Katolški cerkveni list.
Odgovorni vrednik in založnik: nr. •Maštrz lir. Poijavar.
K
V Cetertik 27. Grudna.
iS if>.
Povaliilo na naročilo .^godnje Daniee
za prihodnje leto J 850.
••/"I,rodnja Danica- bo prihodnjo leto kakor dozdej vsak čelcrtik izhajala: vender ne bo cele, temuč le pol pole obsegla, včasih pa, kakor bodo posebne zadeve ali potrebe terjale, kakšno doklado pernesla: redovno bo vsak mesec bravcam pol pole ..cerkvenih zgodeb-. kijih gosp. lajmošter Hicinger pišejo, v dokladnint listu podala.
Ker ni upati, de bi se posebin šolski list mogel ustanov iti, bomo nekej prostora v »Z go d n j i Danici" tudi za šolske in učitelske reči odločili, in mislimo, de bomo s tem vsim tistim prijallaut šol ustregli, kterim jc nar več na tem ležeče, dc se ljudska omika v duhu kersanstva godi in zvišuje.
Zgodnja Danica- z dokladami vred bo kakor dosihmal veljala za velo leto po posti 2 gold. in 40 kraje.; za pol leta pa 1 gold. iu 20 kraje. Scer pa velja v tiskaruici prejema na za celo leto 2 gold., za pol leta pa 1 gold.
Naročila prejema vsaka cesarska pošta, scer pa tudi gosp. Jožef II laz ni k v Ljubljani iu vredništvo „Zgodnje Danice**.
l*o novih postavah ni treba za naroči vne pisma z d na rja m vred nič poštnine plačali: tode na pismo, ki se natiskarju gosp. Jož. Hlazniku ali pa v redništvu ..Zgodnje Danice- posije, se mora zapisati a r o č i v n i d n a r- ( nPranumerationsge)du j.
A ti ventiia pesem.
(Iz latinskima.)
iilej svitel »las močno svari. V teiimotali skoz in skoz doni: Beži naj dalce spanje vse, Od neba Jezus bliža se !
Naj vzdigne duh se oterpnjen , Xa zemlji ne leži naj len ; Ze nova zvezda sveti nam . Dc /Al«; »dvzamc grešnikam.
tilej Jajnije k nam se pošlje ze Ri zlajša nam zastonj dolfč;
Vsi vkupej la čas s solzami Prosimo božje milosti.
lic kadar driiffo pride spet . lil s straham pa objame svet. Po zasluženj" ne sodi nas. Temuč ohrani listi čas.
Naj moč in čast in hvala ho Očetu s Sinain vred zvesto. In svet imi Duhu tako zdaj Ko vsaki t as in vekomaj.
H.
Božična pesem.
(Iz latinskima.)
O Jezus, Rešenik sveta, Ki tc , ko I ti t- se ni bila , V enakosti časti svoje Hodil nar viši Oče je.
Očeta luč, svitloba ti In vredni up ti vsi h ljudi. Ozri se v naših ust prošnje . ki se po zemlji vsi glase.
0	zmisli, stvarnik vsih reči. De si telesa naš^a ti 1'odobo slabo vzel na se
"L Device rojen presvete.
Pričuje to današnji dan , Ki spet je z letam pripeljan. Dc od Očeta si z neba Sam dan v zveličanje sveta.
Zdaj zvezde, zemlja in morje. In kar še jc pod nebam le, To vse, o naš Zveličar ti. Te z novo pesmijo časti.
1	a mi, ki oprani milostvo Sin.« s tvojo sveto kervijo , Veseli truj;a roj-tva smo. In v dar ti pelje dajemo.
O .lezus, naj te hvali vse,
Ki D vica te rodila je.
Z Očetam svetim Duhain zdaj
Iu vsaki čas in vekomaj	II.
■zlaganje Lavrclanskili Iitanij
k časti in hvali presvete iu brez madeža Device .Marije, Matere božje.
1 Dalje. >
Mati precudnu . za nas Hi nja prosi !
Zakaj bo Maria imenovana ..Mati prečudna"? Zatu ker njena lepota in polnost milosti ni navadna, temuc velika, redka in nenavadna. Zakaj takim rečem se čudimo, pravi s. Auguštin. Ta perimk tedej pomeni, dc so v Marii shranjeni neprecenljivi zakladi čudnih reči.
1'osamcsni svetniki imajo vsak kako lastno viteško čednost. zavoljo ktere se bi čudni imenovali zamogli. Čuden je s. Andrej zavoljo sosebne ljubezni križa: čuden je s. Pavel zavoljo sosebne moči v pridigvanji: s. Janez evangelist zavoljo deviške čistosti: s. Štefan zavoljo svoje serčnosti: s. Maria Magdalena zavoljo ojstrosti pokore: s. Lavrenc zavoljo poterjdjcnja grozniga terpinčenja: s. Ata-nazi zavoljo zagovarjanja vere: s. Bazili zavoljo vrrc: s. Bernard zavoljo posebne pobožnosti do presvete Device; s. Dominik zavoljo gorečnosti.
duše zveličati; s. Tomaž Akvin zavoljo modrosti, s. Francišk Serafin zavoljo velike ljubezni do rev-šine itd.
Ali Božja mati je bila v tim edina, dc je bila, kar svetost tiče, sveta čez navadno mero gnade. Vse njeno življenje je bilo polno čudežev.
