjem	jo
Nik. Radovich,	^
jS/ 594 Vermont St., San Francisco, Cal.	f\3.
Slovensko=Hrvatsko zdravišče.
334 W. 29th St., New York.
Gompapie Generale Transatlantique,
(Francoska parcbrodna družba.}
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVitiE, INOMOSfA IN UU8UANI,
izi
d i
i la sem duri in ozrla sem se okrog . . . Temna pod<f)a oddelila se je mej dve-i: :i oknoma od zidu. prestopila je kaki i dve stopinji, in obstala je ... . **Mil:ael. zašepetala sem . ''Mihael je na moje povelje dejan i pod ključ, a to sem jaz!" odgovoril je zn:'!i glas. od katerega mi je za-petalo srce . . .
Pred menoj je stal Semen Matvejič. If'»tela sem bežati pa on me je zgra-:a roko.
Kam zala deklica!" zašepetal je. c se je pre=tra-! Ako umc < hoditi z mladimi neumneži zdravi ke iy na svidanje. moreš tudi unndi dajati llihaebi. pr mo- odgovor!
Kvarili i ni j Jaz sem otrjmela od strahu, pa ven-■vt> zdrav-I dar sem vedno silila k durim . . . Za-
Zmis-it ■t njo z i I v dir z. sanij. bil
: i 1
cal
kosil
i čitala. In na-e ure! Prihajala j usedala se I »olzasmenem o>t- I j sobi. zraven sa- J na širokem nsn- :
Dalje prihodnjič.
POŠTNI PARNIK! SO i
"La Lorraine" oa cva vr>aka.........12,000 ton.
'♦LaSavoie"	"	___________.12,000
"LaTour?.ine" ** " - ............... ..10.000
L'Ajquitaine''* "	..........10^000 1
.................... 8,000 "
.................. 8,OCO
..................... 8,000
z. Bie<£gne" ..
"La Chan.pagns"_____
Gaacogne"......
25,000 konjsk n 25,000 12,000 :r>,ax)
0,000 aax.'
& 30 let -5 obnašal Dr. RiCHTERJEV
svktovkt, pri!i^o\xjenl
"SIDRO"
» ™ v
kot najboljši Tek zoper
eeukatFzeil
P0E0ST1TIC0, PO DAG HO i t (L
In razne reomatičiie iivpriiike.
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK,
odplufejo od sedai naprej vedno ob četrtkih oh 10. uri dopoladc^ rt pm,.* aiSča St. 42 North Rivev, ob Monon St., New York-
La Bretagne ♦LA LORRAINE La GascosTie
*LA S A VOLE
La Bretajrne
22. junija 1905 *LA LORRAIKE 20. junija 1905. "LA TOURAINE 6. julija 1905. La Gaseogne 13. julija 1905. La Bretagne 20. julija 1905. *LA SAYOIE
27. julija 1905 3. avgusta 1905. 10. avgusta 1905. 17. avgusta 1905. 24. avjr. 1905.
Pamik« s rvczdo xaznamov&ni imajo po dva vijaka.
Na tisoče ljudi boluje na obistih (ledicah) pa o tej bolezni prav nie neznaio. Slabe in bolne obisti so uzrok nairazlič-nijših bolezni in noben organ človeškega telesa nima toliko in tako napornega dela kako ravno obisti, zato je treba da se posebno na nje pazi. Da ste na obistih bolni spoznate najlažje ako pustite svoje vode skroz 24 ur u časi ali steklenici stati in če najdete na dnu usedek podoben grisu ali ako je Vaša voda maglena in dimasta — je to znak Vaše bolezni na obistih in Vam so zdravila neobhodno potrebna. Za vse bolezni na obistih, jetrah, mehurju, potem za vrtoglavico, slabo pro-bavo, nervoznost, uzburjenost, reumatizem, za vse kožne bolezni, proti slabosti in hujšanju itd. so Dr. THOMPSON A zdravila za obisti in jetra najboljše sredstvo in da se vsak o njih dobroti prepričati more: Pišite na Slovensko-Hrvatsko zdravišče
Dr. J. E. THOMPSON
334 w. 2«nh str. = = — — NEW YORK.
da vam pošlje jedno steklenico brezplačno za poskušnjo in priložite v pismo samo znamke (marke) za poštnino.