Več svetih očetov in drugih slavnih učenikov je, kteri jo spleh „čudež* imenujejo. S. Ignac i mart. jo „nebcški čudež in presveti ogled" imenuje. S. Efrem jo pozdravi: „Bodi česen, o nar ime-niši čudež celiga sveta!" Sveti Janez Damaš-čan se začudi rekoč: „0 čudež, zmed vsili čudežev nar bolj novi! Žena je čez Serafine zvišana postala". Andrej Jeruzalemski je imenuje -delavš-nico čudežov". V nji je namreč Bog, kakor umetnik v svoji delavšnici, nove in nikoli slišane čudeže storil in shranil. Večna Beseda, vsigamogočni Bog. stvarnik nebes in zemlje, Gospod sveta, kralj kraljev, in Gospod gospodovavcov, je v nji meso postal. Ondi se je Bog in človek v eno osebo združil. Ondi devištva Matere otrok ne le omadežval ni, marveč ga je posvetil. Kdo je kdaj take čudeže vidil? Zares je tedej Božja porodnica .,mati prečudna", kakor dclavšnica čudežov. Prav per-merjeno se da na presveto Devico oberniti. kar s. pismo od Salomonoviga sedeža pravi: ..Taciga dela ni bilo r nobenim kraljestvu". III. Kralj. 10. 20. Zakaj ne v nebeškim, ne v zemeljskim, ne v podzemeljskim kraljestvu je kdaj tako delo najdeno bilo. Maria je prečudna angelam; zato so se per njenim vnebovzetji, ko so jim dišave njenih čednosti zadišale, močno čudili in rekli: ..Kdo je ta. ktera gori gre iz, pušave (1. j. iz sveta) kakor steber dima iz dišav o d mire in kadila , in mnogoterih št up disavarja(Tis, pes. 3, 6.) Te dišave mnogotere čednosti in dobre dela pomenijo. Drugi angeli od njene blišobe in lepote razvcscljeni so vsi začudeni rekli: „Kdo je ta. ktera gori gre. kakor izidijoca juter na zarja, lepa kakor luna. zvotjena kakor sonce, strašna .akor v red postavljena vojskna truma?" Vis. pes. 6, 9. ..Prečudna-tudi svetim ljudem je Božja mati. Čudijo se ji očaki, ko vidijo svojo hči, toliko sto let zaželjeno, ktere je že sam spomin nanjo razveselil, dokler še v nebeški domovini niso bili, in ji pravijo: „Žegnana hči od Gospoda, ker smo po tebi sad življenja prejeli". Čudijo se ji preroki, ktero so toliko let popred s samim pogledam duha vidili, ktere visoko čast so le v pomenljivih podobah gledali in napovedovali. Čudijo se ji sveti apostclni in evangelisti, sveti marterniki in spovedovavci, svoji vod-njiei in potcrdnici, svoji varhinji in svojimu pribe-žališu, i n ji h toliko časti srečo vošijo. Čudijo se ji device kakor svoji vojvodnji, ktera jc perva pre-belo bandero devištva razvila in postavila, terbrez
števila devic, ženskih in možkili, pod-nj sklicala.
- Tudi mi se prečudni materi čudimo, njene čednosti nasledvajmo, de tudi v njeno prečudno čast, po njeni priprošnji, priti zaslužimo. O Maria! ti prečudna mati; prečudna v čednostih: prečudna v nebesih v svoji časti, ktero posodeš: prečudna na zemlji v svojih dobrotah, ktere deliš: v žalostnih, ktere tolažiš; v njih, kteri so v nevarnostih, ko jih varješ: prečudna zlasti v umirajočih, kterim na strani stojiš: — prosim te, stoj mi na strani o moji zadnji uri, od ktere cela večnost visi.
Mali prečudna, za nas Boga prosi!
Mati na.šiya stvarnika, za nas Hogu prosi!
To je pervi in nar veči čudež božje vsigamo-gočnosti nad Marijo storjen, de je presveta devica mati in porodnica svojiga stvarnika. Terdno moramo verovati, in nikakor ne smemo dvomiti, de jc presveta in častitljiva devica 3Iarija zares mali svojiga stvarnika, zato ker je Mati božja: Hog jc pa stvarnik vsiga, torej tudi Marije. ..O/i. kteri jc mene vstvaril, je r mojim sotorju počivallahko reče presveta Devica (Sir. *£3, 1J Kes je, de Kristus kakor goli človek ni stvarnik, ampak stvar. Tode nikoli si človeške natore od božje ločene misliti ne smemo.
Človeška natora je bila precej v spočetji in potem vselej z božjo sklenjena v eni osebi, in ta oseba je božja. Akoravno je on Hog iu človek, vender nista dva, ampak en Kristus, in letuje stvarnik vsih reči po božji naturi. Zalo s. pismo Kristusa večkrat stvarnika imenuje. „Po nji (Besedi, t. j. Kristusu J je vse storjeno, in brez Nje ni nic storjenima , kar je storjeniga". Jan. I, it. ..Ti Gospod si v -začetku zemljo rterdil, in nebesa so delo tvojih rok". Hebr. t, 10. Tudi cerkev Marijo večkrat imenuje mater stvarnika n. p. v nekim odgo-vorilu brcvirja: „Ti si rodila njega, kteri te je vstvariK V predglasju: rTi ki si rodila v začudenje natore svojiga Hodnika".
Tinin se tudi s. očetje sosebno čudijo, de je Maria mati svojiga stvarnika. S. Peter Bamian pravi: .,0 čudno rodovitno devištvo, ki je po novim in ncslišanim čudežu Neskončniga počela, Večniga rodila, od vekomaj rojeniga porodila!u Tudi učeni Origcn se devici čudi rekoč: ..O velika in neizrekljiva skrivnost, ona in ravno tista Devica, ona tudi mati Gospoda, ona tudi porodnica, ona njegova dekla, njegova stvar, ona ki ga je rodila-?. S. Peter Kriz o log Božjo mater tako ogovori: .,Devica, iz tebe bo spočet tvoj stvarnik, iz tebe izhaja tvoj začetnik , v tvojim cvetju je tvoj rodnik, v tvojim mesu je tvoj Bog".