Cenik Icnjig,
KATERE SO DOBITI V ZALOGI FRANK SAKSER-JA, 109 GREEN WICH STREET, NEW YORK.
ik
Irav-jdar sem vedno lr/i o v jednej ro- jstonj! Kakor železne kljuke zasadil je T -<• je kon'-alo s Sei: i n ^latvejič svoje kremplje v me-■n Matvejič pokli-[ne.
' * Pustite me. pustite," začela sem »rositi nazadnje. "Govoriti morate, ne proč hoditi!" "Semen Matvejič prisilil, me je je-j ri Ki j«1 imel ravno pripravljeno na izi. V polu tem i nisem mogla videti • u po r.k-Kii francoskega ee- . ;,.eovoira obraza, pa vendar sem se o-la.'. urui izboknenimi rezba- i.. ;1;.n]a 0<i njega, ter slišala sem. da je v '-.k, tu naslonjalu, katere teJ,ko ,iihni in škripal z zobmi. Mene iliale svatbo iz starih časov. Lj bg0 gtrab, tndi nisem čutila nika-
■ ■ 1 ii svojo bledo 1 oblinama, a le neko čudno strme- tembolj udomačijo, oziroma uvedejo V ,, o-i^,-	!	- ' '	'l '"u . . ' .	one kraie in pri onih strankah, kier so
\ ? ,rml ; k nje . . . Jaz mislim da njeta ptica rav- bili doseja; re nepoznani, smo pripraV zasvetu	ko čaka smrti v jastrebovih krem- j Ijeni na željo vsakomur jednega za«
d,raz. podr^iil je nazaj svo- j ,	m ,,lka Semena Matvejiea, I »^opj dop .slati.
n Vlažne lasje, ter reko] je Ikaterime je krepko držal, stiskala me ! ^^po-^lj'va ponudba od naše re
Cl^ -Al
j „
89 E. Maciison. Kti?eet
SAflO; 2Set. Jn SO^t. v v«;h tclutrcAfr ali pri
New
ZASTONJ i
Ski. se naši občeznani
"Jersey električni pasovi*
11 r! i m <■ i ji som: ' Dober dan draga moja !" A'zela sem knjigo v roko. — romani TVnlf^ra Seotla sloveli so takrat vzlasti nu ie 'Tvan'me'* o>fnl v spo-minn . . . Kako č'idno je zvenel in tre-T"-ral n-oj eims, ko sen wre hvala Rebe-kine besede! Kaj* i tudi v meni tekla hebrejska kri, in mo ja osodi bili je podobna njene j: ali nisem stregla tudi jaz. kakor on.i. bojnemu in ljube zniivemu Človeku? Vselej ko sem pov-zdisniln oči od kn iiiro. srečali so se najini pogledi, in njecov obraz se je milo smehljal. Govorila sva jako malo. kajti dure v salonu bile so vedno odprte, in vedno je s^del lCrlo tam: in ko je vse utihnilo, prenehala sem čitati, sama ne vem znltnj. povesila sem knji-*_'o nn kolena, in mimo «e>n Hedala ^Ti-haela. dobro in veselo bilo je nama o-benia. vse sva si dopovedala brez gi-banin in brez besedi j. Tn najini srci bližali stn si dm go drugemu, kakor se l.i'' uit podzcn-.el iski studenci nevidno, neslišno in ne izrazljivo.
—	Ali znate igrati šah?7' vprašal me je jedenkrat.
—	Nekoliko, odgovorila sem mu.
—	"No, velite prinesti desčieo in primaknite mizo."
—	T~sedla sem se poleg divana, a moje sree bilo je tako silno, da se nisem upala pogledati Mihaela . . . A od okna čez vso sobo sem ga tako lahko gledala!"
Začela sem razpostavi jati podobe . . . prsti so se mi tresli.
— "Jaz sem to . . .ne zato da bi igral z vami ..." rekel je polglasno Mihael — a da bi bila bližje drug drugemu."