To je pcrvo izlaganje tih besed litanij , de je Marija mati svojiga stvarnika. Zato za prilogam ..mati prečudna" precej nasledjeprilog: ..mati stvar-
nika-, ker jc v tim Božja mati nar bolj čudna. Pcr-merjeno je to izlaganje izvirnimii jeziku, v kterim bo Marija sploh brez pristavka mati stvarnika ( mater ereatoris) imenovana. Sc ve, de ker jc Kristus stvarnik vsiga, kar je, je tudi naš stvarnik . stvarnik sveta.
Podoba matere stvarnika nam kaže majhno dete Kristusa v naročji svoje matere . ki z dvema per-stama kroglo zemlje, na verigah visečo, derzi. To pomeni, de je Kristus, kakor je z Occtam enak Bog, jc tudi stvarnik sveta, in torej Marija, ker je Mati božja, ravno zato tudi mati stvarnika imenovana biti zamore.
Tudi bo Kristus še posebej zalo stvarnik imenovan, ker nas jc odrešil, z svojim odrešenjem nas je tako rekoč v novic vstvaril, ker nas jc od smerti greha, tedej iz nič, k življenju milosti obudil , tako de smo po besedah s. Pavla v Kristusu nove stvari postali. Torej bo v tim pomenu Marija po pravici imenovana mati našiga stvarnika: skorej ga ni bolj časlivniga imena, kakor ta, < kterim bo mati stvarnika imenovana.
D Marija! vem in spoznam, dc so vse pamrtne stvari vstvarjene, svojimu stvarniku služiti: v trn pa tudi, de siui dozdaj nevredna, itchcalczua stvar bil, in de siin dozdaj svojimu stv arniku grozno slabo služil. Zatorej h tebi perbežim in te prosim. za-dobi mi milost, tle za naprej svoj pregresik poboljšam, stvari ne ljubim več kakor stvarnika, in tedcj tjekej pridem, za kar sim stvarjen. namreč v nebesa. —
Mati stvarnika, za nas Boga prosi!
(Dalje slc.li.j
»Svetiga Av£ii*lina izpoved vere.
kar tiče guado, v kteri in po kteri popoliiauiost vere obstoji.
(Za pdtci jenjc v Hveti veri. | i Dalje.)
NIN.
Skoz Zdravilo naših ran, ki jc na križu viselo, in na tvoji desnici sedi in za nas prosi, prosim tvojo priserčno ljubezen in dobroto, obleci mi tisto oblačilo, ki nima nobeniga madeža, pa tudi gerbance ne, de ne pridem gol pred tvoje oči. -— Obleci mi to sv atovsko oblačilo, sveto ljubezen namreč, de tebe, svojiga Gospoda in Boga ljubim, iz celiga svojiga serca, iz cele svoje duše iu iz cele svoje moči, z nar čistejšim namenam svoje volje, z britkim skesanjem svojih grehov in v potokih solza, z narglobokcjšim spoštovanjem iu svetim straham, de bi te imel v sercu, v ustih in pred svojimi očmi vselej in povsod. Daj n;i skesano
serce. cisto sercc. odkrito serce. pobožno serce, trezno sircc. pohlevno sercc, krotko serce, mirno serce. veselo serce, serce polno kopernjenja po tebi. sercc previdno v vsili rečeh, ki vse dobro razloči: priprosto serce, ki ničesar slabiga nc misli od svojih bratov, serce pri bolečinah iu revšinah bližnjiga sočutno, sercc pri sreči in lepih čednostih bližnjiga veselo, tako de se bom jokati zamogel z jokajočim in veseliti se z veselim. Daj mi priprosto in mehko sercc, de me bo razžaljenje. ki bližnjiga zadene, bolelo, to pa ki mene zadene, veselilo, de se bom radoval nad hvalo, ki se bližnjimu skaže, nad to pa žaloval, ki sc meni da. — Daj mi, o Gospod, vse krotko. in velike krotkosti tako polno serce. de si prizadevam, de tvoji služabniki . moji duhovni nikdar ne ljubijo ali se bojijo mene namesti tebe. Tebe se naj bojijo in te ljubijo. Zavolj tebe naj me ljubijo in spoštujejo, in tebe naj hvalijo, ako nad mano kaj dobriga po tvoji milosti zagledajo. — Odreži od mene, Vsigamo-gočni. vsako prizadetje po prazni časti, vsim napuhu iu prevzetnosti, de se mi serce nikdar zavolj tvojih darov čez brate ne povzdigne. Prosim te v imenu tvojiga IjubigaSina, daj mi nepremagljivo in za v sim prijazno potcrpcžljivost, vedno in stanovitno prenašanje v vsih rečeh, de hudo, kar miga moj bližnji stori, mimo prenašam, de telesne in dušne slabosti mojih sobratov, s kterimi živim, z vso potcrpežljiv ostjo poterpim, dc prijatlc v tebi. in sovražnike zavolj tebe iz celiga serca in v resnici ljubim. Daj mi mehko serce, pobožno serce, tako rahlo serce, de ptuje bolečine v sebi občutim. in s težavnostjo bližnjiga veliko pomilovanje imam. Dodeli, o Gospod: de tvojiga služabnika, mojiga duhovniga očeta in vse vikšc, in svoje so-brate z odkrito in ponižno ljubeznijo vselej ljubim, njih nesreče, grehe in zopernosti iz serca pomilu-jem . se nad njih srečo, čednostmi in rastjo v dobrim iz dna sv ojiga serca v eselim, ničesar nad tvojo ljubeznijo nc cenim. temuč te v vsili in čez vse reci ljubim. Daj mi pravo ponižnost in pravo pokoršino . pravo podloznost in zatiro sebe. de nc živi več v meni samovoljnost, in me ne vlada več lastna volja. Daj mi priprostost, nedolžnost in čistost serca, terdnost. stanovitnost in nekarljivost duha. vedno čutnost serca in jezika, de nikogar ne obsodim ali zaničujem, nad zasluženjem nikogar ne dvomim, nikomur budiga s hudim ne povraču-jem. temuč vedno pred tabo hodim priprostiga serca. Daj, de ti v resnici sluzim in v resnici dopadem.
XX.
Apostcl opominja: „0blecite Jezusa Kristusa'*. ( Kini. 13. 14.) S to častito obleko želi moja duša biti oblečena. Pa kaj je to druziga, Gospoda Je-
zusa Kristusa obleči, ko hoditi, kakor je on sam hodil. Daj mi. de vselej prav verjem, pravično živim in veliko vem. Iz vere verujemo, iz ljubezni živimo pravično, iz modrosti vemo veliko. Skoz samiga tvojiga Sina, v kteriga persili so zakriti vsi zakladi vednosti in modrosti, skoz kralja vsih čednost in začetnika vsili dobrih del te prosim , in na kolenih k tebi v pijem, obleci meni, narmanjšimtt svojih služabnikov trojni oklep vse moči, pred in za mano, nad iu pod mano, znotrej in zvunaj, okoli in okoli. tako de se nalezovanju sovražnika nikjer kaj goliga na meni ne pokaže. In de mi bo moči to oblačilo še bolj neoskrunjeno, neoma-dežvano in čisto ohraniti, mi daj tih hramič za počivališč, kjer bom brez oprek vselej k tebi klicati zamogel.
Keši me hudobniga sveta, in ne dopusti, de bi se po kakih naklonih z njim zapletel. Stori, dc bom popolnama od njega ločen z dušo in telesani, s telesani in dušo, de se tebe samiga, svojiga Gospoda , v vsim deržim . de te namreč brez vsiga hrupa tega sveta. in brez vsiga nepokoja posvet-niga prepira moja duša hvali, in vse. kar je v meni, tvoje sveto ime: iu de se tudi vse kosti in vsi udje mojiga života s tvojo službo pečajo, ter kličejo in rečejo: Gospod, kdo je tebi enak? Z enako željo, kolikor je v tem življenji mogoče, te prosim, de moje serce in moje kosti radujejo v živ ini in prav im Bogu, te hvalijo in poveličujejo, po tebi kopernijo in po tebi zdihiijejo, tebe lačne in tebe žejne. Ti, Gospod in Bog, si nas stvaril, tebe hvaliti, tebi služili, ne kakor dc bi potreboval naših darov ali naše časti, ker si sam sebi zadosti, temuč de bi. ko tebi čast dajemo, v poželjenji do tebe vedno rasli, in pred tvojim obličjem poprej milost našli, ako tvoji svetlosti dolžno službo skazujemo. Xapolni torej moje usta s svojo hvalo, prepevati tvoje veličastvo, vse dni tvojo visokost. Bckel si: ..Odpri svoje usta, in jaz jih bom napolnil'*. Glej, o Gospod . usta tvojiga služabnika so močno odperte. Napolni jih s svojimi darovi, de ti hvalo dajani vsaki čas, in tvoja hvala ne odstopi iz mojih ust noč in dan, z vse skesanim sercam, v obilnosti solza, z vsim spoštovanjem in straham.
XXI.
Ko pa v ustali grešnika hvala ni lepa, in ker sim jaz človek nečistih ust, tako očisti moje usta vsiga dolga, in posveti, vsigamogočni posvečeva-vec moje ustnice, ter jih umij z nebeško roso svojiga blagoslova, in me stori vredniga tvojo hvalo prepevati. Moj Bog, moje življenje, sladka hrana mojiga serca, stori me le vredniga, tebe hvaliti. Daj mi luč v serci, besedo v ustali, de moje serce premišljuje tvoje besede, in moj jezik prepeva tvoje
veličastvo. In de zamorem to holj popolnama in holj pobožno storiti, mi daj sveto žalost in pokoj, de bežim, molčim in počivam, in za rane svoje duše noč in dan pokoro delam. Prosim te skoz tvojiga Sina, de iz potoka tvoje milosti obilin studenec solza v mojim serci vstane in zadostno teče umiti mojo grešno dušo. Zakaj, tvoja roka ni nezmožna, dopolniti, karkoli hočeš. Vse kar je, si le rekel, in je bilo storjeno: le zapovedal si, in jc bilo stvar-jeno. Zakaj se mudiš? zakaj odlagaš? Pridi, Gospod, nikar se ne mudi! Razreži terdobo mojiga serca, dc ho tisti studenec izvirati jel, kteriga moja duša toliko goreče poželi. Pošlji mi svoje studence iz višav. Daj blagoslov od rose neba in od masti zemlje, de mi bojo moje solze kruh noč in dan.
XXII.
Otmi me krega in prepira, kteriga vbogo serce tam terpi, kjer je zbirališe prepirajočih, in daj mi tisti boljši del, kteriga si je Marija izvolila, in kteriga sim si bil tudi jaz nekdaj izvolil skoz navlitje tvoje milosti, de bom, prazen vsih skerhi, prost pri nogah mojiga Gospoda Jezusa Kristusa sedel, in pazno poslušal, kar nebeška modrost uči. Zakaj tega se učimo le, ako rodoviten čas imamo, kakor je pisano: Xobeden vojšak Božji se nc zapleta v posvetne opravila, de tako temu dopade, kterimu seje podal; in težko jc, dvojne skerhi na serci imeti. Xe morete Bogu in mamonu služiti, pravi večna resnica sama. Nihče, ki svojo roko na oralo položi in sc nazaj ozira, ni pristojin za nebeško kraljestvo. Res je po tem takim, de nihče ne more imeti Boga in svet, čednosti in posvetne bogastva oh enim. Ako kdo svet ljubi, tvoja ljubezen, o Bog, ni v njem. Ti sam, o Bog, in naš gospod Jezus Kristus, tvoj Sin nas je učil z besedo in zgledam, se hruša in truša ogibati, in si sladko tilioto iskati, de bi vsaki čas k tebi klicati bili prilični. On sam, ki dobrote samotniga življenja ni potrebov al, kterimu pečanje z ljudmi ni škodovali zamoglo, se je podal rad v pušavo, si je poiskal kraje, trušu sveta bolj odložne, je prebedel čisto sam cele noči v molitvi, in nas je učil tako prav očividno, kaj de je nam storiti, ki smo toliko slabi, in v mnogih rečeh vsi rahli, po tem takim pa h grehu vsi nagnjeni. Desiravno brez tebe nikjer varniga kraja ne najdemo — oh, kje bi bilo zavetje zunaj tebe, o Gospod, ker niso ne same nebesa mogle pomagati prevzetnim angelam, in paradiž ne grešnimu človeku! — vunder pripelja, ker se do verha čednost tako težko priplazimo, v pregrehe pa zavolj telesa vse lahko pademo, ki je spačeno, in dušo obtežuje, — vunder pripelja skrito, tiho življenje in molčanje, ako ga tvoja pomoč podpira , duši veliko čistoto. Brez nje sc ne naučimo olroškiga je-
zika resnice, ki nas ga sveti evangeli uči. Ako >c kdo ne odpove vsimu. ne bo mogel biti moj učene.