"Jaz nisem ničesar odgovorila, in n«1 vpraša vsi ga, kdo naj začne, premaknila sem jedno podobo . . . Mihael ni odgovoril na moj potegljaj. Jaz sem ga pogledala. On je pa malo na-prej nagnivŠi se. pokazal s prosečim pogledom na mojo roko . . .
"Ali sem to razumela — ne pomnim pa nekaj se je zavrtilo v mojej glavi . . . Vsa zmešana sem vzela kraljieo in premaknila sem jo čez vso desko. Mihael se je priklonu in vjel je z ustni mojo roko, pritisnil jo na <h'=ko, in z.a-čel obkladati jo s poljubi. Jaz je nisem hotela vmakniti. in solze, kakor še zdaj dobro pomnim, hladne in blažene solze kapljale so drugo za drugo na mizo. O, jaz se mvedela in čutila sem
kakor jastrebovi kremplji. '•Oho! ponavljal je — oho! Zdaj te '<> imamo . . . No, le čakaj!" Jaz sem poskusila vstati, pa on me
i pas nam ni treba aičesar pošiljati, ker ii; ; - i.
Kedar-i:;	.vašo telesno moč, ali
ste utruje.-.;. > . ..-Mivi, slabotni, nervoznif ako se prci.^ltt starate, cko trpite vsled otrpijenja žive v, bolečine na hrbtu, če ne
, i m i	morete prebavati, imate spriden želodec, i,. resel s tako silo. da ie malo manj- •	r . ,-» .	- j	. - 11 * ' • 1 l ■ v	ter ste se ze naveličali nositi denar zdravih do. da nisem kri'ala od bolec/i. 1 so-	nikom, ne da bivam mogli isti pomagati, vaiiie in razžalitve vsule so se iz nje-	tedaj boste po uporabi "lersev" električ-
i. i i „„	nega pasa" ozdravljeni.	W
tr-.Vili ust. kakor toea. ^	Dotro vemo, da naš električni pas isti-
"Mihael. Mihael, kje si, resi me.	nito pomaga, ter smo prepričani, da ga
stokala sem. !	boste po poskusu ali uporabi tudi dru-
Semen Aratveji? me je zopet stresel.	8im bolnikom priporočali, da zadobimo
, „	s tem še večje pnznanie, ko vas bode
Zdaj se nisem vee mogla vzdrzevati. .	ozdravei.
zakričala sem.	Občna priznanja.
To je nekoliko pomatralo. T tihnll je,	Va5 električni pas je toraj vse učinil, kar ate
' ... j. -i	mi obljubili, in še Več, pas me je iznova zopet po-
izpusiil je mojo roko, pa ustopil se jert-	mladij. F-an Jeačič, 30 Bryon Ave., Chicago, IIL
Slika predstavlja srebrno aro za g« sooae. 18 Sire Sere* H naviiak
Cena uram :
Kikel ura.......S
Srebrna ura......
Screw naviiak.... $12.00
Srebrn: "^ra.....
z dvema pokrovima $13.00
Ak"> želite uro s l = . karani, pote» prilegate $2.gq cavetleniia cenami
Cena ,,Faliys Cases Gold-field" jamčene 20 let:
IG Size 7 kauiuov $15.00 IG "15 " $18.00 18 " 7 «* $14.00 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za daru "3 "2 kamnov........$14.00
Opomba: Vse ure sn najboljše delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti.
Za obile naročbe se orrpGročaTr.

"urežen; vitez, prav
ji ,
epif-u's.
<	"c 0?
i
Js-cob ^tasalclij,
«9 E, Madison Street, CHICAGO
rr. tj tjp	an ct irp ra rij» ■
dva koraka od mene, mej duri in mene.
Minuli sta kake dve minuti . . . jaz se nisem ganila : on je pa težko dihal. kakor poprej.
"Sedite mirno," rekel je nazadnje, in odgovorjajte mi. Pokažite da vaša nrav še ni popolnoma izprijena, da še niste zgubili vseh razsodkov. Hipne zmote se odpuste; ukoreninene pregrehe pa nikdar! Ali je moj sin . . ." Tu jo globoko vzdihnil: "Mihael Se-raenič, obetal vas vzeti. Ali ni tako?| Odgovorite! Ali je obetal? kaj?"