XXIII.
Naš učenik in gospod jc sam v človeškim mesu vse nam v nauk delal in učil. O jo neizrečeno , priserčno ljubezen božje milosti! O j« nc-neskoučno priserčnost, vsiga občudovanja vredno! Osvoboditi hlapca, si Sina dal. Človek je postal, Bog in človek, de bi človek odrešen bil. Modrost je meso na se vzela, de bi se nespamet človekova podučila. Poveličujem tvoje sveto iuie. in se ti zahvalim iz celiga serca, ker si, našo nevednost podučiti , nam poslal iz nebes učenika, razsvctlovav ca in kazavca praviga pota, de bi nas učil vso resnico, in nam pokazal pravi pot ponižnosti, ljubezni iu vsih čednost. Zakaj on je prišel. in nas je učil z besedo in zgledam, de naj pričejoče življenje zaničujemo, posvetno čast sovražimo, sc pregreham vstavljamo, hudiča teptamo, se za dobre dela trudimo, svoje želje kviško povzdigujemo, in tebi. o Gospod, samimu vse pobožno služimo.
i Dalje .»»leili.i
Versta Lavantiimkili školov z oziram v Solnograškc nadškofe.
Spisal 1'ctcr lliringcr.
i Dalje.)
22. Tcohald Sv aj 11 pek. popred Solno-graški korar, je bil Lavantinski škof od 1. 144G do 1465: njemu iu vsim njegovim nastopnikam jc cesar Friderik IV. častni priimek kneza potcrdil. Tisti čas so si papeži in vneti škofje povsod prizadevali slan cerkve in duhovšine zholjšati: na eni strani so namreč deželski gospodje čedalje bolj v cerkvene posestva in pravice segali, na drugi se je bil tudi v duhovšiui tako med svetam kakor v kloštrih pravi duh zlo zgubil. Solnograski nadškolje s svojimi poddružnimi škofi so si prizadevali, spet pravi red v svojih cerkvah vpeljati. V Solnimgradu je bil takrat nadškof Friderik V. od I. 1441 do 1452. — Žiga I. popred stolni prošt pa od I. 1452 do 1462. Prišel je I. 1450 kardinal Niko-1 a j od Kuzc, poslanec papeža Nikolaja V. na Nemško in tudi v Solnigrad z namenam zboljšanje v ccr-kvenim stanu podpirati; 1. 1451 jc bil ravno zato zbor v Solnimgradu. L. 145»5 je papež Kalikst III. lastno pismo do nadškofa Friderika poslal, v kteri«! jc njim, kteri so pravice Solnograškc, Kcrške, Lavantinske in Sekovske cerkve zatirali, s cerkvenimi štrafingami žugal. L. 1456 je bil spet cerkveni zbor v Solnimgradu; tu je Lavantinski škof Tcohald veliko duhov.« kili reči omenil, v kterih je bilo poprave potreba; pa ker so bili časi po svojim spaecni,
se j«- le malo v resnici zboljšati dalo. Takrat je tudi hudi sovražnik keršanskiga imena, neverni Turk do Ogcrske meje došcl. Religrad ohlegel in vsim deželam v zahodu polrenje žugal. Papež Kalikst jc iskal keršanske poglav arje h krizanski vojski zoper lega sovražnika obudili. tudi v Solnimgradu je hila v z ho ru zato beseda storjena: sklep pa jc bil. čakati. kaj bo ves nemški derzavni zbor storil: in ta sc pa ni v nič volil. Ilcligrad je bil vonder takrat otet, iu sovražnik v beg zagnan: s. Janez K a-p i s t ra u s k i z nekoliko zbranimi Križarji in Oger-ski vojskovodja II unij ad s svojimi vojšaki sta mesto ubranila.