To se ve. da mu nisem odgovorila. Malo je mankalo. da Semen Matvejič ni v drugič zrojil.
"Vaše molčanje jaz smatram za pritrdilo." nadaljeval je čez nekaj časa. "Tedaj ste vi mislili biti moja snaha? 1 „epo! Nečem govoriti o tem. vi. ki 1-irate vže dvajset let. morali bi v/.e sami vedeti, kaj da taki mladiči vse obetajo, samo da doežejo svoj namen, pa ne govorim o tem . . . kako ste vi mo-•_di upati, da bi jaz. Semen Matvejič Koltovski. stari plemen itn i k, dal dovoljenje v tako ženitev! Ali ta morda mislila, da bode šlo brez očetovskega blagoslova ? Ali sta hotela bežati, poročni se na skrivnem, zaigrati komedijo, potem pa pasti k nogam z zaupanjem. da se bode starec vže omečil . . . Odgovorite no. vraga!
"Jaz sem povesila glavo. Ubiti bi me bil mogel ... a prisiliti ne, da govorim. To ni bilo v njegovih moeeli.
"Korakal je nekaj časa po obi gori in dol i.
"No poslušajte, začel je bolj z mirnim glasom. — Nikar ne mislite . . . nikar se ne utavljajte . . . jaz vidim, z vami bo treba govoriti drugače. Poslušajte, jaz razumevam vaš položaj.
Jaz sem uporabljal vaš električni pas za neko zelc hudo in skoro neozdravljivo bolezen ter sem aedaj zopet popolnoma zdrav.	^
Ivan Gulič, 645 E. 152nd St., N. Y. City.
Kar govorimoj tudi držimo! izrežite to tarnam dopošljiie vaše ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — in pas vam bode došel čisto zastonj.
Pišite:	efe«
Jersey Specialty Co., 125 Cedar St.,	New York, N. Y,
Cuv. Phone Cent. 1619
Bell Phone: South 143
THE STANDARD BREWIND GO.
izdeluje najboljšo vrsto pive.
137 Train St,
Cleveland, O.
Ako ho£e& dobro poetreibo
z mesom in grocerift,
tako so obrni na Martin Geršlča,
30j-303 E. Northern Av.t
Pmeblo, Colo.
Tatii naznanjam, da imun ▼ zalogi vsakovrstno sabo meso, ^diiirii:
klobase, rebra, jezike, šunke itd.
Govorim v vseb slovanskih jezikii. Priporočim a» obtl-
m> MU" npH> w WWW
NEBIROS ASTRO MEDICAL CURE
(^EBJEOS ASTBCLOGIČ	iJBNJB)
Blavna egipčanslcs
vorief.evnlka Abulia-rept L. Nebiros zdravi po novej astro-logičnej niedicinskej metodi vse bolezni in celo take, ktere ne morejo drugi zdravniki ozdraviti.
Imenovana dnje vsem onim ki so v nesreči nasvete in umiril je obseder.ee.
Za zdravila uporablja le razna zelišča , ktera dobiva iz Evrope, Azije in Egripta in jibjsama pripravlja.
Obcii zuano je, Ja se zamore s posredovanjem eitanja iz 2vezd ali astrologije jako imenitno in edino uspešno zdraviti, radi tegii naj se v&ak obi ne na slavno vedeževalko Nebiros. Vsakdo zve pri njej njegovo preteklost in priliodnjost iz nebesnih znamenj. Osobito pa vsakemu možu prorokuje kako ženo bode dobil ali pa dekletom, o njili ženinih. — Ona daje najboljše nasvete v vseb domačih razmerah ter donaša na ta način srečo v hišo. — Ure Vsak dan od 9. ure dop. do 8. ure zvečer, ter ob nedeljah in praznikih.
NASL0V: 214 E. ? 25J ST., NEW YORK, MED2-in3- AVE
Na pismena vprašanja se točno odgovarja.	Tel. 4524 Madison'Sq
MOLITVENE KNJIGE: Mali dnhovni zaklad, fino vezane v usnje $1.80. v ša^Tin-usnje $1.50. Sveta Ura, fino vezana, šagTin, $150. Zlata šola, z zlato obrezo, $1.00. Rajski glasovi, platno, ilala obreza.