2J1. Rudolf iz Hiidishajma v Mogunški škofii na Nemcih doma. popred ud papeževe sodbe v Rimu in prcdiiositcl (referentJ tožcb per papežih Piju II. in Pavlu II. je sedel na Lavantinskim stolu od I. I-Mi.! do I H5*. Ril je zraven tudi papežev poslance ua Nemcih in Cehih: ter je posebno za to delal. križansko vojsko zoper Turke na noge spraviti. jc tudi pervimu Ljubljanskimi! škofu Žigu Lam-herskimu oblast izročil križ oznanovali. Tudi jc on kakor papežev poslanec z žuga nje m cerkvene za-kletve minihe v Gornjimgradii ukrotil, ker so se hranili svojiga posestva Ljubljanskimi! škofu prepustiti. ktcriiiiu jc bilo po vstanov ivnim listu cesarja Friderika IV. odločeno. L. 14(5(5 ga jc papež Pavel zavoljo nasprotvanja českiga kralja Jurja Pod-jebrada poslal na l esko, .šlesko iu Poljsko, kjer pa ni hil v stanu svojiga naročila izpolniti: bilje pa na tem potu v V ra tisi a v i v škofa izvoljen, kjer je do I. 14N2 živel, ter s posebno skerbjo škofijo vladal. Ril je mož krotkiga, čistiga iu miliga serca, v duhovnih iu pozcmcljskili rečeh zveden in sku-scn. - V Solnimgradu jc hil pa od I. 14(52 do 1 1(5* nadškof Ru rk ha rd žlahtni Vajsprijaški. popred stolni prošt: on jc bil pervi med Solnograš-kimi nadškofi v kardinala povišan, ktero čast mu jc papež Pij II. skazal. Tisti čas so se Dunajčani zoper cesarja Friderika IV. upirali: papež Pij II. pa jc nje iu vse druge cesarjeve nasprotnike s cerkveno zakletvo obložil, in je to zakletev oznaniti nadškofu Rurkhanlu izročil: cesarjevo orožje je rasama tisto vzdigo ukrotilo. Cesar Friderik IV., kteri je v Ljubljani škofijo vstavil. je tudi na Dunaji in v Dunajskim Novimmcstii take naprave izpeljal 1. 1468: z v stavljenjem Novomeške škofije je Solnograška nekaj pomanjšana bila, ker jc tisto mesto popred v njo prišteto bilo.
24. Janez I. Rot. je hil Lavantinski škof od I. I46s do 1482. Ril je nizkiga rodu, ker njc-dov oče jc bil čevljar v mestu Vcmdingu na Ra-varskim: per vsim tem si je vonder veliko vednost iu učenost zlasti v Rimskih šolah pridobil, tako dc
so ga med nar bolj učene može tistiga časa šteli. Po dokončanih šolah je dobil faro s. Jurja v Ater-gavu na Haverskini tudi korarstvo in dekanijo v Pasavii: in mladi ogerski kralj Vladislav in potem cesar Friderik IV. sta ga svojiga skrivniga pisarja storila. Po priporočenji cesarjevim mu jc papež Pavel II. zoper navado Lavantinsko škofijo izročil. Tadaj je hil škof Janez I. v Rimu posvečen, kamor jc hil s cesarjem prišel. Koliko de jc ta skof v duhovskih rečeh za svojo škofijo storil, ni posebej zapisano najti, gotovo pa malo ni bilo, ker ko je bil pozneje Vratislavski škof na jsloskim. ga ondi niso mogli prehvaliti. Kar pa časno posestvo Lavantinskc cerkve zadene, sije on prizadel, tisto pred silnimi tedajšuimi napadi zavarovati. Popravil je škofski dvor per s. Andreji, ter je dal nove terdne keldrc in nove izbe napraviti. Tudi Tvim-berški grad, ki je že zlo razpadel bil, je z lastnimi stroški v terdin stan djal, dal narediti rupe ali šterne, dobre keldrc. izbe in hrame, novo ozidje in močne turne okrog; Scnt-Andrejsko mesto je bilo tudi linij uterjeno.
Rilo je to potrebno : zakaj Turki so takrat svoje silne napade na Krajnsko, Štajersko in Koroško začeli. L. 1474 so pervikrat v Goroton prišli. ter do Celovca in Volfsherga privreli in razun terdnih mest vse z ognjeni in mečem razdjali. L. 1476 so zopet prišli, ter klošter per s. Pavlu požgali: mest s. Andreja in Volfsherga pa niso mogli vzeti. Zavoljo te nevarnosti pred sov ražnikam keršanstva so gra jšinaki svoje gradove , mestnjani svoje mesta, drugo ljudstvo pa cerkve v terdnjave z ozid-jem in turni predelali. In res jim jc to v hrambo dobro služilo; zlasti seje ljudstvo I. 1480 v ne-kterili cerkvah, namreč v Hojah, per s. Primažu na Ladniku in driigcj v Lavantinski dolini srečno hranilo zoper nov napad Turkov. Takrat je Juri žlahtni .šavmhurški, oskerhnik Ramherških posestev Turke poleg s. Andreja z enakim načinam kakor kdaj Gedcon Madijancc potolkil. Ker je namreč malo vojšakov imel, jc kmečko ljudstvo vkup zbral, ter vsakiniu ukazal prinesti kar jc imel razun orožja trobent, rogov, bobnov in taeiga : potem jc v sprednjo versto djal ljudstvo z orožjem, zad pa drugo trumo z muzikaluim orodjem, in tako je sovražnika z nočjo napadel. Velik bruni rogov, trobent, bobnov je Turke prestrašil, de so vse popustili in bežali, ter jih jc veliko pod mečem kristijanov padlo; velik rop in pa veliko vjctili kristijanov je bilo rešenih. Takrat je tudi .štajersko veliko pred Turki terpelo: veliko duhovnov je bilo vjctili odpcljanih, drugi umorjeni: tako nekaj Dominikanarjcv iz No-viga kloštra v Savinjski dolini. — Lavantinska dolina pa jc tiste čase tudi od domačih nasprotnikov terpcla, zlasti zavoljo razpertja med cesarjem Fri-
dcrikam IV. in Solnograškim nadškofam. L. 1466 je namreč Bernard, popred korar ondi na Solno-graški stol prišel; papež Pavel II. mu je kmalo od začetka staro pravico škofe v Kerškim, Lavantu in Sekovim staviti poterdil, zatorej je tudi posebin list do njega poslal, ker je želel Janeza Rota na Lavanlinski stol pripraviti. Nadškof Bernard je zavoljo velikih nepokojev tedajšniga časa namen storil, od škofije odstopiti; všeč je bilo leto cesarju Frideriku IV. ker je mislil potem Janeza Be-kenšlagerja popred nadškafa v Ostrihomu ali Granu na Ogerskim, kteri je bil pa od ondod pobegnil, v Solnograd spraviti. Potem seje pa nadškof Bernard svojiga sklepa skesal, kar je cesarja zlo žalilo, tako de je uniga z vojsko za dano besedo prisiliti hotel. Lavantinski škof Janez se je deržal svojiga nadškofa, in tedej se je zgodilo, de je zraven Solnograškiga tudi Lavantinsko posestvo terpelo od cesarskih vojšakov. Ker se pa on sam tedaj ni varniga mislil, je šel v hrambo Ogerskiga kralja Matija Korvina; tedaj so še Ogri prišli v Gorotan, tam mesto s. Andreja in Tvimberški grad posedli, in dežela je od dveh sovražnikov silo nosila. Nadškof Bernard je v zadnje 1.1487 odstopil od Solnograškiga sedeža; škof Janez pa je po priporočcnji kra'ja 31atija, kteri si je tudi Sleski pod v orgel bil. in po prizadevanji poprejšniga Škota Rudolfa že 1. 1482 na Vratislavski stol prišel. Vonder Lavantinska dolina dolgo ni imela še miru; Tvimberški grad je namesti zoper Turke v bran, pa Ogram v nadlego domovine služil.
(Dalje sledi.)
Knoj škofa sprcoberne bogatajca.
Velik praznik je bil, zvonovi stolne cerkve so verne k službi božji povabili in ravno utihnili, ko nek bogatajc s palico pod pasho proli vratam stopa v namenu, na polje iti, de bi ga tam pod milim Bogam v njegovih sanjarijah kdo ne motil in njegovih zmot ne razpihal. Dobrove, dc cerkvena zapoved veli, o prazniku spodobno sveto mašo sli— šaii, pa se ne zmeni, ker se mu to sužnost zdi. Ko memo cerkve gre, se zavzame, ker verne clo pred vratmi odkrite molili vidi, ter si misli, kaj bi to bilo, de je danes cerkev tako polna. Radoveden tudi on pristopi in rine, kar se da, ter z velikim trudam do praga pririne. Od tod ugleda škofa sa-miga na prižnici. Sveta gorečnost sije iz obličja dobriga pastirja. Po cerkvi sc je vse terlo in zavoljo sopare, in ker je ves vnet za božjo čast govoril , si je mogel večkrat škof znoj (pot) obrisati. Bogotajic tako deleč proč in ker je škof tihotno govoril, ni besede razumel, pa gorečnost duhovniga
pastirja, tiliola po cerkvi in tolika množica poslu-šavcov — to ga močno prcsunc.
Glej! pravi sam pri sebi, škofje vender visok, učen mož, — bi li on vero v Kristusa s toliko gorečnostjo, s tako prijaznopohožnosljo ozna-noval, ako bi ne bil sam prepričan, de je res od Boga? ko bi to vse le za kvante in neumne pravlicc imel? Ko pa to to vse veruje, in se po tem tudi ravna, mora vender vediti nagibe, kteri ga h temu spodbadajo. To je gotovo, de za nič se svitli vla-dika nikakor ne bo tako trudil in potil. S svojimi vednostmi bi si bil lahko visoko in prijetno posvetno službo pridobil. Koga bi ga bilo tedej nagnilo, težke opravila škofa prevzeti? Tudi hi ga toliko umnih in poštenih ljudi tako pazno nc poslušalo, ko bi temu ne bilo tako.
Tako si misli in sklene, si od resnic katolške vere vsaj z branjem po moči prave zapopadke prilastiti. S tem sklepam zapusti cerkev in stori, kar si je bil namenil. Ce bolj je resnice svete vere premišljeval, tem bolj se je prepričal, dc jc od Boga in tem bolj gaje mikalo, se ji s celini sercam vdati. V kratkim je bil z božjo pomočjo terden katolean z besedo in v djanj i, kteri je od časa svoje srečne spreobernitve že marsikteriga puhloglaviga svitlo-berbarja v kerčmi ali na sprehodu osramotil in mu njegove napačne zaumene od keršanstva razjasnil, ter mu je svetoval, ako ga po resnici žeja, de naj se oberne k edino pravimu viru — k sveti cerkvi.
J. Marn.
Po milosti liožji.
Med tem pristavkam v cesarskih razglasih in oznanilih se jih jc v Avstrii ninogo elo pri nas spodtikov alo in terdilo, de ima v sedanjim razjasnjenim času se opustiti. Po sporočilu Angleškiga časnika „Tinics<- je pa tam večina ljudstva pri novo skovanih goldinarjih pod opisani: Victoria, Regina ... naslov: po božji milosti z veliko nevoljo pogrešila, tako de je pečavnik denarstva z oziram na nekdanji denar nekterc preiskovanja v peljati mogel, pri kterih sc je pa skazalo, dc se ta pristavek na vsih srebernih Angleških denarjih od starodavnih časov najde.
Kazgletl po keršaiiskiin svetu.
Iz Prage so časopisi strašno žalostno novico pernesli. Na'vikši povelje so mogli bogoslovci se-miništvo, ki je lastnina nadškofijskiga sedeža, izprazniti, de bodo vojaki v njem prebivali, ker morajo zavoljo veliko kužnih bolezin kaserne za bol-ničnice služiti. Verjetne pisma povedo, de nobena neo««ibljiva potreba ne terja, duhovsnico v kosamo spreoberniti, ker je v Pragi še dosti drugih prostorov , kam ur bi se zamogli vojaki vseliti. Bogoslovci se bodo po nekterili kloštrih in per fajmostrili v mestu potaknili: kakor nar novejši pisma nazna-
•iij«». m1 bodo v 4 dele razdelili. od kterili ho vsakima eden d«.zdajnih prednikov vladal.
\ Pragi se jih dosti iz visi h stanov najde, ki sj veliko prizadevajo, cisto katoličaiistvo /. liol-r.iuovim k\a>ani oskrunili: zdej so v liavcnu bukve .. k i* rsa n s k o— k a l o Isk i ga nauka** prišle na sviilo. kiso pi^aue \ llolranovim duliu . iu nckteri žele jih v -ol.- vpeljati. in tako mladost v korenini ostru-penili.