(mičen molitvenik), $—.40. Otroška pobožnost, platno vezane, ru-
deča obreza. $—.25 Vrtec nebeški, platno, zlata obreza.
00 centov. Nebeške iskrice, platno, zlata obreza, 60 eentov
Presveto Srce Jezusovo, platno, zlata
obreza, $1.20. Sv. Rešnje Telo, šagric, zlata obreza, $1.20.
Sv. Rožni venec, plaJno, ziata obreza. $1.20.
Duhovni zaklad, platno, zlata obreza. $1.00.
Skrbi za dušo, šagrin, zlata obreza. $1.50.
Skrbi za dušo, fino vezane, zlata obreza. $2.00.
ZABAVNE IN POUČNE KNJIGE. Angleščina brez učitelja, 40e. Abecednik, siovenski, 20e. Ahnov, ansrležko-nemški slovar 50č. Aladin s čarobno svetilni co, slikan u,
10 eentov. Andrej Hofer, 20c. Avstrijski junaki, 90c-Admiral TegeU-jo: Ave Marija, .lu-Baron Trenk, '«, Belgrajski bisc Berač, 15e. Boj tek, v drevo
Ijiea, 10c. Benet3ka vedeževa ^ ^ "iOa. ±5urska vojska, 30«. Božični darovi, 20c. Bleiweiss, Slovenska žitarica, ii.iO Cvetke, pesmice in p-Cesarica Elizabeta, . Crm bratje, 2Uc. Cerkvica na skali, pra\ Ciganova osveta, 20c. Cvetina borograjeka, Cesar Maksimilijan L, ce5A cDrhi'ra-^
ski, 20c. Cas je zlato, 30c. četrto berilo za slovenske icla. Draga, umorjena srbska kraljica, 2"e Dimnik, slovensko-nemški besednjak
vezan, 90e. Druga nemška slovnica, vezana, 50e. Darinka, 20c. Doma in na tujem, 20c. Draga, umorjena srbska kraljica, 20c. Dve čudapolni pravljici, 20e. Eno leto med Indijanci, 20e. Evstahija, 15e. Evangelij, 50e. Erazem Predjamski, 15c. General Laudon, 30e. Grofica heračica, od 1—100 zvezek. 6.50.
Golobček in kanarček, 15e. George Štefenson, oče železnic, 50e. Gozdovnik, I. in II. del, vsak 70c. Godčevski katekizem, 15c, Hedvika, tanditova nevesta, 15e. Hirlanda, 20c. Hildegarda, 20c. Sitri računar, 40c.
Hnoad, pripovedke, I. in H. del, vsalj
po 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izza mladih let, 40e. Izanami, mlada Japinka, 20c. Izidor, pobožni kmet, 25c. Izdajalca domovine, 20c. Jaromil, 20c.
Jurčičevi spisi, fino vezani 1—11.
skupaj $8.00 — posamezno $1.00. Kako postanemo stari? 40c. Krištof Kolumb, zgodovinski romar-
(novo), 50c. Kneipp, domači zdravnik, vezan, 50c. Knez Črni Jurij, 20c. Kako je zginil gozd, 20c. Krvna osveta, 15c. Krištof Schmid, 100 pripovedk, 30c. Kalan, povesti. 20c. Kako postanemo stari? 40e. Lažnjivi kljukec, 20c. Lurške i>odobice, 5c. Leban, sto beril, 20c. Mali vitez. I.. II., HI. del. $2.50. Mladi samotar, 15c, I/Iati Ucžja z Bled-, 15c. Mali katekizem, 15c. Marija, hči polkova, 20c. Marjetica, 50c. Mala pesmarica, 30c. Materina žrtev, 50c. Mirlio Foštenjakovič 20e. Miklova Zala, 30c. Mrtvi gostac, 20c. May, Ery, 20c. Mlinarjev Janez, 40c.
Žalost in veselje, 40e.
Zirovnik, narodne pesmi z napevi, L.
in II. de! $1.20. Ženinova skrivnost, 25c. 60 malih povesti, 20e. Opomba. Naročilom je pridejati denar. Knjige pošiljamo poštniao
prost e.
Nezgoda na Palavanu, 20c. Narodna biblioteka, posamezno, 20c, Nedolžnost, preganjena, 20e. Naš cesar Franc Jožef I., 20c. Navodilo za spisovanje raznih piaem>
30 eentov. Nemščina brez učitelja, 40c. Nesrečnica, 30c. Na preriji, 20c. Naseljenci, 20c. Nikolaj Zrini ski. 20«. Najdenček, 20c. Na indijskih otekih, 30c. Naš dom, I. do IV. zezek, po 20c. Naselnikova hče, 20c. Narodne pripovedke, L in n. deU
vsak 20c. Oče naš, povest, 50e. Ob zori, (Cankar), 50c. Ob tihih večerih, (Meško), povesti, 70e.
Poduk rojakem Slovencem, 30c. Primož Trubar, (Aškere), lirična pesem, 5Uc.
Podobice svete, razne male, 3c. Prst božji ali izgledi, 15e. Poslednji Mohikanec, 20c. Prva nemška vadnica, 35c. ■ Pred nevihto, novela, 20c. Pregovori, 30c.
i Vrhovčevem Grogi, 20c. -rcd turškim jarmom, 20e. t"rinc Evgen, 20c. c:sšernove poezije, broširane, 50c. Pravljice, 20c. Pied nevihto, novela, 20e. P-otrvanje v Liliput, 20c. Psvl:"oa, 20c. "rav^,.-. lostojnosti, 20e. Sočni Lj jv nemški slovar, broš., 40«. T-očni si'? anglcžlzi besedniak, novL
neških, Sienkieivicz, 1-3,
•53.00 ^ ;*-xcev sin, 10c. Kadecki, 20c. Resnicoljub, 20c. Rodbinska sreča, 40c. Repostev, 20c. Roparsko življenje, 20c. Razglednice, newyorske, 3c.
n narodna noša, 3e. n ljubljanske, 3c Rusko japonska vojska, 5 zvezkov, 5C Robinzon, 50 c. eentov.
Spisovnik ljubavnih in ženitovanjskit
pisem, 30c. Sanjske knjige, velike, 3fte. Sanjske knjige, male, 15e. Spretna kuharica, broširana, 80c. Spretna kuharica, vezana $1.00. Sveta noč, 15c. Skozi širno Indijo, 40c. Siovenski šaljivec, L in E knjiga
vsaka 20c. Stric Tomova koča, 50c. Stanley vAfriki, 20c. Srečolovec, 20c.
enilja, 15c. Spisje 15e.
Stoletna pratika, 6He. Spominski list:, 25c. Sv. Notburga, 20e. Sita. mala Hindost?»uka. S prestola na morišČe, 20c. Stezosledec, 20c. Spisi v ljudskih šolah, 30c. ' Strelec, 20c.
Šaljivi Jaka, L in IL del, jedna k nji* ga, 20c.
Štiri povesti, 20c.
Timotej in Pilomena, 20c.
Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50.
Tiun Ling, 20c.
Voščalna knjižica za vse prilike, 20c„
V	gorskem zakotju, 20c. Venček pripovesti, 20c. Vseznalsc, mali, 20c. Veliki katekizem, 30c.
V	delu je rešitev, 30e. Vrtomirov prstan, 20c. Vojska na Turškem, 40c.
V	zarji mladosti, 25c. Vstajenje, 20c.
Zemljevid Združenih držav, 25c. Zemljevid celega sveta, 25c. Zemljevid ruiko-jEpoaske vojne, 25 . Zgodbe s"-, pirma, mrla izdaja 30c. Z ognjem in mečem, št. 41 do 56, v-e»
skupaj $2.50. Zbirka domačih zdravil, 60c. Zlata vas, 20e.
Zgcdoviaslis pcvesti, (Vrhovec), 1, DL
HI., vsak zvezek, 40c. Zgodbe sv. pisma, velika izdaja, 50e_ ; Zirovnik, narodne pesmi z napevi, IL in II., po 60c zvezek
•"•v -r.	-■■>„■*
L ; .	, i v. /:•„