Iv«r je za prid cerkve in dcrzave silno po-irrheo. lir sr s«l«kn mladost pred razujzdanosijo oliva. uj<*. j<- Neapolitanski kralj zapovedal . de ima vsak studnit v eno družbo zapisati. v kteri so duhovne eksi rcicje dcrze. in konc mfsca s spri-evavnim listam skazali. de jih je pridno obiskoval: sccr bo precej iz šole izgnan.
>kof* \ II cz mi na Parskim v pastirskim listu posebno pred braiijem zapeljivih novin in listov s\are. ..Ivdaj bodo. pravijo skof v pravičnim scrdu. katolčani ze spoznali. kako nerredno in .sramotno je. .v x roj i nt it na rje m norinc plačevati in podpirati . ktere rxe. kar jim je .srefit/a in jim mora .\refo t,it i . zaničujejo . preklinjajo in t/erdijo**.
Nekim ii niladimu duhovnu na Francoski ni v mestu M e t z je dušni blagor vojakov k sercu sel. Zbral je tedej v perpravni staniei njih ti .V-30. in jih je keršanski nauk uril. kmalo se je število njegovih učeneov iz v ojaskiga stanu namnožilo do ODO. iu ho ob novim letu ze okoli IOOO zneslo. Ker zdaj za vse dosti prostora ui imel. mu je pobožna soseda v ta namen en del svoje hiše odstopila. od kteriga soji dozdajni gostov i H K) frankov plačevali.
V šent-Lud ovik u v Severni Ameriki je ogenj veliko škodo naredil, vender nobena ka-lolskih ccrk-v ni pogorela. Tudi kolera je ondi hudo razgrajala. de jc skoz mesca vsak dan I IO I hI ljudi umcrlo: katolskih duhovnov ni nobeniga zadela. Ko se je ta bolezin bližala, so stu-dentje v Jczuitarskim kolegii. v kterim je njih SiOO. devetdnevno andoht k Materi božji imeli, in nobeden zmed njih ni na koleri zbolel. Zmernost v jedi in pijači se je kakor nar bulji sredstvo med človeškimi perponmeki pokazala.
Darila za l)r. Isnacija Siiioblelicrja.,
misijonarja v srednji Afriki.
Od poprej	177	gld. * kr. Gospod Frane llojnik . kaplan per sv.
Bcnct klu v Slovenskih goricah . 5	— r - - Franc Itc/.jak. kaplan per t*. Marii
v \ trgov i................3 „ — „
Aniun Meja«-, duhoven v Ternovim	2	.. —
Skupej . . . t s 7 gld. h kr.
Te darila. skupej 4*7 gold. !> kr.. ki so jih zgon j imenovani za misijonarja v Srednji Afriki vrcdiiišivu -Zgodnje llanicc- poslali, je ravno to vredništvo že v školii oddalo. Ilazuu teh dobrotnikov pa so naravnost v škofijski pisarnici tudi še naslednji svoje prostovoljne darila za omenjeniga gosp. Misijonarja podali:
Gospod profesor Metelko.....
Xcku oseba po gosp. Mcršolu . Kn nc imenovan ffosp. fajmošter Gospod Mihael Ki»«rovšck, fajmošter v
Smaitiiu pod Šmarno goro Fn duhoven na Gorenskim ....
Kna ne imenovana gosp:i.....
Gospod Anion Pokom . fajmošter v Senožečah .........
—	.lin i IMeincI. fajmošler v Zaplaui Jožef Grcgorič . kaplan v Žužemberku ..........
—	- Jane/ Zalokar. fajmošter v Sent-
kocjanu.........
Duhovšina in farna so-i-ka v Nmarinu
v T ii h i nji........
Gospod Janez >ivic. kaplan v Cenišc-
niku..........
Ignaci llolcapfcl. dehaut v Ribnici • - Anton Krasovic. kaplan
—	Jožef Skuhic.	r	r
—	Juri Janež. duhoven per Novi Štifti..........
Farna soseska v Loškim Potoku Gospod Alojz Piberuik. fajmošter v Loškim Potoku ......
—	Jožef Žagar, duhoven na Gori Franc Močnik . fajmošter per sv. Gregorji.........
Kn duhoven iz Vipavske dehantije Gospod Jožef 1'artel. kaplan na Igu loo golil, in -j cekina, ki jih jc nabral od več dobrotnikov (_«2 gld. iz Radolškc dehantije. 11 gld. od gosp. Jožefa Graheka. fajmoštra v 1'oilzemelnu. i cekin in :t gld. od 2 ne imenovanih duhovnov ) — skupej.........
—	Janez Novak, korar .....
Anton kozlevear. adjunkt v Semi-narii..........
Kna ne imenovana iz Radolškc dehantije .........
Gospod Jernej I ršie. fajmošter v Kam-
nigorici.........
-— Rebol. duhoven v Kegnah
—	Mihael licncdik , fajmošter na Ježci
—	J. S., duhoven ......
—	Luka Rihtar, duhoven v Ledinah Kn ne imenovau duhoven ....
5 o 10
30
3	-
1	r
i	..
10	..
1	r
50
10	.,
IO 10
1 12
10« 10
15 „
Skupej
317 gld. 15 kr.
Vsiga skupej tedej bera za gosp. Ur. Ignacja Knobleherja, misijonarja v Srednji Afriki znese KI4 gold. o4 kr. Te denarje so milostljivi Ljubljanski škof že v Afriko poslali in upamo, de jih bo častiti misijonar skorej prejel. Kdor pa za naprej hoče Or. Igu. Knohlcherju kaj podariti, naj namenjeni dnar gosp. Jožefu Partelnu, kaplanu na Igu pošlje.
Opomba. Današnjimi! listu Zgodnje Danice ste tč poli cerkvenih zgodcb perdjanc.
Natiskat* Jožef Blaznik v Ljubljani.